GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XVIf LJUBLJANA 195& IZDALO DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS UrediJ ING. MIRAN BRINAR ob sodelovanju uredniškega odbora; ING. VLADISLAV EELTRAM, ING. ALOJZIJ PUNKL, PROF. ING. IVAN KLEMEN-ČIC, DR. ING. RUDOLF PIPAN, PROF. ING. FRANJO SGREM, PROF. ING. J02E SLANDER Natisnila Blasnikova tiskarna v Ljubljani VSEBINA Gojenje gozdov Gozdne združbe v spodnji gorski stopnji slovenskega Visokega Krasa in fitoso- ciološki sistem, prof. Milan P i s k e r n i k PflspcSevaiije gozdne nege, ing. Vladislav Bel tram 1 its Zasedanje Mednarodne komisije za kostanj v Jugoslaviji, ing. Franjo J n r h a r -12 Uspela Kofolova pogozditev, Jože S k r 1 j............. 4R Cepljenje sadik gozdnega drevja, ing. Vladislav Beltrarn......49 Izkopavanje in spravljanje gozdnih sadik, ing. Vladislav B e 1 t r a m . . . . 5) Vpliv klešcenja vej na proizvodno sposobnost gozdov, ing, Ivan Zabukovec 82 S6 I Ifi 133 180 193 ZaSčita posevkov v drevesnicah pred pticami. Alojz M u S i f Gojenje macesna in ipridobivanje njegovega semena, Martin P o f oS n i k Gojenje gozdov je posnemanje narave, Viljem Kindler. . , . Sr.p-robidmk, ing. Hinko Špendel............ . Prispevek k zgodovini naSih gozdov, prof. Alojz Sercelj..... Zaraščeni pazniki in bivSi kmečkn gozdovi na Kočevskem ter možnost njihove melioracije, Ivo Marincelj .............. , 256 Gozdarska problematika jadranskega krasa, ing. Vladislav Bel tram . . . 23-1 Zanimiv primer intenzivnega gozdnega gospodarjenja, Marijan Zupančič 233 Kmečki- borovi gozdovi na Dravskem polju, ing. Ivo Znidaršič. . . . 259 Problem reprodukcije gozdov v celjskem okraju, ing. Anion Knez , . . 2T4 Ekonomika uporabe rudninskih gnojil v gozdarstvu, ing. Vladimir Kincl . . 301 Jelovo-bukovi gozdovi slovenskega Visokega Krasa, dr. ing. Vlado T r eg u b o v .......................303 Varstvo gozdov Nevarna jelova uš, ing, Vladislav Beltrarn........... Urejanje gozdov Ureditev vzornega gozda v Lehnu, ing. Martin C o k 1 . , ,.....22 O poenostavljenih metodah za meritev prirastka, ing, Martin Cokl , , , . 65 Intenzivno gozdno gospodarstvo in urejanje gozdov, dr. ing. Du^n M 1 i n s e k 110 Breithauptov teodolit in možnost njegove uporabe v gozdarstvu. Avgust Mencinger , ...............,.,.,,, 122 Preprosto in zanesljivo merjenje drevesnih višin, Bernard Ca s.....1.38 Urejanje gozdov Gozdnega gospodarstva Celje v luči gospodarskega računa, ing, Anton Knez ...................172 Tarife za sestoje prehodnih oblik, ing. Martin Čoki,........221 Izkoriščanje gozdov Gozd, les in evropski trg, prof, ing. Zdravlco Tur k . Gozdno in lesno gospodarstvo z mednarodnega obzorja in^ i • ' Vzdrževanje gozdnih pcrti, ing. Saša B 1 e i w e i s . . ' _ ^"J^'e ^ u m e r Sanlv-alne plošfe za izvlačcnje lesa. iprof. inj, Zdraviš o T u r ' " ■ ■ Napredovanje inelian izacije pri graditvi gnzdno^prometnih nar, • ' ' ' ' Jurhar................P*"^^' Fratijo ZasJtižek gozdnih delavcev in voznikov v Švici, Antotj S c I i ^ I. ' ' - Gozdno gospodarstvo avstrijske Koroške, prof. ing. Zdravko T. ' ' ' ■ u r K Strnil 41 161 176 203 309 310 311 Kadri Zapustil nas je tovariš Tine Carman, Sekcija DIT GU m Umrl je akademik univ. prof. dr. ing, Akksatidar Ugrenovič n Türk . ■ '^oravko ni e s t o Ing. Anton Šivjc, upokojeni gozdarski inšpektor — nestor sIovp i i " prof. ing. Franjo Sevnik............""^^ih gozda,- a r Umrl je Marijan Garzarolli, Viljem K m d 1 e r Kako misli mladi gozdarski rod, Anton S e I i I k a r LetoSnji izpit; iz gozdarske stroke, ing. Bogdan Ž a Podiplomski Študij, prof. ing. Zdravko T u r .k . . Umrt^ je ing. Tone Šetinc, ing. Franjo Seničar Vprašanje gozdnih delavcev v svetovnem merilu, Anton S e 1 j g ^ a r ev, Književnost Kratka pripomba o gozdarski terminologiji, Jernej Ude . Lanskoletna prizadevanja za razvoj gozdarstva v Zahodni' njV';:;:; ' SeliŠltar.......... . . , i^emciji, Anton H =jKratki pripombi o gozdarski terminologiji«, ing, Martin Co k i Domafe strokovne revije, ing. Miran Brinar. . . , - ■ • ' ♦ ' ♦ Iz zgodovine slovenskega gozdarstva Podoba na£e gozdarske -preteklosti. MiloS Mehora . Slovensko gozdarstvo v prcdmarfni dobi, dr-Vlado V a 1 e n £ ' ' Gozdarska društva na slovenskem ozemlju, ing- Anton Š i v i ^ Pomembnej-ši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v uretcu ^^ F^anjo Sevnik............. Franc Megu^ar, ing. Anton Sivic............' ' Jožef Koller. ir>g. Anton Sivic......, . ' ■ • > Hieronim Ullrich, ing, Anton Ši v i c . . - . , , , / ' ' ' Jožef Wessely^ ing. Anton Sivic......, ' ■ ■ ■ Franc Miklitz, ing Anton Sivic ,...-.. , " ' " " 90. ing. Razno e r Nekaj o snežnih plazovih, Venčeslav C i h a I in Emerik Val; Drevje in grmovje duli hruž£. prof. ing. Zdravko Türk , . ^ Prva uporaba leul v avstrijskem planinskem gozdarstvu ■ Turk......................' ^'^"■'"^■Z.dravku Delo oddelka., za gozdarstvo pri Porenjski kmetijski zbornici v 7,i, j ' " Anton Sel i šk ar............^ahodm Nemfij Šola za gozdne delavce v Gideaubruku na Švedskem, Anton P " i ' ' .' ■ r e i e s n [ k 31 32 129 132 237 2-11 291 299 308 R9 135 151 152 38 55 150 251 254 255 ■257 320 320 35 -II 42 Slovenski gozdarji iti lesarji v graditvi socializma, prof ing. Franjo S e v n i k Partizanska, Jciž-ko Jerman — ing. Miran Brinar . . . . Produktivnost iiakga dela. ing. Jaze Kovač . . , , . Peti svetovni gozdarski kongres, prof. ing Zdravko Turk . Atomska energija v gozdarstvu, prof. ing. Zdravko Turk , Študij gozdarstva na ETH v Švici, ing, Sonja Horvat. 97 109 229 23C 307 321 Društvene vesti Sodelovanje avstrijskih in slovenskih gozdarjev, ing. Vladislav Bel tram , 51 Plenum društva v Murs-ki Soboti, ing, Pavel 01 i p . . . ^ , . . - ^ - 52 Ustanovilo se je DruSlvo logarjev, Marijan Zalokar. . ......55 0'bcni zbor DruStva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slove- njje, ing. Miran Brjnar . ...............184 Ekskurzija Ljubljanske sekcije DIT GLI na otok Rab, ing. Drago Ka j f cz . 244 Petnajsti plenum Zveze dr\ištev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije, ing. Rajiea Djekic in ing. Novak M i h a j I o v i c 311 Predpisi Odlok o ugotavljanju in delitvi dohodka gozdnih go.spodarstev .....152 Navodilo za izvajanje odloka o ugotavljanju in delitvi dohodka gozdnih gospodarstev ............. ..................153 Drü'/beni plan Ljudske republike Slovenije za leto 1959 ...... . 155 Llredba o organizaciji in delu Uprave za gozdarstvo LR Slovenije . . 15S, 18S Odlok o prometnem davku od gozdnih sortinientov....... . 191 Odločba o jugslovans'kih standardih za preisltavo lesa..... ... 192 Odločba o jugoslovanskih standardih za ikonserviranje lesa in o metodah za preizkuSajaje sredstev za impregniranje lesa . . . ........192 Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje uredbe o obratovanju žag veneciank...................247 Odlok o naložitvi sredstev republiškega gozdnega sklada ........249 Odločba o normativih za uporabo posameznih vrst lesa pri zidanju stanovanjskih hiS in pri izdelovanju posameznih izdelkov , . ....... , 249 Uredba o inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije ..... 2,50 Pisci Ing. Vladislav Bel tram Ing. SaSa B 1 e i w e 1 s , Ing. Miran Brinar . Bernard Cas . Venčeslav C i h a I , . Ing. Martin C o k I . Ing. Rajica D j e k i č Ing. Sonja Horvat Ing, Franjo J u r li a r Ing. Drago K a j f e Ž Inž, Vladimir Kind Viljem K i n d 1 e r . Ing, Anton Knez . 33, 49, 51, 51, 51 109, 1S2 22 fi5, ISl 42 132 172 234 I Tli 184 (38 35 221 31! 321 300 244 301 133 274 Ing, Jože Kovač.....................229 Ivo M a r i n C e i j................ ... 216 Miloš Mehora......................................38 Avgust Mencinger. . . . . , .......'.......122 Dr. ing. Dušan M 1 t n š e k , , , . , _ , . . .........110 Ing. Novak Mihajlovič.......... . , . , . , . . 511 Alojz M ti š i č...........................8fi Ing. Pavel O H p................- , , . . 52 Prof, Milan P i s k e r n i k................. . I Martin Potočnik,......................................J16 Anton Prelesnik...............................SS Sekcija DIT GLl N u v o 'm e s t o................ Anton SeliŠkar..............49,135,237,308, 3iü Ing. Franjn Seničar... ..................299 Prof. ing. Franjo Sevnik . . . ...........97, 129, 251 Prof. Alojz Šerccl j....................193 Ing, Anton Sivic.........tiO. OOj 150. 251, 255, 257, 32Ü, 320 Jože S k r 1 j....................... . 4a Ing. Hinko Spendel . . , .................ISO Br, iing. "Vlado Tregubov........ . ...........303 Prof. ing. Zdravko Turk.......32, -)1, -j2. 203, 236, 201, 307, 311 Jernej Ude...................... . 89 Dr. Vlado ValenEič........................................55 Emerik Valinger.....................35 Ing. Ivan Zabukovec...................82 Marijan Zalokar-.-............................55 Marijan Zupančič....................238 Ing. Ivo Žn I d a r ši č .......25!) Ing. Bogdan Žagar....................241 Ing. Lojze 211 m C r .......................161 VABILO na redni letni občni ^bt^r Društva inženirjev m tchnvkov gozdarstva in lesne industrije LRS, ki bo v s&boto, dtic 7, marca 19.W ob 9. uri v dvorani InStituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljufcljani, Večna .pot 28 Upravni odbor predlaga naslednji dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora in odobritev dnevnega reda; izvoliitev' delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh ovcrov atelje v zapisnika; volitev verifika-cij^ke, kandiidadjske, volilne kotni'Sijc in komiisijc za sklope. 2, Poročilo o delu društva, upravnega odbora drultva in po^drotnih sekcij diruštva (poročajo; pred-sednik, tajnnik in blagajnik). Poročilo LLTedniikov strokovni-h listov; Goadairski vestnik in Les. 4. Poročilo nadzornega odbora in predlog za ra^reSnico dosedanjemu upravnemu odboru, 5. VoHtve novega upravnega odbora, plenuma in nadzoniega ad.ho^ra ter volitve dveh delegatov za. plenum Zveze, inženirjev in tehnikov LRS in dveh delegatov za. plemiim Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije FLRJ. 6. Razprava o (poročiJih. 7. Sprejem in potrditev sprememb in dopolnil društvenih pravil. 8. Določitev gospodarske članarine in na.ročnine za strokovna glasila za leto 1959. 9. OdobrLlev pronačuna za leto 1959. 10. Sprejem sklepov, 11. Razglasitev i«ida voHtev. 12. Razno. Sekcije zas^topajo deiegaii in sicer po en delegat na vsaikih začetih 10 članov. Sekcije naj zberejo delegate p'o možnosti na občnih zborih. Delegatom izdajo se;k-dje pi^niKio poimensko pooblastijo z navedbo števiia Članov, ki jih delegat zastopa. Pooblastili a delegatov veljajo samo za gla-sovanje pri volitvah, ki so na dnevnem redu; .pri glasovanjih, ki so izven dnevnega reda, n. pr, pri glasovamjii v zvezi z raizpravami itd., pa ima vsak delegat oziroma Član druStva samo en glas. Gospodarski člani pošljejo svoje predstavnike, ki ryvoraijo imeti pismeno pooblastil'o, Pooblastilo ni potrebno, če za^stopa gospodarskega člana predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora ali direktor. Občni zbor bo ceJodnwen z opoldansko prekinitvijo in zakusko. Po občnem zboru bo istega dne zvečer ob 20. uri v prostorih festivalne dvorane v zgradbi kina »SoČe« (Titova cesta 52) družabna prireditev, na katero prajv tako vabimo Vas in VaSe družinske čla-ne. Vabila za to prireditev bodo poslana posebej. Upravni odbor Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LR Slovenije to C» Co CO opravlja vsa gosdnogojitvena dela in vodi tehnična dela v easebnfh in Eadrusnih gozdovih — odbupuje od bmetij'skfh sadrug fn prodaja vse gočdne Sortimente na bomisfjsfel način GOZDNE ZDRUŽBE V SPODNJI GORSKI STOPNJI SLOVENSKEGA VISOKEGA KRASA IN FITOSOCIOLOšKI SISTEM» Prof. Milan PiskernUt (Ljubljana) Pisec pričujoče razprave je v svojem diplairiskem delu »Združba gorskega javo-ra in bresta {Acereto-UlmetUTn}** v Snežniku, Javo^rnvku in. Trnovskem gozdu« (1954} na oj&ovi sistematske analize te združbe pnkazal naslednje ugotovitve: ). Rastlinske (gozdne) združbe na doIoSeoem področju mcdseboj niso pomešane, temveč so ragporejene tako, da so teritoriajl-no «trogo lo6ene dniga od druge; 2. ta raZTne&titev je predvsem odvisna 'od teVitioxialne razporeditve področij, ki imajo vsafco zase enotno podnebje; 3. malopovrŠinske združbe. kakriSna je tudi obravnavani javor ovo-brestov goizd. Se v svoji izobliikovanosti menjajo brez izjeme istočasno z menjanjem glavne področne združbe; 4. velikost arcalov floristično resnično enotnih združb se ujema z velikostjo samostojnih reliefnih enot in obsega lahko .povräino samo nekaj tisoč hektarov; 5. ti a real i imajo 'bodisi svoje področne značilni ce ali pa so flori^tično rev-nejSi in M' brez njib, kar pa je prav tako značilno za tako področje; 6. vzporedno s temi razlikami se pojavljajo različno velike razlike v skupkih drevesnih vrst, njihovi količinski sestavi in medsebojnih bioloških odnosih: 7. omenjene področne razlike so na obravnavanem ozemlju prirodne, neodvisne od go^spodarskih posegov človeka. V omenjenem delu «o obravnavane naslednje subasoiciacijc in facicsi združbe Accreto-Uhnctum; subasociadja brachythecietosum albicantis v Trnovskem gozdu; subasociacija fraxinetosum excclsio-riis s faciesoma lunariosum redivivae v severozahodnem delu Javornika in omphalodosum vcrnae v severovzhodnem delu na njegovi južni strani; subasociacija typicum v jugo.v2hodnem delu Javornika: subasociacija polystichetosum lobati v Leskovi doliini pod Snežnikom. Naštete združbcne enote so bile ugotovljene na podlagi Braun-ßlanquetovega nauka o značilnitah. V skladu s tera jc bil njihov floristični inventar razčlenjen v znaČilniee asociacije in zveze bukovih gozdov, v razMkovalnice subasociacij in laciesov ter v spremljevalke. Polag tega pa so bile v razpredelnici prikazane tudi znaČilniee posameznih zemljepisnih področij kot posebna skupina. Pri primerjavi naSega javorovo-brestovega gozda s srcdüjeevropskira javorovo-jcs^novim gozdom (Acereto-Fraxinetum) so bile ugotovljene sicer iste znaČilniee, na drugi strani pa Izredno veliike razlike med o-bema združbama, ker so v srednjeevropski združbi redno prisotni bodisi jesen ali pa večje Število termofilnih vrst, ^ Avtor je iaročil članek v objavo v novembru 1958. Uredništvo Združbo je v področju iiaj;prej ugotovil dr, G. Tutnaziä, ki je sodeloval prt,proučevanju gozdov severno od Sneinika. mtdtem ko raste na obravnavanem fpodr&iju jesen Je v eni isubasociaclji, izrazito termofilne vrste ,pa -so izjemne, NaSa zdrujba ima poleg tega kot celota precej svojih geografskih zna^ilnic. Pkec je s staližČa teh dejstev primerjal pred nedavnim izdano publikacijo InStituta za gozdno in iesno gospodarstvo Slovenije »Prebiralni gozdovi na Snei-nikru« in elaborat ^Gozdni 'tipi in njihova gospodarska vrednostna področju Javor-nika«, ikalerih fitasooioloäki d^l sta obdelala de. V. TregubO'V in I. Persoglio. Pri tem jc na podlagi obsežnega lastnega dokumentacijskega gradiva, zbranega v času sodelovanja pri iterenskih delih v zvezi z obema publikacijama v letih 1950 in 1951, ugotovi! sledeče: L Ra/zlikc v sestavi glavnine gozdov v Leskovi dolini (bakovo-jclkov gozd z razmeroina obilno in redno primesjo smreke) v primerjava s sestavo glavnine javomiJkih goadov (bukovo-jelkov goad s posamez, redko in nestalno prime^animi smrekami) niso bile upoštevane pri sistematski opredelitvi; 2, Številne zeližEnc vrste, ki rastejo samo na javornifikem področju, m to redno ter veŽinoina v veJji množinj, tudi niso bile sistematsko upoštevane; 3. prav ta'ko je iiiostalo vrednotenje raizločnih podnebnih razlik meri obema področjema, predvsem glede kolicme padavin io toplote. Temperaturnih podaiLkov ni, vendar lahko breJ! tveganja trdimo, da je javorniSko področje toplejše od Leskove doline.* Za primerjavo uporabimo tukaj tele -predvojne podatke o pa,da-vinah,** >ki pa niso popolnoma zanesljivi (zlasti za leto 1934?): Lefne padavine v mm N.ifl morska viäiiia 1934 1935 1936 1937 Pov-pretek Leskova dolina, Snežnik 806 m 1S42 2363 3350 3S88 23{!! Debeli kamen, Javoriiik 875 m 2327 1683 219+ 2482 2171 i. T^o se je zgodilo, da so bile ugotovljene subasaciacije, zaznamovane z istimi razlik oval nicam i, na obeh področjih — subasociacija »omphalodetosum« celo tudi v R»gu, na Veliki gori, Stojni in na Krimu — izvedene neposredno ia silno razsežne, od Bosne do Alp segajoče a«ociacijc f A'bieto-Fagetum dinaricum" kot sistematsko, rastišJino in gozdnogojitveno identični gozdni tipi, in da so 5. pri sistematski uvrstitvi javorovo-brestovega gozda bile razlike med sub-asociacijami obeh področij ocenjene više kakw razlike med domačo združbo in njej sorodnimi tipi v Srednji Evropi, tako da sta bili izločeni dve sajnostojni asociaciji, tesno naslonjeni na srednjeevropski tip (Acereto Ulmetuin Faber in Aceret-o-Fra-xinetum lunariet&sum redivivae Kuhn). 6, Popisna gradivo za priicaz iste subasociacije je bilo v nekaterih primerih izbrano heterogeno, to je iz medsebojno prcccj oddaljenih področij ali pa iz zelo različnih nadmorskih viŽin v istem področju (tudi do 500 m). Navedene neskladnosti je bilo treba pojasniti in popravili, V ta namen se jc pisec najprej lotil natančne primerjave istoimenskih snbasociacij v Leskovi dolini , in na javorniku, na-to je iprinierjal nekatere razltke facielnega značaja v okviru ■istega področja, kontno pa je razširi! delo na pretežni del slovenskega Visokega * Po podatkih za kta 1952—1958 je leža! sneg kot odeja po 1. januarju v Leskovi du-lini letno iKJvprečno po 10 dni dalj kakor na Debelem kamim; manj časa kakor na Dcbclenv kamnu nt ležal nobeno leto. Za te podatke gre zahvala Hidrometeorološkemu zavodu I.7JS v Ljubljani- Krasa v območju spodnje gorske stopnje in vzporodil tamkajinje »družbe tu-di f. ftieŽaniiTi kraškim gozdoni bukve, jelke in smreke v Bosni (Abieto-Fa^etjim dina-ncum piceetosuin Tregubov).* Primerjava gozdnih tipov Pivškega Javornika 2 vzporednimi tipi Leskt^ve doline Razlike mtd obema Upoma s poimladno torilnico (Omphalodes verna) so razvidne iz Taapredelnice na koncu razprave. Od vsa'kc^a fipa je bilo uporabljenih üa iprianerjavo po ?7 popisov. 1. Tip s tevjem {Hacquetia epJpactis) Javornik (6 popisov). Samo tu so najdene naslednje rastline: Rhamnus fallax, Sambncus nigra. Evonymus verrucosa. Geranium nodosum, Salvia glutinosa. Hdleborui nigcr, Carcx pilosa. Clematis vitalba, redko pa Evanymus latifolia, Dentaria bulbifera, Anemone hepatica. Primula acaulis, Asaruim curopaeum in Heracleum .'iphondyliuin. Manj kakor v Leskovi d-olini je tehle: Sanicula curopaea,. Festuca altissima, Carex alba in Cirsium erisithales, precej manj: Fagiiü silvatica. Calami nth a grandiflüo^a, Elymuss «uropaeus, O sill is acctoscüa, Euphorbia' amygda-loides in Carex silvatica. Zeio rcdko je bleščeče sedje (Hypnum splendens), Leskova dolina (8 popisov, 2 izmed njih je napravil dr. G, TomažiJ). Le tukaj 50 ugotovljene; Picca excelsa I—III, Neottia nidus avis, Hieracium mu-rorum, Vaccinium royrtillus, Calamagrostis vari a, Hylotomium triquetrum, Hylo-comium loreum in Lycopodium anno-tinum. Lunula lu^uilna tcr Pirola secunda, ki pa so Tedke. 2. Sredin.-vki tip Javornik (21 popisov). Sajno tu se pojavljajo: Lomcera xylosteum, Sam-bDcus nigra, Evonymus venacosa, Clematis vitalba. Geranium nodosnm. Salvia glutinosa, Helleborus niger, Solidago virga aurea, Epipactis latifolia, Carex pilosa. Dentaria 'bulbifera, Vicia oroboides. Anemone hepatica. Primula acaulis, Phyteuma spicatum, Asarum europaeum, Moehringia musco^a. Adoxa moschatellina, Geranium R&bertianum, Symphytum tuberosum. Hedera helix, razen njih pa poredko ludi Aconitum vulparia, Adeno^tyles glabra, Milium effusum, Heracleum sphondy-lium in Liltum martagon. Torilnica je prisotna v polovici .pwpisov (r- +). Manj je slcdeüihr U'limus scabra 1, Daphne laureola, Festuca altissima. Euphorbia amygda-loides, precej manj: Oxalis acetose-lla, Cardamine trifolia, Picea cxcelsa l;—III, skoraj oiK: Hieracium murorum in Asplenium viride. Leskova d o 1 i n a {26 popisov). Samo tu so najdene: Aruncus silvester, Doronicuam austriacum, Vaccinium myr-tillus, Lycopodium selago, Lycopodium an-notinum, Hylocomiuin triquetrum, Hylocornlum loreum in Hypnum splendens. Manj kot v Javorniku: Corylus avellana, Sorbus aria, Dentaria enneaphyllos, Valeriana tripteris, MercuriaHs pcrennis, Mnium undulatLim. -precej manj: Cyclamen eu ropaeum, Lamium or val a, sikoraj nič; Lathyru'S vemuis, Neottia nidus avis, Om-phalodes verna in Pulmonaria maculosa, Na mestih, kjer v Upu s pomladno torilnico ali pa v sredinskem tipu obilneje raste suholjubni beli šaS (Carex alba) kot tvorec posebnega obličja, sta gorski brest in gorski javor na sploSno pielejša. V Javorniku je v tipu s torilnico prizadet brest, v Leskovi dolini tudi javor, v sredinskem tipu pa -saTno brest v Javorniku. * Dela I. H^jrvala niso primerjana zato, kei" obravnavajo podroija, ki se jih laiptava dotika le načelno. 3. Tip s trpežnim gro-llcein (Me-rciirialij percnnis) Javo-rniik (5 popisov). Samo tu so: Gcraniiim nodosum, Salvia glutinosa, Actaea spicata, Dentaria bul'bifera in Clematis vitalba. Le5^kovadolina{10 |>opiisov). Samo tu ao: Acer ipseudopiatanus I, II, Picca excelsa, Daphne laureoia, Rubus hirtus, Lamium galeobtiolon, Seiiecto Fuchsii, Ma-jjothemum bifolium in Carex silvatica. Prav tako rastejo le tukaj, a poredkorna Vaccmiuin myrtilius, Lastrca dryopLerds, Elyrnus curopaeu-s, Myosotis i&ilvatica, Poly-trichum attenuatiun, Hylocomium triquetruni in Hypaiim splendftns. Obilneje kot V Javorniku se pojavljajo: Fcstuca aitrtssima, Oxalis acetosella, Pirola secunda, Hieracium murorum in EuTrhynchium striaturOj Šibkeje pa Valeriana tripteris. 4. Titp z gozdnim planinSSkom (Homogyne silvestris) Javor ni'k (5 popisov). Satno tu soi Geranium nodosuim, Adenostylea glabra, Vicia orwboides, Helleborus nlger, Heracleum sphondyliujn, Dentaria bulbi-fera in Convallaria majalis. Pogostejše kot v Leskovi dolini so: Fagus I, Sorbus aria, Valeriana trtpteris, Lonicera alpigena in Li Hum inartagon, precej redkejže so; Clematis alpinaj Dryopteris austriaca, Eurrhynchimn striatum in Hypnum spl endend. Leskova dolina (14 popisov iz publikacije )»Prcbiralni gozdovi na Snežniku«). Le tu so: Picea cxcelsa l-III, Ulmus scabra I-IIL Sambucus racejnoaa, Veronica latifolia, Polystichum lobatum, Fesiiica aitissima. Viola silvestris, Carex silvatica, Epilofajutri montan um, Hieracium murorum, Carex alba, M una trop a hypo-pitys, Oxalis acetosella, Po'lystichum lonchitis, Lycopodium sel ago, Hyloc osmium loreuim, Hylocomium triquctrum. Ve£ kot v Javorniku: Abi&s alba, Homogyne silvestris, Polystichum lobatum, Polytrichum attenuatum in Hypnum molluscum. Cyclamen europaeum se tu pojavlja le izjemno. Primerjava v okviru istega področja L Javvjrnik Tiip s torilnicoin tip s levjem. Samo v prvem so: Picea excelsa, Dentaria pentaphylios, Moduingia muscosa, Solanum dulcamara, Stdlaria glochi-disperma, Myosotis sUvatka, Veronica officinalis, Aruncus silvester, Doronicum austriacum, Adoxa moschatellina, Pirola secunda, Aposcrls foclida, Symphytum tuberosum. Ranunculus lanuginosus, Cardamine im^atiens, Milium effusum, Phyl-litis scoloperidrium, Circaea lutctiana, Lilium martagou, Oryzopsis vicescens, Scto-phuJaria nodosa in Hieracium mur-orum. Manj je cm-ega teloha {Helleborus niger). V drugem tipu je manj naslednjih: Ox al is acetosella, Athyrium filix femina, Festuca a 1 tis si ma, Dentaria bulbifera, Carex alba in: Geranium Robertianum. Poly-tncbum attenuatum se le zelo redko pojavlja. Sredinski tip In tip s tevjem. Samo v prvem tipu se pojavljajo; Picea excelsa, P.ulmonaria maculosa. Myosotis silvatica, L.astrea dryopteris, Moehrjn-gia muscosa, Stellana glochidisperma, Adoxa moschatellina, Lamium orvala, Symphytum tuberosum. Ranunculus lanugmoms, Cardamine impatiens, Milium effusum, Phyllltis scolopendrium, Circaea iluletiana, Lilium martagon, Orympsis virescens. Scrophularia nodosa. Manj je tu rige {Aconitum vulparia), mnogo manj torilnicc, V drugem tipu sta pičlejši: Valeriana triptens in Hypnum inolliiscum. Dentaria bulbifera je zelo redka. -Sredinski lip in tip s torilnico. Glavna razlika je v količini tori In ice. — V prvem tipu se obilnejt pojavljajo Valeriana Lriptcris, Asarum euro- paeum in Moehringia muscosa. Samo tu je ugotovljena borovnica (Vacciniuin myrtillus), manjkajo -pa I>atum multiflorum. Se-necio Fuclnsii in Eurrhynchium striatum. Torilnica je manj stalna. Sredins'ki tip in tip s tevjem. V sredinskem tipu manjkajo: Ha-cquetia epipactis, Omphalodes verna, Solidag^o virga aurea, Vicia oroboides in Calamagrostis varia. PiiJlejSe so: Elymufi europaeus. Lathyrus vernus, Picea ex.-cclsa I, Hylocomium itriquetrum in llypnum splendens. V tipu 5 tevjem lsc ne pojavljajo: Rhamnus fallax, Myosotls silvatica. Artaea spicata, Epilobium montanum, LaiS'trea dryopteris in Stcllaria glochidti^penna, zelo rcrdke so; Lonicera alpigena, Dentaria enneaphyllos, Polystichum lobatum in Poly-gonatuio multiflorum, pičlejše pa: Athyrium filix femina, Dryopteris austriaca. Senecio Fuchsü i-n Neckera crispa. Sredins'ki tip in tip s torilnico. V prvcm tlpu se močneje pojavljajo- SorWs aria, Da-phne laure^la in Hypnum molluscum, samo v njem. večvnoma zelo redko: Cycla-men europaeum, PhvHiti« scolopendrium, Lathyrus vermis in Evonyrnus latifolia. V drugam tipu so Številnejše: Lonicera nigra, Gentiana asclepiadea. Carex alba, Vicia oroboides, M'OehrmgU muscosa, Vaccinium myrlilJus. Lyeopodium selagü, Lycopodi'um annotinum, Hylocomium loreum, Hylocomium triquetrum. Poly-trichum attenuatum, Hypnum spJendens, Eurrhynchium striatum in Picea cxcelsa L I'Z teh primerjav ra'zbertmo, da so floristicnc razlike med tipi zelo jasne in (akäne. da jih neprisiljeno lahko razlagamo z ekološkimi razlikami med rastišči teh tipov. Primerjajmo sedaj äc rastlinstvo sestojno enaiko sestavljenih mešanih gozdov jelke, bukve, s-mreke, javora in bresta na GrmeČu in na Klckovau na eni strani in v Leskovi dolini na drugi. Grmeč in KlekovaČa: Nadmorske viši^ne 1100—1450m (Ic 4 popisi med 920—llOOm). Niže. predvsem pod 900 m. cist bukov gozd. 20 popisov. Tam rastejo sledeče rastline, ki v Leskovi-dolini v ti.pu s torilnico niso bile zabeležene: Hieraciura rotundatum (v 4 popisih), Daronicum columnae (4), Lathyrus laewgatus ssp, Occidents lis var.montanus {3), Pulmonaria mollissima (5), Ajuga rqstans (17), Symphytujn 'tuberosum (14), Dejitaria bulbifera (12), Asarum euiopaeum (tl), Myosotis silvatica, Cicerbi'ta a;lpina (po 0), Saxifraga rotundifolia (7), Lathyrus vernus. Adenostylcs alliariae (po ß). Salvia gluiinosa (5), Chrysosplenium alte.rni-foliuim, Circaea alpina ,{.po 4), Listcra cordata. Ranunculus platanifolius (po 3). Thalictrum aquilegifclium, Vercmica serpyllifoiia, Lilium niarta.gön in Allium ursinum (po 2), Nekatere od teh so verjetno pri nas izpadle le slučajno. Pri nas niso prišle v razpredelnico, čeprav se v področju pojavljajo: Lastrea phcgopteris (v razpredelnici bosensrke združbe 6 krat), Goodyera repens, Pirola uniflora. Melan- diyum rubrum (po 3), Ilex aquifoliuTi] Mnogo Številni sta v ho-seasJti združbi Gerartium Robertianum in Polygon a tum vertioiJUtum (po 16), Leskova dolina,: Nadinorike viiinc 750—1050 m. Niže toploljubnejši bukovo-jel'kovi gozdovi (do 500 m) ali bukavi gozdovi. 54 popisov sredinskega tipa in tipa s torilnico. Leskovi dolini so po razpoloižljivih virih lastne za razliko Ä Grmcüem in Klekovačo: Calanimlha grandiflora (v 35 .popisih), Oniphalodes verna, Hylocomium lorcum (po 28), Poiytnchum a-ttenuatum (21). Dryopteri« austriaca (19), Hi&raciuin mUirorum (18), Lyc-apodiutn selago, Carcx atba, CoTylus avdlana, Ne-ckera crispa. (po 15), Brachypodium silvaticum, Piatanthera bifolia {-po 13), Dentaria enncaipiiyllo5j Neottia nidus avis, Solanum dulcajnara, Monotropa hypopitys. Iso-tbeciuin inyuTLtm (po 10), Plagiochila asplenioidcs (9)5 Mnium undulatum (8), r^uphorbia dulcis, Hypnum cupressiforme (po 5). Vicia oroboides, Sorbus aria, Luzula pilosa {po 4 kiat), redko pa se .pojavljajo: A-splenlum tricbomane«. Veronica officinalis, Petasitcs albus, Aruncus silvester, Lamium orvala, Aposeris foctida, Ranunciilus lanuginosus, Cardamine impatiens, Euphorbia carniolica, Pirola r-olundi-folia in Mdica nutans. Razen tega tvo-rita pri nas saiimostojne podtipt Hacquctia cpipactis in Homogynt ^ilvestris. Precej pogosloej-Je so pri nas: Carcx digita-ta, Valeriana tripteris, Polypodiujn vulgare in Cirsium erisithalcs, vprav stalni pa sta Mercutialis pcrcniiis in Festuca altissinia (v bosenski -združbi v 2 oz, 4 popisih). Razlike med Grmečem in Klekovaco ter PivSkim Javornikom so seveda se večje. Ker sodi to naSe obravnavano področje razen prehodnega Trnovskega goida v isto ilirsko litogeografsko območje kakor primerjano bosensko pndrocjc — Če izvzamemo pri na^s predvsem pomladno toiilnico, kranjski mleček, kolenčasto krvo-močnico in velecvetno kalaminico, v Bosni pa Doronicum colutnnae — je jasno, da so naštete floristične razlike plod ranličnega podneibja in različnih rastiSčnih razmer. Nepopolno -so seveda podane v tg.likcj, v kolik&r je bilo za nekatere tipe napravljeno majhno število popisov. Iz navedenih ugotovitev lahko zaključimo naslednje: 1. Razlike med ,posamemi,mi obličji, ki so bile doslej malo upoštevane, so razločne, včasih celo veČje kakor one, ki so veljale med običajnimi suiasociacijami. 2. Še večje so lahko razlike med subasociacija-m.i sosodnth področij, ki jih veže med sabo ista razlikovalna rastlina. 3. Sociološki in obenem okoloŠki poman rastlin, se menja od ipodrofja do področja, Ena izmed teh sprememb, važna za slstematiko združb, je vidna v zmožnosti določene rastline, da neikje uspeva v vseh legah in v celotnem višinskem pasu. drugod pa samo v nekaterih legah in le na ugodnih rastiščih. Upoštevati je treba tudi obikcist pojavljanja. -J. Na običajnih značilnicah zgrajeni fitosocioloSki sistem je ohlaipen, hetem-jaen in nctoČcn kljub spremembam v zadnji döbi, ko se je postopno zmanjSevala ozemeljska velikost sistematskih enot (pri na« n. pr. Fagetum croaticum abicte-tosum -1- Fageto-Abietetum croal^icum = A biet o-Paget um dinairicimt). 5. Neposredno izvajanje vegetacijskih enot na naäem ozenilji) iz srednjeevropskih, predvsem z ozemlja severno od Alp, je neupravičeno. 6. Primerjava in vrednotenje dveh ali veČ vegetacijskih enot se mora napravi-ti v celotnem florističnem inventarju in ne samo v okviru značilnic in razlikovahic različnih stopenj. S tem se občutno približamo spoznanju ekologije zdrulbe in njenih posameznih graditeljev. 7. Viiäinski razpon praktično enaikšnih rastiičnih razmer, to je enakega skupka rastišč, obsega v primeru spodnje gorske stopnje na slovenskem Krasu pas približno 300 m med ok. 750—850 do 1050—115t)m, Iz na^tefih razlogov je treba fitosociolo^ki sistem — v^saj v slovenskem, prav gotovo pa tudi v jugoslovanskem merilu — temeljito izpopolniti, da bo mogel izražati resnične floristiSne (vštevSi drevesni sloj) in istočasno tudi ekološke razmere. Da bi to dosegli, so potrebne tele spremembe; 1. Velikost osnovnih sistematskih enot je treba ze!o KinanjŠati. 2. Te enO'te morajo izražati ekološko svojskost manjših področij in njih relativne ra'zlike nasproti drugim področjem. 3. Dosedanje razsezne, na značilnicah z zelo velikiim arealom in vcli'ko ekoloSko rtmp]itu-do temelječe asociacije je treba spremeniti v višje sistematske entrtc. 4. Dosedanje subasociacije in faciesi dobe «natno večjo samostojnost in s tem novo vsebino. Sistcmaitske enotCj kakršne določajo in obra-voavajo v najntivejSem času nemški avtorji (R. Knapp, G.Hoffmann; literaturo je do.bil avfor ob zaključku svojega dela) v skiadu s fitogeografskimi kriteriji kot glavne asociacije in njihove področne variante iri ki temelje na področnih znaülnicah oziroma razlj'kovalnieah, lasitnih izključno ali skoraj izključno tej ali om varianti, so za nas ozemeljsko prevelikega obsega, da bi predstavljale ekološko v sebi enaksne združbe. Floristično so g'iede na absolutne ra^likovalnice samostojnejše kakor naše področne (ostnovne) asociacije. Asociacijo »Abieto-Fagetuni dinaricum« je -treba predelati v naslednjem smislu: I. Ker je bila za eno izmed naj'bolj upravičenih znaČilnic iabrana vdecvctna "kalaminica (Calaanintha grandiflora), ki ne raste niti v Bosni niti v dinarskem Trnovskem gozdu ali vsaj nima tam nobene združbene vlage, ni mogoče to aiso-ciiicijo v dosedanjem pomenu imenovati dinarsko. •2, Ostale znaČilnice; Abies alba, Artmonia agrimonioides, Cardamine trifolia, Prenantlies purpurea, Denfaria enneaphylios in Rhajiinus fallax nikakor niso navezane ravno na lo asociacijo in niti ne vsaj na določeni vižinski pas, poleg tega tudi niso enako razširjene v vseh nižjih enotah i-n v vseJi področnih inačicah. 3. Abieto-Fagetum dinaricum jc preiuoko zajet, da bi mogel biti asociacija, lo jc osnovna enota v pravem smislu. Naj to Tiaz;omeje nakažemo: očitno je sestavljen iz številnih sorodnih asociacij in predstavlja novo veliko ozemeljsko sistematsko enoto (samo v gOTskcm pasu) — zbor Aicmoniae agrimonioidis A b i e t o - F ag a e u m, zbor oskoričavih bukovo-jelkovih gozdov." Ce izvzamemo Trnovski go,zd in Bosno, dobimo skupino Aremoniae agrimonioidis Abieto-Fagium calaminthicum grandiflorae, skupino oskoričavih gozdov bukve, jelke in velecvetive kalaminice.** 4. Ekološko neoporečno enakSne, torej iz floristično res enotnih subasociacij sestavljene asociacije te skupine asociacij nimajo razen skupne znajfilnice Cala-mihtha grandiflora nobenih običajnih znaČilnic. Namesto teh se pojavljajo v njih razlikoval nice, iki imajo vse ekološko nakaiiovalno vrednost. Nekatere od njih najemajo večja, druge pa manjSa' področja- prve označujejo'osnovne, področne * Sera sodijo zeio verjetnp tudi ostali fagelalni gorski bukovo-jelkovi gozdovi (Abieto-Fagda) Slovenije na karbonatni pödlasi. ** G, Tomažič je leta 1939 v Prirodoslovnih raipravgh iirekol irmenjc, da je razvita na slovenskem (kra^keoi) ozemlju severno od črte Nanos—Rog—'Kiim posebna asociacija Fsgetum silvaticum piaeatpitio-dinaricum (slovenicum) s subasociacijami v posaracioih višinskih pMovih {ca-rpinetosum, typicum, abieteiosuni in ^ubalpinum) z najznačilnejšo vrsto Geranium nodosum, jusno od te črte ipa Fagetum dinaricum i drugimi ;^naiiilnicanni (Dentaria trifolia, D. polyphylla). Poudaril je tudi omejenost areala kalaminice (Cala-ininth^ grandiflora). asociacije, flruge paokoli-Snc asociacije (inačice) v okviru prejšnjih. Razlikovalnice okoliSnih združb ipa se ne pojavljajo samo v eni od teh zdniSb, ampak v več združbah, tako da označujejo svoj okoliS samo relativno s svojim rednejSiTn ali it>bilnejŠlm poj avl j an jem. V vsakem, primeru pa je oikoliš karaiteri-^iran s Čisto določeno floristiČno kombinacijo, ki predstavlja skupek na okoliš omejenih rastlinskih vrst. Po.mladna tonlnica (Omphalodes verna) n. pr. 'Orzaačuje 'SpodnjO' gorsko stopnjo pogorij Roga, Stojne, Velike gore, Krima, HruÄice in Idrijskih gora v celoti (glede obrobnih področij glej opombo v razpredelnici združb!) ter -določa asociacijo O m p h a 1 o d i s v e r n a e A b i e L o - F a e-t u tn, pomladno-torilničav bukovo-jclkov gozd. Zdruibo Krvma ločimo po najznačilnejši razlikovalriici kot OmphaJodijs vernae Ableito-Fagetum aposeridanuTn foetid a e, pomladnotorilničavi gozd ibukvc, jelke iji svinjske laknice, združbo HruSice kot Omphalodis vernae Abicto-Fagetum hacquetianurn epipactidis, pomladnotoril-ničavi gozd bukve, jelke in tevja. Posamezne inačice so dalje razčlenjene v sub-asociacije in faci-ese, n. pr. mcrcurialetosum perennis ca'ricosum albae -— s trpežnim golŠcem in belim Sašem. Razlikovalnice subasociacij se v posameznih predelih bolj ali manj ponavljajo, tako da označujejo istomisolnc variacije različnih osnov. Torilnica sama tvori v Javornlku in v Snežniku subasociacije ali bolje rečeno fiziognomsko, floristično in ekološko razločljive faciesc sredinskih [lipičnih) okoliŠnih združb. Potrebna je tudi predelava sistemalike združbe »Accreto-Ulmetum«, vendar tega vprašanja tukaj nc bomo obravnavali. Nov) sistem bo lahko nudil zanesljivo (prirodno osnovo cclotncmu gozdnogo-jitvenemu delu in bonitiranju rasti.^č. Njegove enote bodo rastišča z enako ekologijo in enako sestavljenimi ter enako rastočiimi sestoji-. V primeru potrebe ga bo mogoče razvijati do Se večjih podrobnosti. Pomen takega pojmovanja gozdov je razen v tem, da je omogočena zanesljiv.i ugolovilev in označba rastišč, tudi v skladnosti s fitogeografskimi razmerajni. S taksnim stališčem moremo utemeljiti ja^sne, geografsko in ekoiloŠko doloJSljive meje arealov tudi za tiste rastline, ki so doskj veljale v fitocenoloäki sistcmat.Lki za nepomembne spremljevalke, v fitogeograflji pa se njihove meje niso dale logično zajeti ali pa niso bile upoStevane, Podano je izhodiJČe za podroibno ugotavjjanje vegetacijske dinamilte in izhodišče za ugotavljanje meja osnovnih gozdnih biocenoz. Tudi pri natančnem raziskovanju podnebja so s tem načinom dela dana čvrsta oporišča za klimatološko opredelitev manjših področij. Končno naj bo omenjena tudi vrednost novega načina razčlenitve gozdne vegetacije za zaščito prirode. Poudariti je treba, da je sedanje, še vedno prirodno stanje gozdov na slovenskem Visokem Krasu dragocenost, ki je vredna zabdežbe in ohranitvt. Ne mislimo s tem samo razumnega gospodarjenja z gozdovi, ampak tudi varovanje gozdnega rastlinstva v celoti pred neupravičenijni pobegi v njegovo sestavo. Na ta način bosta ostala zelo dobro oČuvana podoba in bi-stvo teh kraških goadov, kakor še posebej pragozdov, v vseh podrobnostih ohranjena uČeČim se m ra^iskujočim prirodoslovcem in gozdarjem. t !z ra.-zpredelnice združb so zaradi bodisi zelo šibkega, bodisi redkega aH ekološko ozkega pojavljanja, večinoma le v eni ali dveh okolišnih združbah, izpuščene^ Clematis alpina, Ribes alpinum, Melampyrum silvaticum, Luzula luzulina, Hypnum crista castrensis. Lcucobryum gJaucum (predvsem v Leskovi dolini); ml. Prunus avium, Ribes uva criifpa, Listera ovata, Stachys silvatica, Valeriana officinalis. Angelica silvestris, CtiaerophyDum cicutana {iprcdvsem v javorniku); Dentaria. trifoHa, Ruscus hj^poglossum, Isopyrujn thalictrordcs (le v Rogu); Fraxinun excelsior, ml, Querciij sesjtHflora (predvsem na Mali g^ori); Cerastium silvaticum, Kanuci-cuius platanifolws, Cicerbita alpinaj, BaZKania l:rilobata (skoraj izključno na Veliki gori); Ostrya. carpinifolia, Fraxinus ornus, Evonymus europaea, Mellttis melissopKyl-fum, Cynancliuim vincctoxi-cuTH, Lathyros nigen Melarrvpyrurn nemoioisüm, CaJa-miniha clinopodiuin, Leucoiuin vcrnuin (samo na Krimu)^ Helleborus odorus. Hladni ki a go laka (le na Hrušici)- Saxifraga c und folia. Lun ari a retiiwva, Eubu« saxatLHs (predvsem na HruŽkem Javorniku}, Rhaimnus cathartica, SencciO' pvirensis. Asplenium ruta muraria (na Potoku); ml, Acer campestre. Chrysosplenium a)temi-folium. Anemone tpifoiia (Trnovski goxd). Pojavljajo se tudi: Viburnum lantana. Viburnum opulus. Ilex aqui folium, Laserpitium marginatum in Staphylea p inn a ta. Precejšen del teh rastlin bi pri dokončni sistamalski obdelavi označeval sub-asociacije v otviru okoliinih združb. Izpuščene so tudi posečne in sorodne rastline: Rupatorium cannabinum, Atropa belladonna, Hypericum hirsutum, Galium vernum, Deschainpsta caespitosa, Prunella vulgarLs, Geleopsis speci-osa, Tussilago farfara, Festuca gigantea, Stcnaclis annua,. Veronica cbamaedrys, Dactyl is gl om erat a, Veiibasci^m spec.. Orobanche spec, in Arctium minus. Lišaji Gladonia njso vključerui, enako-, ne jctrenjaki in nekateri mahovi. Pojavljanje nekaterih mahov (Grimmia, Ho-malothecium. Tortella, Fissidens) ni zajeto v ccloti. Zaradi majhnega Števila popisov šc niso vse združbe floristično popolnoma iiajete, vendar pa je njihova individualnost že dovolj jasna. Ekologija obdelanih združb ni obravnavana, kct bi zaradi pomanjkanja podatkov bila (premalo utemeljena. Omenimo le, da jc kljub pretežno izraziti fage-talnosti vseh združb po novih ugotovitvah Ereba ipričakovati na njihovih rastiščih predvsem kisla tJa in pa, da se okoliši med sabo precej razlikujejo po toploU m vlažnosti podnebja. To je razvidno že iz sa.me floristiene se&tave združb. Za prlka>z padavinskih razlik med posameznimi predeli obdelanega področja naj služijo podatki y.a leta 1953, J954 in 195,5. 3 C ^ c; 0 1 = u E ^ JC Q 'S SU T ? - C LI a 1 « E t/i 1 Ž S ^ K F ž m o X > 2=. » s b K o > o Nadm, viäinaro 794 930 S73 900 789 737 S46 S30 683 1000 96'. Leta 1953 mm 1S93 1742 1575 1665 1522 1347 13T2 1647 193IJ 19^.7 1911 Lela 1954 mm 1789 1732 1631 1378 H06 1371 1335 1S4S 2305 2290 3300 Leta 1953 mm 229Ü 1991 1921 1754 1691 1643 1571 2183 2715 26S3 243,'i Povprečno mm 1995 1322 1709 1599 1340 14i-t 1456 1S93 2317 -2330 321.^ Popisno gradivo {125 popisov) je bilo zbrano takole: 70 popi.sov pri lastnem delu ali •sodelovanju pri inštitulskih nalogah, 2 popisa % Roga. 1 z Velike gore in j s Stojne iz publikacije Prebiralni gozdovi na Snežniku in 42 popisov i^ven ofevira ioštitotskib del, Pri Leskovi dolini so vključeni tudi 3 popisi dr. G, TomažiČa, Pisec lopo zahvaljuje .prcidslojniku Botaničnega inštituta dr. E. Mayerju in. asistentu V. Ravniku za pregled več rastlin. Ol o S:: fj r^ o. E: O- O ?=: 2 » FJ H S) ^ Sl ni 3 3 g ^ 5- 5-2' 1 S o S ■ 3 'S v* tj, ^ a s 5" - ^ ■ c> ■ i . < Ci. o , - . o a. , ■TI O O, CF n* u' . D ff O jjiceanum excelsae apn sp. k«da f fz ^ zg. .^iira g g ^ ^ ® Leskova dolina -- geranianum nodosi apn, dol yS sp-, 7,g. -kreda S g ^ S o PivSki Javornik daphnanum latircolae a.pn

lBl.antis I 11 m Sorb u s aiicuparia II Loiiitera alpigena II Rtibus idaciis 11, III Daphne mezereuiti II Aremonia agrimctnioides Pren?.nthes purpurea Fe^tuca altissima Asperula odorata Saiiicula europaea Viola silvestris Lainiutn galeobdolon Pfiris quadrilolia Senecio Fuchsii Dryopteris fili* mas Hliiiiiini fill Int i s Oinpluiludis vei Hiit A b i e l 0 - F a g e t II in A If mo-niac ■lerimo-HloWis 80 90 90 90 90 80 1(10 90 90 90 90 90 100 ' 80 30 <10 25 30 40 30 40 60 60 60 60 .50 30 1 30 80 75 71) 80 70 80 75 90 90 «0 90 80 70 60 50 15 15 ■10 30 10 5 1 ^O 10 1 30 15 10 3.1 3.1 2.1 3.1 3.1 2.1 3.2 2 1 3.1 '1,2 LI 3.1 LI 2.1 + l.l 1.1 M 2,1 1.1 1.1 4 -}- LI 4 1.1 -l- 1.1 1.) l.t + 1.1 1,1 1.1 l.l 4 + -1- LI -L 4- 2.1 2.1 3.1 2.1 2.1 3.1 3.2 3.1 2.1 2.2 4.1 2,1 4.1 3.1 l.-J 1.1 2.1 LI 1.1 2.1 M 2.2 1.1 2.2 2.2 2.2 LI 2,2 + + H- + T -!- 4 + H- -i- -1- + (+) + + + 1.1 4 (1.1) (4) -1- -t- 4 [0 -I- . (+) (H-) (+) + (4) (4) (4) -1- (+) (0 -1 -r 4- M 1.1 4 1.1 1.1 4 4 -1- 4- r "1" "t' (+) + ■f _L H- l.l 4 LI "r LI 4 (4) -i- H- (+) -1- + l.l 4- LI + _L -i- 1.1 + + + (r) + 1.1 1.1 4 1.1 LI 4 + (4) 4 H- + + 1,1 4- -h H- 4 LI LI 1.1 1.1 4 X X X X 1.1 l.l X X X X X X LI X H- -1- ■1 + 1.1 1.1 + (r) 4 LI 4 1.1 + I.I + 1.1 + 1.2 1.2 (0 1.2 + -L 1.2 4 1.2 1.1 + 2.2 2.2 4" 1,1 1,1 1.2 1.2 4 1.2 LI + LI 1.2 1.1 1.1 1.1 1.2 1.2 1.1 1.2 j_ LI + LI 1.1 + H- + + + + _:_ -]- l.l 4 -i- ■I- -L + 1.1 + L T 1.1 l.l 1.1 1.1 LI 4 1.1 LI + 4 + + + T + 4 4 (r) LI -I- _L + 4 -j- _L 1 + l-I 4 1.1 1.1 1.1 Ll + + 4 Ü + A- KI 1.1 1.1 11 1.2 LI LI LI LI + LI 1 2 3 4 5 e 7 8 9 10 11 12 13 14 ' Athyrium filix fetnina 1.1 + + _L + + -1- 1.1 + -L + + + + AcUca Sipicata .... + 4- j- l.I + 4 + H- -1- 1.1 r (4) Cirev silvatica ... + -f- H- r J,1 -1- 1,1 {+) + + -f- Care.* dig^itata ... H- + ~r + r + + + + + H- PlatEinlhera bifoiia . , , + r J... f r r (r) r r r (fr) + Oralis acctDsella 2.2 + 12 1.2 L2 1.2 1.2 1.2 1.2 1.2 1.2 1.3 _L 1.2 Cardairtine trifolia 1,1 1.1 + l.t 11 + -1- 1.1 + 1,2 Mycelis muralis . . _u + + + 4- 1.1 1.1 -h + + T" + + Solidago vLrga aurea (■+) + (-1-) (0 + -i- + + + + + (+) Fragaria vcsca .... + + + ■ H- + + + H' + -1- Polygonatunti miiltinonun j. + + + + (0 + r -f- + + (0 (0 Hypnum molluscuin , . . 1.3 1.3 1,3 2,t 1,5 +.3 + .3 2.3 +.3 1.3 1,3 1.3 1.3 Plagiachila asplenloiiks +.3 +.3 +.3 1.3 1.3 + .3 +.3 (+.3) +.3 +,3 +.3 1,3 +.3 4.3 Dicranuni scopnrium +■3 +.3 (r) . +.3 (+.3) (+.3) (r) {+.3) (+.3) +.3 +.3 (-h-3) Gerttiaiia asclepiadea + + + + 1.1 + 1,1 r + -r Anemone nemurosa + + + (+) + 1.1 1.1 1.1 + + Isothtrcium myurum +.3 +-3 +.3 1,3 (+.3) 1.4 +.3 1.2 (1.3) +.3 +.3 +.3 1.3 NecUera crispa..... l-.-J +.3 +.3 +,3 (+.3) 1.3 4-.3 (1,3) (+.3) +.3 (1.2) , Surbus Mia 11, ]I! . . (r) (+) (r) r (r) (+) {+) + j- 1.1 r H- 1.1 Salvia glvitinosit . , !.l + 1.1 1,1 r l.l 1.2 1.2 1,2 + + + (+) Cyclamen euroipaeuin X X X X (1.1) 1.1 X 1.1 1.1 l.J (K) 1.1 (x> Epipaclis latifalia . . + (f) (r) {+) + + (r) + + (r) 4- (4) Dcntaria bulbifera . , + <0 + (D (r) (f) + 1.1 Ulmus scabra 1 .... H- (r) (r) ■1 (-I-) C+) -i- (0 ! (0 r ........ 11 ... . + + (-1-) (H-) ' -I- (+) r HI ... . .1 f "i" [ H- (+) 1.1 1 -1- ( + ) 7 Rubus hirtus 111 ... . + r r (1.1) + ' + + + + + 4 Euphorbia amygdalaides 1.1 + + ' + r 4- 1,1 + T + + + Mercurialis perennis . ■ , I.I 1.1 + 1.1 1.1 1.1 1.1 1,1 1.2 l.I 2,2 1,1 -1- PolyptKlium vulgare + (+) (+) _L r + (0 (0 + + r Dryopteris austriaca + (+) (+) s T + r 1.1 (1.2) -1- J. H) Eurrliyncbium striatum . . 1.3 +.3 +.3 +.3 +.3 + .3 +.3 +.3 +.3 +.3 + ,3 +.3 (3.3) Calamintha grandiflora 1.1 X X 1.1 X M (1.1) 1.1 1.2 l.f X 1.1 X Omplialotles venia 2.3 1.2 2.3 2.2 2.2 2.2 2.2 2.2 2.3 1.2 2.2 2,2 1.2 Picea excelsa I 1.1 r + 2 1 r 1.1 H- r r } i + 1.1 r r 11 . . 2.2 r C 1 r M t T- -i- M ! ' (r) LI -L HI . X r 4- J r + + r + r (-1) Geranium nodosum I.l (2.2) 12 ti .3) Daphne laurtoia .... ( + ) X (+) T tr) (1,1) (0 Evouymus latifolia (ff) r X (rr) <0 (r) (0 (0 Polysticlium lobahini -!- + + + 1.1 + 1.1 4. + H- J. (0 Luziila sUvatica . ^ , . (+) X (H-) Gorylus avdlana II, HI + 1.1 1.1 r (+) 1.1 1.2 1-2 1.2 1.2 1,1 r Lamium orvala ( + ) -1- + + (r) + 1.1 + + + (+) -)- Rhamnua fall ax .... + + + + + + ■f 2.5 -1- + + (+) Aposeris feclida . . (r) (+) (1.1) + 1.1 -1- 4- Hacquctia epipactis , , . (3.3) (3.3) (1.2) (rr) (2.2) (l.-i) (2.2) 2.3 (2,2) (2,3) Poiytriohum attenualum 1.2 +.3 +.3 (r) (+.3) -f,3 +.3 + .3 {+A) +.3 r 1.3 (4-4) (+.3) Helleborus nigcr ... (■f) fr) + (r) + + 1.1 L/uzula albi^ja. .... CO (") X Lunula -pilosa..... + r (r) Hypnum tupressil'orme +.3 +.3 + .2 +.3 (+.3) Catharineiea uivdulata . . +.3 (D +.3 (4-.3) Vacciniuin inyrtillus 1.2 1 (1,2) + (1.2) + 11 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Pirola sccimda (+) (+) (0 (+) (+) 4- Homogyne silvestris . . , (+) 1,1 1.1 (1.2) J Hjrpnum splentlens 1.3 (0 (+) (f) (^) (1.2) (+) Galium rotuivdifo-liiiTn (+) (D + [+) (4-) (rr) Pirola Totundifolia . . . [r) (0 Lycopodium annotinum 1,2 (+) Lyc&podium scIag:o , - - -r (1,2) (r) r La^trea obtusifolia (D (rr) (r) (rr) 4- Dryapteris spinulosa - ■, r + + + Deschampsia Hexuosa (f) (rr) BlechnuTO spicant .... t + Hylocomium lorcutn . . 2,3 (+) Hylocomium triquetrum 2,3 (+) (4) + (+) Pterid'n>r» aquilinum . . , (0 (0 ■ (rr) (+) + 4- (+) (r) Hieracium murorum , (+) (+) (J.l) (D H- r (o' -t- (^) Vcronica offidiialii . . . _L (r) (+) r (r) (+) (4-) PcJti-gera canina ... + (0 + -1- + (0 (r) 4- + Carex alba..... (1.2) (1.3) (+) + 1,2 j_ (r) + 4- Monotrcfpa hypopitys . , + (r) (+) (r) + (rr) + + H- (tf) r r + t (0 (r) r r (r) 4- [+) (r) + "t" H- r r + + j- (0 (rr} r (f) (rr) (+) (r) (r) (r) (0 r + -h -h 1.1 (+) ■ -f- (1,1) (+) 'i- + (+) (r) (r) (0 (+) r (+} r (+) fr) (+) + (+) (r) (+) (+) (r) (+) Convaliaria majalis Crataegiw -montigyna II Tajniis communis , Evonjfinus verrucosa II Hedera lielix Carcx pilösa Aquiltgia vulgaris Carc* glauca . . Digitali-s ambigua Oryjo-psis viresctns Anemone hepatica Brimula acauUs Asaruro europacum 'Pulmonaria maculosa Clematis v Italija (LI) III Dentarta pentaphylios Lathyrus vtsrniis Lilium ma:rUgon , Heraclcum sphondylium Symphytinn tuberosum Bromus ram OS US Veronica montana Cirsium erisilhales Doronicum aiistriacum D&ntairia enneaphyllo, TIKa cordata I—III Loniccra xylosteiim II Valeriana tiiptcris Pliyteuma ipicatum Ranunculm lanugintKus \ 2 3 4 5 6 7 B 9 10 11 !2 13 14 (+) (4-) (+) (r) T r (r) (+) -1- (rr) (0 (r) r (l.l) (-;-) ■r (r) °(rr) •1 (1.2) r (4-) 4- 4" (r) T + + 1.1 -f- r (r) (4-) ( + > r + 4- 4- (1.1) 1.1 1,1 4- + 4- 4- H- 4- 4- (") 4_ + M + (4-) (+) 4- 4- r 4- 4- (+) (+) (-h) (+) (0 + 4' 4- 4- (r) (f) + 4- (1.1) 4- (l-l) (+) (+) (r) -f (r) + (4-) 4- 4- (+) (r) r r + 4- + + + + I.l 4- + 4- + (rr) + (r) + + + + (rr) r 4- (rr) 4- (rr) 4- (r) + (4-) 1 T + (4-) (r) (+) + j- j 4- + + 1.1 1.2 + r + (+> 4- + (+) (-h) j. + (+> + (0 (rr) r 4- 4- + (+) + (+) {r) -L (4-) Euphorbia dulcis .... + 1 ('!-} Vera t run) album + (+) l.l 1 1- -I (+) (-i) Eiymus ciiropaeus . . . -i- .1 1 -j- (1.2) -1- + r . 1.. 4- Brachypodium silvaticiim + + + -- r + + J- T H- ■f Peta sites albus..... (+) + 4- (r) r (2.3) + (5.2) 1.1 1.1 (+) Euphorbia caxniolica (0 I (+) (r) r H- + T 1.1 (r) 1.1 Vida oroiboldts ... (-1) 1 + -r (r) (1.1) (1-1) -f _L (l.l)' Ncottia nidus avis . . + + r r + + (r) (+) r Mnium undulatnm + 1 + -f- (+) (+) (+) + + (+) Grimmia spec..... (+.3) + .3 (+.3) +.3 TorteVIa spec...... (+.3) +.3 +.3 (+■3) +.3 + .3 (+.3) Fissidens spec .... (+.3) -I-.3 +.3 (+■3) (+.3J +.3 + .3 Homalo-tbeciuni spec.? . . (+.3) (+.5) (+-1) +.3 1.2 Pojasnilo k raKfiredclnicj: Zavili oklepaj pri itgali: torilničavi tip predstavlja samo subasociacijo ali facies okolišne idmitbe; Oflati o-klepaj pri legali pomeni, da se okoliSna združba — lorilnicava razen v Trnovskem gondii — sicer pojavlja v vseh legah, vendar je riiivUa laz-cii nje v Lstcm pasvi tudi kaka druga okoliiiia združtia {obrobni oküliäi); okrogli oklepaj pri rastlinah pomeni, tla se .pojavljajo le v prav majhnem delu pwjiisov; 0](nafbe rr-5,5 izražajo povprečno ko^ličino in druinost rastlinskih vrst v okolišu; palkftpki tisk splošno in vctiuoma oUilno ali vsaj v primeri z eno od sosednih združb obilnejše pojavljanje oko- liSnih ra^tikovalnic: l njim so o^naiene tudi ^coerafske zhačilnicc slovenskega ozemlja ali njegovih delov; navadm okvir: okoliš ^ obilno smrL-ko; Crtkast okvir: okoliš brei (pri^odne) smreke; pikčast okvir: okoliš brez bresta; v-arast [habitLis) je označena le pri drevesnih (1, 11, 111) in grmovnih (li, III) vrstah Namesto polkrepkega + je iz tehničnih razlogov uporabljen znak x^ Die Waldgcjellschafteo io der unteren montanen Stufe des slotvenischeo Hohen Karsten und diu pflaiucnsoziologiscbe System* (Zusammenfassuivg) Der Autor entwickelt in der Abhandlung folgende Gruadgedatikcn seiner Diplomarbeit »Die Gesellschaft des Bergahorns . und der Bergtilme (Acercto-Ulmelura)«** im Sneijiiik, Javornik ^nd Trnovski gozd (1954) weiter; 1 Die PnanzcngeselUchaften (Waldgescllschaflen) sind auf einem Gebiet nicht vcr-mcTig;t, sondern als Ganzheiten streng territ-orial geschieden vertelH. 2. Diese Verteilung hämgt in allererster Linie vom der räumlichen Anordnung der klimatisch weitgehendst einheitlichen Gebietsteile ah. 3. Die Kleingesellschaften, wie es auch der Bergahorn-Bergulincnwatd eine ist, ändern sich ausnahmslos gleichreitij mit der Änderung von territorialen Hauptgescllschaften. •J. Die Areal^rössc von floristisch wirklich «nheitlichen Gesellschaften deck-t sich mit (ter Ausdehnung von bleine>ren selbständigen Reilcfcinheitea und kann ^gegebenenfalls eint Fla.che von nu,r n-erxigen Tausenden von Hekta.reii einnehmen. j- Diese Atcale «nd durch Anwesenheit oder Fehlen von territorialen Charakterarten geJcennzeicbnet, womit in Zusammenhang auch Änderungen 'verichiedenen Grades im Baumarteniiiventar, dessen mengenmassigsr Zusarjxroensctzung und gegenseitigem biologischem Verhältnis stattfinden. 6, Die Unterschiede zwischen den in der Arbeit behandelten Gesellschaften sind als natürlich aufzufassen In der erwabnien Arbeit wurden vier Subassoiiatiürien des Acereto-Ulmetuin unterschieden; braebythecietosum albicantis im Trriovski gozd, fraxinctosum excelsioris mit den Fazies hiiiartosum redivivae im nordwestlichen Teile der Südseite des Javornit und om-phalodosum vernae im nordöstlichen, die Siibassojiation t>npicuni im südösüichen Javornik und polystiehetosui« lohati in der Leskova dolina im Sneinikmassiv. Diese Einheiten wurden auf theoretischer Grundlage der Charakterartenlehre von J Braun-Bianquet und in Anlehnung an die verwandte mitteleuropäische A'horn-Eschen-^esellschaft aufgestellt; daher wurde das fl-oristische Inventar ausser in Cha.rakterarten der Assoziation imd de^ Verbaitdes audi in Beglcitarten aufgegliedert. Zugleich jedoch wurden die markantesten floristischen Unterschiede der cinielneti Waldgebiete durch die Zusammen-faisiing der territorialen Chorakterarten hervorgehoben. Der Vergleich der bearbeiteten Gesellschaft mit dem verwandten roittcleuropäischen Ahorn-Eschenwald aus verschiedenen Gebieten ergab zwar in der Hauptsache die g^leichen Chairakt^rarten, aber auf (kr arideren Seite auch einen ausjerordentlich grossen Abstand zwischen den beiden Gesellschaften, indem im mitteleuropäischen Räume entweder zahlreiche thcrmophile Arien oder die Esche regelmässig auftreten, im slowenischen dagegen fehlen oder sehr spärlich und bloss in Teilen der Gesellschaft vorkommen. Hinzu kommt noch der ausgesprochen illyrische Charakter der slowenischen Gesellschaft. Der Autor, wekher bei Geländearbeiten in Verbindung mit der Vorbereitung des Ende erschienenen Buches: "Die Plenterwälder im Snežnik« aus der Serie der fa'chlich-ivissenscba/trlicheji Publikationen des Institutes für Forst- und Holzwirtschaft Sloweniens intensiv durch die Beschaffung von pflanzensoriial-ugiäcliem AufnahnieniDaterial beteiligt war, desgleichen auch im Javornikgebiet, über welches t956 ein pflanaensoziologisch-waJdbüitlicbcs Elaborat ausgearbeitet wurde — die Autoren des ipflanzcRSozioloj^ischen Teiles der beiden Arbeiten ^ind dr, V. Tregubov in ! Porsoglio — konnte auf Grund der reichen eigenen Dokumentation und von den oben angeführten Standpunikteo ausgehend durch Vergleich der beiden Arbeiten Folgendes feststellen: * Die Arbeit wurde im November 1958 eingereicht. **"Die Gesellschaft wurde als solche im Gebiete üueist von G. Tomažiž feitgeslellt. 1. Die Unterschiede in der BaumarlcnjuBainmensclzuug zwischen dem Javornik (Buchcn-Tafuienwa.ld mit seltenen, unregelmä«si|r verteilten FicUten) und der Leskova dolina (Euchen-Taniicnwa)d mit regelmässig und verliältnismässig reichlich auftretenden Fichten! wurden in der Gesellschaftssystsniatik nicht beachtet. 2. Zahlreiche nur im Javorniikgebiet, dort jedoch meist regelmässig, in grosser Menge und in allen Subasswiationeti auftretende Krauter wurden diesbezüglich auch nicht beachtet Desgleichen wurden dabei die ■deutlichen klimatischen Unterschiede ausser Acht oelassen. St> kam es, dass o •t, die in beiden Gebieten durch gleiche Differeniialarten gekennzeichneten Sub-assoiinliönert als direkte Derivate der grossräumigen. von Brksnicn bis lu den Alpen reichenden Assoziation Abieto-Fagetum dinaricum als systematisch, ok-ologMch und waldbaulich ^usammengehöng auf-gefasst wurden, 5, Bei der systematischen Einreihung des Ahorn-Ulmejiwaldes wurden die Unter-scliicde iwischen den oben erwähnten Subasso^i'ationen der bcldftn Gebiete hoher bewertet als zwischen der dortigen Gesellschaft und deren Verwandten in Mitteleuropa und zwei Assoziationen (Acercto-UImetum Faber und Acereto-Franinetum lunarietosum redivivae •Kuhn} aufgestellt. 6. Das Aufnahmeuinaterial wurde für die Aufstellung der gleichen Subasso/iatioii in mehreren Fallen heterogen, daä ist aus weit auseinander liegenden Gebieten [z. B. Rog — Leskova dolina) oder aus bedeutend verschiedenen Meeres höben (bis zu 500 ni Höhen-utitcrschied) gewählt. Die ajngeführtea Unstimmig-keiten mussten gCklart und ricMiggestellt werden. Zu diesem Zwecke achritt dci Autor zunächst zu genauer Ge^genüberstellung von gleichnamigen Subassoziationen des einen und des analeren Gebietes, verrglicb dann einige als faziell ericheinende Unterschiede innerhalb des gleichen Gebietes, schliesslich aber erweiterte er das Uotersuchungsgebiet auf den gröbsten Teil des Hohen Karstes m Slowenien bzw. dessen untere montane Stufe (etwa zivistlien 750—850 und 1050—1150 m). Darüber hnmus verglich er die slowenische Gasellschaft der Leskova dolina mit der bosnischen Ausbildung des Abieto-Fagetum dinaricum, Die Ergebnisse der ausgefüKrteji Gegeniiberstellungen (im slowenischen Texte aul S, 3—6 angeführt) sind kurz gefasst die folgenden: 1. Die Unterschiede zwischen den — bisher meist wenig bcachleten — Faiics sind deutlich, zuweilen .sogar grösser als zwischen den üblichen Subassozialionen 3. Noch grösser können die Unterschiede zwischen den durch die gemeinsame Treiin-art gekennzeichneten St^bassoziationcn benachbarter Waldgcbicte sein. 3. Der sor.ifllogische und zugleich der ökologische Wert dör Pflanzen ändert sioh schon in verhältnismässig kleinen Entfernunger), Eine für die Systematik wichtige derartige Änderung äussert sich in der Fähigkeit einer Pflanze, in einem Gebiet in allen Lagen und in einem ganzen Höhcii|^iirtel, anderswo aber nur an für sie günstigen Stellen gedeihen ?,u können. Hierbei ist auch auf die Häufigkeit einer solchen Pflanze zu achten •). Das auf üblichcn Cbaraklerarteii aufgebaute System ist zu wenig bmdcnd. zu belertfgcn und ungenau trotK dem bisher erfolgten Ausbau und der Verklcincrufig von Grundeinheiten, so dass es die tatsächlichen verwandtschaftlichen und ökologischen Verhältnisse nicht auszudrücken vermag. 5. Die direkte Ableitung slowenischer, vor aOlem natürlich illyrischer Gesellschafttri, von den vcrwajidtcn systematischen Einheiten Mitielen-opas, besonders aus dem Räume nördlich der Alpen, ist unberechtigt, 6. Der Vergleich und die Wertung zweier oder mehrerer Gesellschaften hat im Rahmen des gesamten flor isti sehen Inventars und nicht nur hinsichtlich der Cha.raikter — und Trennarten lU eifolgen Dadurch kommt man der Erkennung der Ökologie der Gesellschaft und der ste aufbauenden Pflanzen bedeutend näher, 7. Die vertikaJe Amplifude der praktisch einlieitlichen SlanflortsVerhältnisse iimfasst im FaJlc der imterEn montanen Stufe des slowenischen Karslos einen Gürtel von etwa 300 m Hobe. Aus den angsführlen Gründen muss da^ bisherige pflanzensoziologischc System — wenigstens für den Gebrauch im slowenischen und ohne Zweifel auch im jugotslawisdicn Raiime — weitgehend weiterausgehaut werden, iim die tatsächlichen flöristischen und zugleich auch ökologischen Verbaltnisst widerspiegeln zu küiineii. Es sind folgende Änderungen notwendig' 1. Die Grosse der systematischen Grundeinheiten muss stark vermindert werden. 2. Di«se Einheiten müssen die ökologische Eingentüralichkeit kleinerer Gebiete und dcj-tn gegenseitige Unterschiedlichkeiten ausdrilclten. 3. Die bisherigen grcissräiiniigen, auf regionalen Cliaraktcrarten fusscndeii Assoziationen müssen zu höheren Eintieiten umgebaut werden 4- Die bisherig^en Suhafiso-iiationeti bekommtLi eine wesentlich grössere Selbständigkeit und damit einen anderen Inhalt Die sys-tematischen Einheiten, welche in neuester Zeit von deutschen Aiitortii (R, Knapp. G, Hoffmann, die Literatur bekam der Verfasser heim Abschiuss seiner Arbeit) im Einklang roit phytüge«gra}i hi sehen Kriterien als Hauptassoiiationen und Gebietsassoziationeii .lufgestdlt werden, wobei erstere auf regionalen Chnrakterartcn, letztere als Grimdeinheiten auf möglichst ausschliesslichen Trennarten gegründet, sind, sleMen für slowenische Verhältnisse zu grossräumige und soziologisch selbständige Gesellschaften dar, dass sie ökologisch als solche einhdtÜch sein könnten, An dem Begriffe der Assoziafion »Abieto-Fagetum dinarieum« müssen folgende Änderungen wr,gcnominell werden: 1. Weii als eine van den berechtigsten Assoziationschaiakterar.tcn die gros^blütige Üergminze (Calamintha grandiflora) gewählt wurde nnd dieselbe in Bosnien imd im gleichei-wd^e ztim dinart.fchen Gebirgssystem gehörenden Trnovski goad nicht vonk'Ommt öder wenigstens keine gesellschaftliche Rolle spielt, IfEinn die Assoziation im jeUigen Sinn nicht als dinarisch beaeichnet' worden, 3. 'Die übrigen Charakterarten: Abies alha, Aremonia agrimonioiUes, Cardamine triftdia, Prcnanthes purpurea, Dentaria cjmsaiihyllos und Rhamnus fallax sind keineswegs gerade an diese Assoziation oder zumindest an diesen Höhengürtel gebunden. 3. Das Abietu-Figetum dinaricum ist »u weil gefasst, um als echte A.Hoziation, also üls eiue Grundeinheit gelten au können. Es stellt vielmehr offensichtlich eine Gruppe von /ahlreicbeii v&rwandten Assoziationen dar und bildet somit eine neue systematische Einheit, welche nur einen Höhengürtel einnimmt und die wir als das Aremoniac agrimunioidis Abieto-Fagaeum* bezeichnen wollen. Unter Ausschluss von Bosnien und dem Trnovski goKd bekommen wir die nächstimtere Einheit, das Artmoniae agrimonioidis Abicto-Fagium cala-minthieum grandifLorac. Die ökologisch einwandfrei einheitlichen Assoziationen dieser Gruppe besitien ausser dir gemeinsam charaktpri.stischen Calamintha ^grandiflora auch keine Charakter arten im üblichen Simic. An die Stelle von diesen treten zahlreiche Diffejciitialarten. wedche alic ökologischen Zeigorwert besitzen. Einige von ihnen sixid auf grösseren, die anderen auf kleineren Gebiete« verbreitet; die ersten bestimmen die einzelnen Gehietsasso^iationcn, die anderen nhe.r deren lokale Ausbildungen. Die tetiteren kommen jedoch nicht nur in einer lokalen Assoziation, sondern in mehreren von ihnen vor, so dass sie ihr engeres Gebiet unr relativ durch ihr regelmassigeres oder häufigeres Auftreten, aber zugleich ausnahmslos durch daa Gefolge von einer ganz bestimmten lokalen, ökologisch begründeten * Diese Einheit ttmfasst wahrscheinlich auch die übiigen montanen Abieto-Fa^^eta Sloweniens auf Kalkboden, Al tenmsainiiKMiseUung kenn-ieicHiien. Om])hiilodes verna ^ B. ketiuzeithnet die Massiver lies Rtvf. df Stajna, dor Velika gors. des Krim, Jer Hru^ica und dci Potok als Ganzheit (in den Kaiidgebieten ist das Areal der Gesellschaft eingeengt) und bestirrimt die Assoiiatiun Oniplialcdis vernae Ahietu-Fagetum. Jedes einielne aufgeiählte Massiv ist soziöl&gisili ini (^bert dargelegten Sinne selbständig, so dass z. B, die Assn^iation des Krim aU Onipha-liKÜs vernae Abieto-Fagetiim ajioseridaiium Foelidae ittitei'schitden werden kann, riie der H rušita ab Omphalodis veriiae A'biclo-Fagetum hacquetianum epipactidis. Die Differcntial-arteii der Subassoiiatiojncn wiederholen sich in den cinirlnen Massiven mehr oder weniger ttnd tjei.eichnen somit ini wesentlichen gleichstnoigpe Abänderungen verschiedener Grundlagen. Omphofodes verna selbst bildet im Javorntk und im Sntinik Sutbasso^iatiotiea oder ^'eiiauei gesagt pliysiognomisch, floristiseh ijnd ofcolopsch gut ausgej)ragte Facies dtr beiden typischen (mittleren) Lokalassoüiatiorien. Die wnldgcsellschnftliehe Gliedervtng der unteren montanen Stufe des slowenischen H ostalega pa so odpadle na idebelejSe drevje. Vzporedno >5 tem so tudi frekvcnJne krivulje števila dreves, ki so -bile sprva silno strme, dobivale vse bolj položen potek in pravilno obliko. Celokupen prirastek lesa- {za drevje nad- 26 cm premera, za katerO' se je vso-dobo vodila evidenca), iki se je v prvem obdobju gibal med 4 do 7m'/ha, se leta 194S dvignil za do-bro polovico, t. j, nekako do vlŽine lOm^ha. v nekaterih oddelkih pa se je skoraj podvojil. Upoštevati pa je še treba, da je večino prirastka. Lepo pora.ščeii jelcv {jrobiralni sEstoj v Lehnu (foto: M. Co Sc 1) prvili obdobjih tvorila vrast tanj Šega drevja in je le manjäri del prirastka izvira) od debelejšega drevja, pri jsaidnji klupnji leta 19-18 pa je bilo obratno. Kako so druffi lastniki v preteklosti gospodarili s svojimi gozdovi v Lehou, nam je fc malo znanega. Sodeč po dokaj pravilni prebira-lni obliki netcda-JI jih TavžiSevih gozdov, so v le-teh že dalj üa-sa izvajali pravilne probiralne sečnje. Nekdanji Iglarjcvi, Dreftjakovi in Razborski gozdovi so .po vsej verjetnosti izäli iz močno izsekanih gozdov, kjer je po preobilnih sečnjah naj;lopila popolna pomladitev in so sc tako razvili v bolj ali majij cQomerne sestoje; v teh so kasneje tudi bolj redčili kakor pa prebiTaK V Unbančerih gozdovih so sekali sicer pre-biralno, vendar, zlasti inej vojno, premalo, tako da so se ponekod prervladujoča ■ drevesa moČno razrasla, med njimi pa se je razvila visoka podraist, ki otez'koČa .sečnjo in spravilo lesa. 2. Gozdna rastišča v Lehnu Od raziskovalnih gozdov v Lehnu, ki merijo po z em ) j i S k e m katastru, •138 ha, jih je v tem katastru 38.2 lia ali 89% že od nekdaj ,pod gozdno kulturo, '!8 ha ali 11 % je poraščenih aH pogozdenih pašnikov, i ha je zaraščenih travnikov^ 1 ha pa odpadeta na nekdanje njive, poraSčene e gozdaim drevjem. Nekdanja kmetijska zcniljiSča, zlasti pašniki in travniki, so sc -zarasli z gozdom (s s-mreko na vlažnih severnih in z borom na suhih južnih legah) v glavntm reed prvo svetovno vojno in po njej, ko zaradi pomanjkanja delovne sile in rastoče vrednosti lesa ni ikazalo čistiti zaraščajoč i se pa-Snikov in travnikov. Velik del nekdanjih poljedelskih zemljišč je bil tned obema vojnama tudi umetno pogozden. Gozdovi leže na srednjih in spodnjih obronikih severjiega Pohorja, padajočih v potok Velko in njene desne pritoke, na nadmorskih viSinah med 500— 1150 m. Svet, ki ga poraŠčajo, je zelo razg^iban, z zmnrno do zelo strmimi pobočji, presekanimi z bolj ali manj globokimi jarki in potočki, V področju gozdov vlada hladnejše, gorsko p'odnebje z znatnimi padavinami (1300—l-tOOmm letno, od tega polovica v S-mescčni vegetacijski dobi) in s temperaturo okoli 11" C v vegetacijski dobi. Kot matična podlaga tal se v najvišjih, juinih legah (gornji det nekdanjega UrbanČcvega) pojavlja tonalit, globočnlna srednjezrnate strukture r. glinene!, kremenom in biotitom kot sestavnimi deli. Nize in dalje proti severu (večji del nekdanjega UrbanČevega in Razborsko) se razteza dokaj večji pas b 1 es t ni k o v (mctamorfnc kamenine iz sljude in kremena s ekrilavo teksturo), predvsem ,pa njihovih diaftoritov, t. j. sivkastih do ze]enka;stih kamenin, ki so pri gcodiiTiaoniČnih procesih dobile na videz nižjo stopnjo metamorfoze. Največ.j.i del, okoli % vse površine, pa zavzemajo triadni dolomiti in apnenci, ki pa se kot neposredna matična podlaga pojavljajo le na zdo majhni površini, drugod pa so jih iprejkrile ivniške plasti spodnje miocenske starosti, t. j. nanosi iz višjih leg, scstoječi se iz konglomeratov, peščenjakov (zlasti nekdanje TavžiČevo in v globokih (koritih) in iz proda (posebno oa kopah). Na tej maCični podlag! so se pod vplivom vegetacije, reliefa, podnebja in na--čina gospodarjenja z gozdovi razvila različna tla, Na tonalitu, ki pod vplivom atmosferiiij hitro in popolnoma razpada, se je v višjih legah, na nerazkrojenem kamnu z bolj ali manj debelim humoznim slojem, razvil hudozni ranker ali humozna silikatna tla. V nižjih legah in pod bukv-ijo, kjer minerali in organske snovi hitreje razpa;dajo, nastopajo na tej matični podlagi ze rjava tla, o'ziroma globlji, rjavi ranker. Na blestnikih, kt teže razpadajo in dajejo močno skeletna, srednje globoka ila, so nastala s i v o r j a v a skeletna tla, in to na strmih grebenih in pobočjih suha, na jamastem, vrtačastcm, povknem terenu in na strmih pobočjih potokov pa vlažna, nerazvita in nestalna tla, močno Izpostavljena eroziji. IvniSke pla'sti kot matično podlago pokrivajo rjava tla -zelo različne sestave in obliJte, od zelo plitvih {neke vrste ranker) do več metrov globokih rahlih, peSČenih rjavih tal na peščenjakih. Na nižjih, vlažnih mestih z moČiio gflina^to komponento so se razvila opodzoljena tla in delno oglejena tla. Na peščenjakih (nekdanje Tavžičeve) najj-demo posebno obliko rjavih tal, ki so na vrhovih, grebenih in strmih pobočjih "suha in pusta, p-oraSčena s travami ali gola. Poleg plitvih borovih rastišč na grebenih so to najbolj revna tla. Posebno vrsto tal predoČujejo tudi vlažna, povirna tla ob vodali, ki M) biološko zelo a'ktivna in kjer zeb dobro uspevajo črna jelia. jesen, javor itd, V sploSnom so tla v Lehnu dobra, precej bogata in aktivna ter so le manjše površine izpostavljene močnejSi degradaciji in vodni eroziji. Od g o z d n o v C g e t a C i j s k i li tipov so v lehenskih gozdovih najbolj razSi rjeni: tip mešanih jelovih-bukovih gozdov z zasavsko mlajo (Abicto-Fagetum denia-lietosum savensU); dva tipa čistih jelovih gozdov (Onltelo-Abietchnn in Batiameto-Abieletum); tip mešanih borovi h-jelovih gozdov (Liaulelo-Abieiitum jnnetosnm); dva lipa prirodniji bukovih gozdov (Lusufelo-nemorosae Fngetum in Liuuleto-silviitkae Fageium}. Tip mešanih jelovih-bukovih gozdov > zasavsko mlajo je po vsej verjetnosti prirodni gozdnovegetacijski tip večjega dela lehenskih gozdov, ki pa se je zaradi posega človeka v gozdove (zatirar.je bukve, pospeševanje iglavcev) ohranil SamoraLsel smrekov sestoj, na nekdanjem pašniku, v katerega se buj-■Tio naseljuje jdka. Oddelek 14 b v Lehtiu le še v višjih kgah, ter po toplejših dolinah z vlainimi tlemi. Drug^od se j t iz njega razvil tip tistih jelovjh sestojev (Galieto-Ahietetum) kot prvi degi^da-cijski stadij prej imenovanega tipa, v kolikor se ne pojavlja Itidi kot prirodni tip v dolinah s toplotno inverziji>. Kot natJailjnjl degradacij ski ."rtadij sc je h teg-a dru-g^ega tipa razvil na suhih terenih tip borm'^ih-jclovih gozdov, ki pa ga prav tako najdemo kot prirodni tip na grebenih s suhimi, spranimi tlemt. Na vlažnih tereoih sc se kot drugi- degradacijski stadij izoblikovali jelovi gozdovi tipa Bazzimieto-Abicleium, Od naštetih tipov zavzema največje 'površine tip čistili jelovih gozdov. GalietO'Abieielum, znatne površine pa še vedno pokriva tip mešanih jelovth-bukovih gozdov z zasavsko mlaj o. Ahielo-FngetuDi dcnttirielfisnm savfnsis. 3. Stanje sestojev v Lehnu V pogledu drevesnih v i' s t so lehcnski g&zdovi dckaj enolični. Glavna drevesna vrsta je j e i k a, ki poraŠČa v čistih ali delno s -smreko iiieäanlh sestojih vse področje Lehna od najnižjih do najviŠjili leg in t von skupaj s smreko Čiste igliČaste gozdove. Rastišča v Lehnu ji zelo prijajo pa se Širi -tudi na .poraščene ali pogozdene pašnike, kjer tvori bujno podrast pod smreko oziroma borom kot pionir-jcTTia. Zlasti v nižjih legah je zelo lepe vzrasti, se idobro -pomlajuje in je na splošno zdrava. Njen stalni sovražnik je jelova uš, ki se pojavlja zdaj v večjem, zdaj v manjšem obsegu na mlajSem jelovju ter s tem ograža zadostno podraŠcanjc in LiravnoveŠenost prebiral-mh jeiovih sestojev na Lehnu. Na glinastih tleh postane v starosti rada tudi pirava. Smreka po ovojem deležu daleč zaostaja za jelko. V pjebiialnili sestojih jo najdemo deloma kot prirodno primes jel'ke, deloma pa je bila vanje umetno vnešena s spopo Inj e vanj em in pogozdovanjem zapleveljenih zemljiSč. Njena domena pa so predvsem poraščeni ali pogozdeni pazniki, 4;jEr kot pio-nir pripravlja ugodne po-goje z.a uspevanje jelke. V splošnem se rada [pomlajuje, je zdrava, vci:idar občutljivešja od jelke (gniloba, veter, sneg itd.). Bor porašČa na Lehnu le grebene s suhimi, izbranimi peščenimi tlemi ler opuščene ipaSnike na južnih, toplih in suhih legah. Njegov površinski dele^ je nez-naten. Se bolj redek je macesen, ki ga na [demo le na robovih gozdov, B u;k e v je pod vplivom gospo-darjenja v preteklcrstj (oglarjenjc, pospeševanje iglavcev itd.) skoraj docela, izginila iz lehen^kih gcvzdov. Kot primes jelki in smreki jo najdemo le na najvišjih legah, drugod pa v glavnem le životari v podrastju. Med dru-gimi' listavci- je v Lehnu najti jesen, črno jelSo, bresL in gorski javor, vendar prav tako ka;kor bukev, le v neznatni meri. V celoku-pni lesni masi sestojev na Lehnu so posamezne dre\'esne vrsU zastopane takole: jelka 69%, smreka 27%, bor 2%, iglavci skupaj 98%. bukev \%, drugi listavci 1%, listavci skapaj 2%. Po :g o j 11 v e n o-g o sp o d a r s k i obliki v Lehnu močno prevladujejo p r C b i r a 1 n ! sestoji, saj odpade nanje 377 ha alii 87% vseh gozdov. Le 58 ha ali 13% gozdne površine odpade na enodobne sestoje, t, j, predvsem na pora.ŠČene ali pogozdene pašnike, Prebiralni gozdovi v splošnem niso stabilni, uravnovešeni. Račun uravnovešen osti, iki je bil za prebiral ne gozdove v Lehnu -napravljen (na način, opisan v Gozdarskem vcstniku št. S/9 iiz leta 1953.), kaže namreč, da v veČini oddelkov primanjkuje za uravnovešen os t tankega drevja, da so torej ti gozdovi premalo podraščeni in težijo k enoslojnosti. To velja zlasti za nekdanje Dreftjakove in Razborske goizdove, medtem ko kažejo nekdanji fogačnikovi in Tavžičevi gozdovi mnogo lepšo sliko. Opaža .pa se tudi tukaj pomanjkanje najtanjšega drevja, čemur je verjetno mnogo pripomoglo zatiranje uŠi s sečnjami na-padenega. tankega drevja, morda pa je temu kriva tudi razmeroma visoka lesna inasa. Najobčutnejše viŠke drevja kaze račun uravnoveŠenosli v srednjih debelinskih rairediii, iz iatcrth izhaja tudi najlepši in najvrednejši les, pa je sedanja oblika [jrebiralnih SMtojev, v kolikor jo bo moi^oie uravnovesiti, vredna nadaljnjega prouEevanja. Bagastvo srednjih debelinsitiii razredov je razvidno tudi iz frekvenčne krivulje za prebiralne gozdove kot reloto-; za le-to velja tole število dreves nn I ha v posameznih debelinskih stopnjah; stopnjam 3 4 5 fi 7 S 9 lU It 12 13 H skupaj dreves: 167 lU S7 7Ü 43 38 15 7 4 2 I 595 Povprečna t e m e 1 j n i ca ^irebiralnih sestojev v Lehnii je 33,06 m' ua hektar, giblje .pa -se med 21 pa vse do 47 m^/ha. Na lesni masi so .prefoirahii sestoji v Lehnu v slovenskem merilu zelo bogati, 3(i2 m®/ha, pri čemer odpade na posamezne drevesne vrste ta-lc delež: Drevesna \'Tsta mVha % jelka ..... 26-2 72 smreka S9 25 drugi ifflavci . , 5 1 iglavci, skupaj 9R bukev . . . , 1 dnigi listavci . . . .2 1 listavci skupaj . 6 o vsega skupaj . . . , m ino Od te lesDe jnase odpade, kakor že rečeno, pretežni del na nba srednja debelinska razreda i(30—50 cm premera), kakor je to razvidno iz nadednjih ätevilk: debelinski razred (citj) , , 10—30 30—50 nad 50 skyjjnj lesna masa m^ . ...... 111 203 4S a02 %........................5C H 100 Povprečni tekoči p r i r a s t e k 1 e s a na 1 ha, izračunan iz debelinskega prt-rastka med to in zadnjo klupnjo po difereneni. metodi iz sedanjega Števila dreves in s pomočjo tarifno diferenJnih odstotkov, dobljenib iz Alganovih tarif, Je v pre-biralnth gozdovih na Lehnu tak-le: Drevesna vrsta m^/ha % prirastka S % lesne mase jell;a .... . 7.2 80 2,8 smreka..... .1,8 20 2.0 Skupaj - . . 9:0 100 2,5 Kakor vidimo, je tudi prirastek lesa z 9,0 m^/ha daleč nad po>prcčjem Slovenije, doseza pa v neskaj primerih četo 14 m^'/ha. V Številkah se tudi potrjuje sploSno opažanje, da daje jelka večji priraitek kakor smreka, saj tvori poslednja pri 26% deležu na lesni masi prebiralnih sestojev Ic 20% celokupnega prirastka ter v odnosu na svojo lesno maso pnrašČa letno za 2,0% nasproti jetki, ki priraSČa z 2,8%. Zdravstveno stanje prebiraJntli sestojev je v splošnem dobro, Jelka. irpi največ od jelove uSl, ki se je razpasla posebno v gozdovih v bližini Rdečega brega. Rakavost je Se vedno obEutna v bivših Iglarjevih gozdovih, ki so bili v preteklosti premalo čjSčeni. Mnogo dreves jc tudi poškodovanih od spravila lesa pa se pri ranjenih smrekah pojavlja tudi gniloba. V manjši meri je povsod najti na jelki tudi raz^eblinc. Med tehničnimi napakami je omeniti bulavost pri dnu drevesa, nekako do vi Sine I m od tal, in sicer pri slaTcjiem drevju ter zlasti v viSjih legah, V teb in v strmih legah se kot napaka pojavlja tudi kriva, posebno pa sabljasta rast (Jrevja. Druge napake, kakor razsohlost, eliptiČnv presek itd,, ipa so dokaj redke. Enodobni sestoji zavzemajo v Lehnu le majhno površino 58 ha, od česar odpade na nasade {v glavnem na nekdanjih kmetijskih zemljllČih) 44 ha. na pr.irodno poraščene .pašnike in druga kmetijska zemljišča pa 14 ha. Glavna drevesna vrsta teh sestojev je smreka, kakor je to razvidno iz naslednje tabele: Drevesna vrsta nv'/ha % jelka......- . , 93 sinrcka........,141 52 drugi iiflavci ... 17 6 ijjbvci äkupaj ....... 256 94 bukev.......... 3 1 tlrtigi listavci............H 5 listavci skupaj ...",, 17 G vsega skupivj...... 273 lOU Hektarska lesna masa teh sestojev je razmeroma majhna, ker je njihov pretežni" del starček 20 do 00 let. Tekoči prirastek teh gozdov je nekaj manjši, a,4m''/ha. [3% lesne mase), od Česar odpade na jelko 2,1 m'^ ali 25% {2,1% lesne mase), na smreko pa 0,3 m^ ali- 7:5% (4,5% lesne mase). V teh mladih sestojih daje smreka s svojo zgodnejšo kulminacijo prirastka večji prirastek kakor jelka. i. Splošne gospodarske smernice Gozdovi v Lehnu so bili izločeni kot raziskovalni- objekt Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije za znanstveno (proučevanje probiralnih gozdov po-kontrolni metodi gospodarjenja. Po izločitveni odločbi s temi gozdovi še nadalje-gospodari pristojno gozdno gospodarstvo, vendar po predpisih gospodarskega načrta, ki ga izdela oziroma odobri imenovani institut. Ker so torej ti gozdovi ne samo raziskovalni, ampak hkrati tudi gospodarski objekt, se kot cilj gospodarjenja s temi gozdovi postavlja njihova prevedba k Čim donosnejši prebiralni obliki, ustrezajoči gozdnemu rastišču. Naloga gozdarskega inštituta pn tem -prevajanju naj bi bila predvsem preizkušanje in proučevanje raznih oblik prcbiralnib sestojev v pogledu njihove donosnosti ter spopolnjevanje najustreznejših oblik. Pod obliko prebiral ni h sestojev je tukaj mišljena predvsem sestava teh sestojev ps drevesnih vrstah in debelinskih razredih, njihova Individualna ali skupinska razmestitev v sestoju, količina lesne mase itd. Med oblikami prebiralnih sestojev nas zanimajo v glavnem le stabilne ali uravnovešene, kjer se mwe prebiralni sestoj trajno ohranjati. Nestabilni, neuravno-veSsrri sestoji, ki venomer menjavajo svoj lik, ne morejo biti nai končni cilj. PredeD preidemo cmI sedanjih obH-k prebira^lnih sestojev v Lehnu k drugim., j t vsekakor potrebno sedan.jc oblike podrobneje proučiti. Ker pa so sestoji na Lehnu, kakor smo videli, po večini premalo podražženi, jih moiamo najprej uravnovesiti flmbolj mogoče v sedanji obliki. Zato je v gospodarskem načrtu za to ob^ dob je kot ena od osnovnih nalog postavljeno uravnovešanje 'prebiTalnih sestojev.. To Tiaj bi se skuäalo doseči s štednjo tanjŠega drevja pn sečnjah, z odkvivanjeitn in pospeševanjem podrastka. mestoma s skupinskim prebiranjem, s sečnjami etata v višini in strukturi, kakor ju izkazuje račun uravno-vcšeiiosti itd. Za enodobtic-sestoje se v perspektivi predvideva njihova premena v prebiralne ia to po predhodni prevedbi v skupinsko raznodobne, v kolikor seveda poslednja gojitveno' gospodarska oblika že sama ne bi dovolj ustrezala. Po načelu uravnovešenega poseka določeni bruto etat za prebiralne gozdove v Lehnu znala 93% prirastka, ki je dognan brez rezerv (upoštevan je tudi prirastek skorje), ali 2,3% lesiie mase. Etat je zajel skoraj ves prirastek, ker želimo zaenkrat ohraniti gozdove v sedanji obliki in za sedaj ustaviti nadaljnje kopičenje lesnih mas v sestojih. Podana je le groiba podoba vzornih gozdov v Lehnu; p od robne j Si podatki so razvidni iz ureditvenega elaborata. Objavili smo pričujoči prikaz tega vzornega goz-da in nažega največjega študijskega objekta v prepričanju, da ne bo zanimal Ie taksatorjev, temveč tudi širši krog naäih gozdarjev. V posebnih sestavkih pa bomo skuSali opisati tUidi nekatere metode, uporabljene pri urejanju lehenskih, gozdov ZAPUSTIL NAS JE TOVAKIS TINE CAKMAN Dne 19. 11, )957 smo se za vedno poslovili od nagega tovariSa Tincta Carmana. Nesrečni slučaj ga je neusmiljeno iztrgal iz na^e sredine. Osupnila in globoko nas je pretresla vest, da nas je zapustil dra;^i tovariš Tine, odličen organižator in neutrudljiv borec za napredek stroke in DIT, katerijna je posvetil neiizmemo veliko ljubezni in iplodnega delal Z njegovo izgubo je nastala med našimi vrstami globoka vrzel. Tmetova življenjska pot ni bila lahka, Že od mladih let je doživljal trde preizkušnje. Kot krepak sin gorenjskega kmeta, si je vedno želel postati gozdar, se je zaposlil v drevesnixri v Kranju, kjer je prvič pričel z zaTiimanjeni spremljati rast sadi'k in vzljubil gozdarski poklic. Z vso vnenio se je lotil dela in zato uspel, da so ga priporočili v gozdarsko šolo v Mariboru. Po -konČajiem šolanju je nastopif Kvoje prvo službeno mesto na Brezovi rebri. Tu se je ves posvetil delu. Odslej je postalo gozdarstvo zanj vzvišeno življenjsko po.slanstvo, ki g^a je opravljal z ne-zadržano vneino in požrtvovanjem. Vojna- ga je zalotila v dolenjskih gozdovih ter se je leta 1943 vključil v enote-narodnoosvobodilne borbe. Po končani vojni je služboval v Bistri kot upravitelj G. U., pozneje je deloval v Kamniiku, Kranju, pri oblastnem odboru za Ljubljano in se končno zopet vrnil na Dolenjsko, ki je ni zapustil vse do svoje smrti. Zdrav, žilav, aieutruden in dosleden, kot je ibll, najTi bo o^tal vedno svetel vzgled. Njegovo delo, posvečeno predvsem vagoji delavske^ga i« gozdno tehničnega kadra, je rodilo obilne uspehe. Številni delavd so s tečajev, ki jih je Tine organiziralj ponesli v življenje trdno. -znanje in se usposobili za uspešno delo. Ncätcti logarji Dolenjske iso mu hvaležni ■za uspeäno pridobljeno rnanje. Kot društveni delavec je smelo snoval načrte la oslove naloge in jih je s «vojo neomajno voljo tudi uspešno ostvarjal. Slovenski gozdarji bomo ohranili Tineta, svojega nepozabnega tovariša in zaslužnega delavca v svetlem spottiinii. „ ^ .. ° Se);cija DtT GLl Novo mesto UMRL JE AKADEMIK, UNIV. PROF. DR. ING. ALEKSANDAR UGRENOVIC Dne 19, septembra 1958 jc v Zagrebu na- naglo preminil akademik, univ, prof. 'dr, ing. Aleksandav Ugrcnovič, ena najznamenitejših osebnosti naše stroke. Bil je jio zadnjega duSevno čil in neutrudljiv pri delu. Polcojni;k je bii Častmi člao tiaSc .Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije^ tega najširšega predstavnika javnosti stroke, kj ji je pokojnik posvetil vse svoje Življenjske ^ile po svojem poklicu in po svojerr izredno plodnern strokovnem in znanstvenem -delu. Še nedavno, maja 1958, je bil med nami duSevno-živahen in veder ua III. Jc-on-:gTesii Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije na Bledu, ko je bil zaradi svojih zaslug za stroiko ter gozdno in lesno vedo izbran za Eastncga člana zve^e. Takrat pač nismo mogli slutiti, da so bile njegove izbrane, .globoke besede ob tej priliki njegov zadnji neposredni stik s strokovno javnostjo, med katero je bilo veliko njegovih bivših študentov. Zato nas je vest o njegovi .smrti, kljub temu da je dočakal visoko starost (75 let), presenetila in toliko bolj prizadela. Pokojni se je rodil leta )S83 v Petrinji. V Zagrebu je koftčal gimma-iijo in nato .gozdarsko ajkademijo ter filozofsko fakulteto, na kateri je leta 1907 opravil ie doktorat. Leta 1921 jc postal redni profesor na Agronomsko-gozdarski fakulteti v .Zagrebu in tu predaval do leta 1941, ko je bil upokojen zaradi takratnih političnih •razmer. Po osvoboditvi je bil reakliviran in leta 1957 na lastno proSnjo' upokojen. .Zadnje predavanje je imel ravno na naši FaJtulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. Ves Čas je bi! tudi predstojnik zavoda zai tehnologijo lesa. ki ga je obogatil z lepimi zbirkami orodja in tehnoloških učil. Predaval je tudi na Visoki ekonomski šoli v Zagrebu prudniet »Trgovina z lesom«. Od leta 1948 je bil redni Član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, !e najvišje iznanstvcne ustanove. Pokojni Ugrenovič sodi med like ljudi, od katerih nas z njihovo «jnrtjo zapusti ic njihov neznaten del v primerjavi z veličino dela ir> pomembnostjo plodov, ki ostajajo živi med nami. Duh tega dela preveva 36 šofskih generacij strokovnjakov, ki jih je vzgojil ikot univerzitetni profesor; med njimi je tudi mnogO' slovenskih jiozdarskib inženirjev. Ne samo kot pedagog raiz -katedro, ampak tudi skozi druge UStrez^ne institucije in skozi prakso jesejal setne gozdarske in lesne veJe. Njegovo življenje zajema nad 50 let strokovnega, znanstvenega in pedagoškega dela, iz katerega je izšlo nad 150 znanstvenih in strokovnih rasprav in knjig. Med njegovimi najbolj znanimi in obsežnimi deli je »Izkoriščanje gozdov« v 6 knjigah kot prvo tovrstno delo v jugoslovanski strokovni literaturi in univerzitetni učbenik. To delo obravnava pridobivanje vseh gozdnih proizvodov, tehnologijo in uporabo lesa ter trgovino z lesom. Sloves njegovega dela, sposobnosti in aktivnosti je presega! oiejc naše drŽave. ,A, Ugrenovič je bil bodisi dapi«ni ali častni član inozemskih strokovnih in znanstvenih institucij v mnoi^ih državah, v Franciji. Italiji, Ceškoslo-vaški, Finski itd. -N'ad-SO razprav je bilo objavljenih v francoščini, nemščini in angleščini v inozcm- skill stroko-vnili publikacij all. Bil je predsednik in nato častni član mednarodnega druStva »Silva meditcranea« v Parizu. Več let j C'Urejal znani »Sumarskl list«, to najstarejšo strokovno g^lasilo gozdnega in lesnega gospodarstva v na5i državi. Za tisk je pripravil gozdarski terminološki slovar v 6 jezikih. Smrt ga je doLetda kot gJavncga ur^;dniika Gozdarske enciklopedije. S temi bogatimi prispevki, ki krepijo gozdarsko in lesnoindustrijsko vedo in s svojinn -vztrajnim p rt zadevanj era sa napredek stroke si je postavil med najmi trajen spomenik in za svojo teksno slovo od nas spletel venec, ki bo ostal vcČnn 5veŽ kot so večno zeleni gozdovi, okras in gos-podarska osnc^va nale d<]movine, SLAVA DELU IN SPOMINU POKOJNEGA UGRENOVICA! Z T, SODOBNA VPRAŠANJA POSPEŠEVANJE GOZDNE NEGE V zadnjili letili po.'.veca naše gozdarstvo čedalje večjo .poioniost .gozdni negi. saj je !e-ta glavna dejavnost la povečanje proiivotimisli gozda, Tako površine, na katerih sc izvaja nega mla^lja Jn EišČenjt gošic, iz leta v leto vcfajo m sicer od 8700 ha v letu 1932 ter 19.600 ba v letu 1956 na predvidenih 30,000 ha v letu 1961, iko bodo inaŠali stroški nič manj kot 172 milijonov dinarjev. Seveda pa tudi to predvidevan-je še ne dosega potrebnega in «aielenega, ki bo prej ali slej naraslo na 75.000 ha letno. tU. kongres iaženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije na. Bledu, 26, do 29. maja 195S, jt med drugim obravnaval tudi referat »Staaje in moinosti sodobnega gojenja goidov pri nas«, ki je bil deleien iSivahne diskusije. Zaključki po tej temi postavljajo kat 1. tofko: Največjo pojorftost jc treba posvetiti negi iivladja, čiiJenju iri redčenju v vseh gozdovih ne glede na gojitveno obliko, da bi na ta način najhitreje povečali kvalitativni in (količinski prirastek. Velike naiage in znatni stroški za nego zahtevajo predvsem temeljito (jraktično znanje ne le gozdarskega osebja, temveč tudi gozdnega delavca. S tem se delo kvalitetno dviga ter istočajsno pocenjuje. Prav tako važen Einitclj pri tem pa je orodje. Usnjena torbica za nego mladja z ročno iagico, Švicarskim vcjnikom in eooreznimi škarjami tipa Löwe. (Slednjih imamo, pri nas že Čez sto v praksi ter so se bolj obnesle kot pa trsne škarje.) (Po Stackelbtrgu) 3.T Orodje mcrra biti iz iLvalitetnoga materiala in dobro vzdrževano, laien ttga pa tudi raiivn-Itčno, kakor je tudi delo pri negi pestro. OroJje naj bo dovolj priročno in lahko, tako da delavca tic obremcojujc We^ potrebe Knjiga: Hengst, »Pj-aktischc Kultur- und Juji^-wucbspflegc« prikazuje prcccj novega orodja, ki se je tudi pri nas v praksi zelo dobrD uvel javi )o- Slackelloerg v s^'ojein člartku »■jiin.gwijchspflegclaschen« (Allgemeine Fo-rstzeitschrift. 15/3S, München) opisuje nekoliko Upov torbic za razno orodje za nego mladja, ki sii se /e v praiksi piav do'bro obnesle, posebno v mešanih in listnatih sestojih. Delavec ima v usnja ti toj'bici, obešeni Sex rame, trojno zelo laliko in ročno orodje t roJnc cnoreziie škarje, švicarski Cita.lijarwki) vcjnik in ročmi žfv^ico. Pri delu, ki je -pri negi na vsa-k korak raaliciio, uporablja za obrcaovanje in obglavljanjc tankih stebelc v mladju škarje, ^a ob-sekovanje vejuik in 7a podiranje prcdrastnikov Žagico, ki odlifnD nadomešča neprimerno (eijo sekiro. Kakor je nemogoče opravljati nego z enim samim orodjem, tako dopušča razlihio orodje različne posege, ki oJajSujejo in pospešujejo b primerni praküi in nagradi lahko postali dobri in zanesljivi p r e d d e 1 a v c i za g&zdno nego, Preddelavec bo vodil skupino staJnih a.li sezonskih delavcev, skrbel bo za kvalitetno delo in ^an-j odgovarjal. Že samo zaupanje, ki mu bo s tem iziazaiio, mu br> daJö veifjo voljo do dela. Razen tej^a pa jc neogibno predvideti šc posebne premije prcdddavcem za kvalitstno opravljeno deJo, so^razmonio tudi njegovomu obsegu Enako jc treba nagrajevati Eudi lo-garsko osebje, ki se jc ipri tem izkazaJ^ s svojim «na-njem in uspešnim prizadevanjem. Neznatna nagrada za hektar solidno OipravJjenega dela se ibu bogato iaplafala, saj bo povečala kvall-teto in Miiževala stroSke. Kdor bolje in več dela, naj tudi prejme realno priznaDjc! Potrebno ^nan-je in primerno orodje ter odgovornost in priznanje u.speäno ticlo bodo m<}?no pocenili in izboljšali gozdno nego VI, BelL-am NEKAJ O SNEŽNIH PLAZOVIH Sneini plazovi so v naiih goratih predelih vsakoleten pojav, k) mu javnost raze» ob veEjih katastrofah oe posveta zadostne pozornosti, Plaio-ve registrirajo, sestavijo se poročila, ugotovi se nastala škoda, pri vsem tem pa se le maJokdo vpraša, kje je varok, da je plaz nastaJ, VcSina se zadovolji z razlagu, da je Slovenija hribovita pokrajina m da so zato plazovi sam po sebi razumljiv pojav. O snežnih plaaovih se med strokovnjaki gozdarskib in drugih prizAdctib gospodarskih pajnog razmeroma malo g^ovori, še manj pa piSe. In vendar je ta problem v naSi republiki vBien ne samo $ -stališča gozdnega, temveč tudi našega celcitnega gospodarstva. Oglejmo si tjajprej, kje in kakSni so viroki za nastanek plaiov, katerih posledica so največkrat elementarne katastrofe in ogromne Škode! Plazovi nastajajo v vseh goratih predelih, in Slovenija v tem pogledu ni nikaka izjema. Iz podatkov o plazovih v limah 1950-51 in 1951-52 je razvidno, da je največ plazo-v naifalo v (jbmo;ju Zgornje Sojke doline, torej na področju, 'kt je glede na hudo po^Lošcnje gozdov najbolj prieadelo. Poleg prekomernega izkoriščanja goidov je k degradaciji teh zemljišč pripomogla še prekomerna paia koz in požiganje sestojev po okupatorju v borbi proti partizanom, tako da so razm&roma Strma pobočja Zg, Soške doline postala zelo pripraven svet za prtfieaje sneinib plazov. Velika veJina plazov se ]e odtrgala v višini nad 1000m. Najnižji plaa je nastal na nadmorski vlSitii 750 m, tiajviJjl pa okrog 3100 m, torej v pasu g^oidov ia pJaninskili paSni-kfvv. kjer pa jc gozdna vegetacija zaradi prej omenjenih varokov ie izginila. Plazovi so se i[>ro2ili na «trmih scnoželih. in golih tsr sJa-bo Karaslih pobočjih in so z vdikaneko silo zdrveli v dolino, Jtjer so poviroiili huda razdejanja Kaio važno vlogo ig^rajo gozdovi pri preprečevanju pla-zov, nam pokaJc sledeči primtr: "CejSoäki log leži neposredno pod strmim hriborn, vendar se nanj ni 5.pro4i! Se noben pla^. ker je pobočje dobro obraslo 2 gozdom. Nasprotno .pa so pla/ovi povzročili katastrofe v naseljih; Bcrjana, Žaga in Bovec, in to na stavbah, ki 5 plazovi na Tolminskem pov^iročili tudi 13 človeških žrtev. Samo neposredno nastala Skoda je dosegla iniii-jardno vrednost, čc pa upoStcvanio vflo posredno äkodo, se la ätevitka ipodvoji. Samo v limah 1950-51 in 1951-52 so plazovi uničili in poškodovali okoli IS.OOOin^ lesne mase in opurstoiHi 450 Jia goiidnih tal. ki jili je treba znova zavarovati in utrditi ter z velikanskimi stroški na najteljem terenu pogozditi. Računa se, da je sajno ško<3a, ki so jo plaiovi povtr.očili gozdovom neposredno, dosegla okrog sto milijonov dinarjev. Pü]eg neposrednih 5kod so nastale še posredne škode na zemljiJiu, kot so na primer odprta, ranjena tta na strminah, ki so izpostavljene vodi, vetru, zmrzali in drugim Škodljivim podnebnim vplivom. Na tako raKgaljena tla delujejo torej Škodljivi vplivi erozije in korozije, t, j, mehüjiicneg'a in kemičnega delovanja atmosferilij. Vsi ti vplivi ipa oncmogotajo aH vsaj otezkočajo nastanek in razvoj vegetacije, zlasti Se gozdne, ki je najuspeSnejSa ovira nastanku plazov. Upoštevati je treba tndi SkoHo na komunikacijah in vodno energetskih napravah. Borba proti plazovom. Zaradi velikih škod, ki jih povzročajo plazovi v gozdovih in zaradi Živahnega zimskega turističrjcga pronntla ter rasličnih del pri htidro-energetskdi napravah -postaja vprašanje zaščite pred plazovi vedno bolj pereče. Nekdaj je bilo edino sredstvo obrambe proti plazovom beg prebivalstva iz ogroieiiega področja. Po letu 1 SSO so v Svjci iu Franciji poizkušali zadrževati snežne plarsti na strmih pobočjih po istih načelih, kakor pri gibljivem svetu. namreČ s pomočju vrste zidanih pregradb in teras. Na ta način so hoteli zmanjiati strmino pobočja. Ra/ea tega ,so nevarne terene priifeli pogozdovati, 'kjer pa to ni bilo moguče, so postavljali skupine zidanih stebrov kot nekak umeten gozd. Taki objekti bili zelo dra^i, njihov uiinok pa ni bil zadosten, ker se jc prvotni nagib terena vzipostavl!. Čim so bili ti objekti ^ajneteni in je natu padlo veliko svežega snega Tako je zbita podlaga starega snega nudila idealno drsiM površino. To jc bil vzrok za mnoge katastrofe tudi na takih področjih, ki so veljala za že urejena. Najnovejši svicarski tclnilEiii ukrepi, kol so metalne zapreke ■proti plazovom, so prikazani v članku ing. V. Beltrama: "DeŽola miru in naprednega gozdarstva«, ki je bil objavljen v št. 11-3 lanskega Gozdarskega vestnika. Zgradbe, kot so ra^ne bariere, terase, nasipi' itd., so pravzaprav le začasnega pomena In .pomožni ukrepi, ki naj bi v vRČlnl primerov omogočili k obnovo go'zdov, zakaj edinole gozd se more trajno upirati snežnim plaaovom, Proiti plazovom se borimo tudi z umetnim (proženjem snega z namenom, da tako razdelimo plazovito sncino gmoto ene z;ime na več obrckov. Tak način je Kla.sti primeren pri v^dric-lanju komunikacij v goratih predelih, pri aašČiti mladih goüdnih nasadov, naselji Itd. V glavnem ločimo tri načine umetnega prošenja planov; ^ teptanjem po snegu, z ročnimi bombami in petardami ter z minometi. Vendar je treba biti pii tem opravilu zelo previden Za ohranitev gozdov, ki so najboljSa ovira pJazovom, ni dt>volj, da jih razglasimo la varovalne in s tem odpravimo In omejimo sečnjo, pač pa moramo odstraniti tudi druge vzroke, ki povzročajo degradacijo gozdov, kot sta n. pr, Jteljarjenje In paSa. Skrbeti moramo tudi za .podrast, ki jc za prepreČevantje plazov izredno velikega pomena, skratka, v varovalnem gozdu muramo puščati vse Živo drevje ali suSicc, prav tako tudi vse dele preostalega drevja, kajti vse to zavira snežne plazove, ^ C i h a 1 in t. V a 1 i n g e r PODOBA NAŠE GOZDARSKE PRETEKLOSTI Novi Gozdarski muzej v Bistri, katerega smo mova odprli dne 19 oktobra 195S, danes že lahko v neikt meri služi za ogledalo naše gozdarske prerteklosti, V njem je razstavljeno frradivo, ki kaže preteklost gozdov in gozdarske tiejavnosti. Prikaz sega v najstareji.i ugotovljena obdobja. Posebna slika kaže zanimiv sploini zgodovinski pregled razvoja gozdov na našerri ozemlju po zadnji ledeni dobi. to je pred približno 18.000 leti. Razni Del nmicjskega prostora je posvefen pTipoinočkom za urejanje gozdov (foto; M. Mehora) Iikorišfanje gozdov je v muzeju podano s telotnim postopkom (foto; M. Mehora) jiodatki, karte in grafikoni kaiejo starosti nekaterih naVih drevesnih vrst, ki gredo v tisočletja, potek razvoja goida odkar je ^aČel človek posejati vanj od Jlirov Ln Keltov, ob naselitvi Slovencev v sedanjo domovino, mlino purvili gojdnih redov, pa do najnovejših obdobij, ki so prinašala nove in popolnejše zakone, ki so razvojno in organizacijsko nenehno oblikovali naše gozdno in lesno gospodarstvo I er v zvezi s tem tudi strokovno Šolstvo, slovstvo in društveni razvoj go2darskih in lesnoindustrijskih kadrov. Vzporedno s tem je tekel tudi Tazvoj tehmke dela in delovnih ^pripomoi^kov, ki kaže težnjo k vedno bolj ekonomičnim načinom izko-riičanja gozda in lesa, našega naravnega bogastva. K prikazu zgodovine gozdarstva je treba še posebej onaeniti nekalere ■pomembnejJc dokumemte in ponazoriJa naSe pretcklo'sti. Kot najstarejša je razstavljena ka-rta gozdne Zbirke v drugi muzejski sobi prodočujejo varstvo gozdov (foto: M. Mchora) delitve v «kolici Zaplate s Hudičevim borŠtom v Storžiču h. leta 1806, nadalje karta, ki kaže pregled krčenja goz4a-v v zgodovini Slovenije (na temelju razširjenja krajevnih imen, po gozdnem rastlitistvu, arheoloških najdiščih in listinskih navedbah) v srednjem veiku, potem Jkarta plovnosti voda v zgodovini lesnega ^irometa (.plovne vode Z3. prevoz lesa iii drv), karta vodnih drč za do-vazanje lesa in drv s planin v doline in karla razsežnosti goizdov v naši pretekl-Dsti. Na posebnih graf lik oni h je pokaran razvoj organizacije gozdarske službe [po posameznih obdobjih za leta: 19U, 1918, 1941, 1945, 1949 in ISiS. Številni grafi kooyi ponazarjajo slovenske gozdove v statistiki. Na podoben način, je podan tudi razvoj goidaTskega strok^ivnega slovstva, gozdarskih društev in gozdarskega šolstva od prvih začetkov do danes. Ce k temu omenimo še zbirke starejših in novejših jjo^darikih merilnih pripomočkov in instrumentov ter sodobne gospodarske karte-iz področja urejanja gozdov, znanstvenega raziskovalnega dela in vzorec danainje oblike ureditve gozdnega gosp<)dar-jenja, je s tem v glavnem opisana vsebina prve sobe Gozdarskega muzeja. Zbirke v dru^i sobi kaiejo delno gojenje gozdov -i vsemi najbolj bistvenimi pripomočki, sredstvi in načini dela, medtem ko je v drugem delu abrano že kar bogato gradivo iz področja varstva gozdov v Sloveniji. v tretji sobi je kot nadaljevanje varstva fiordov obdelana eruzija tal in hutlourništvo, kar je .poiiaiorjeno z maket:) preglednega erozijskega oziro-ma hudourniskeg^a terena a vscmL nabolj bistvenimi inaČilnostmi in gojitvenimi ter tehniškimi uikrepi. Posebna maketa Jsa^e primer hudourniške nagrade. To dopolnjujejo številne dokuroentarnE fotografije. Kot nadaljevanje raz^ta-vljcne snovi o gojenju gozdav sledi gradtvo o melioraciji krasa, kjer je de! tega posvečen našemu xaskiirieniu gMdarskernu strokovnjaku Josipu Rcs^lii. V tej sobi so le zbirke postranskih gozdnih proiivodov, kjer sla posebej ponazorjena |)ridol)i-vanje in predelava smole. likoriščajije gtvzdov in transport lesa sla prikajana v četrti jobt. TzkoriSčanje je podano s celotnim postopkom: otikazovaiije, podiranje, krojenje, ttsarijc in cepljenje lesa ter oglarjenje, vse z originalnimi modeli, orodjem in nabornimi grnfifnimi ponazorili. Transport je prikaza/] z dokumentarnimi maketami, ki kažejo največ öbjekte naJe prß-tri;losti oziroma one, ki bodo v krabkem le še muizejsko ohranjeni, kot n. pr. Putrihovc klavže, idrijske grablje, Pantzo'va itiinica, lobniska riža in druge. Preurejeni Gozdarski rnuzej, kjer je zbrano veiiinoma novo gradivo, .pa ni edins .pridobitev Bistre. Tu je tudi lti>vski muzej, sestoje! se iz dveh delov. Zgodovinski del kaze stare in najstarejše načine lova v na.?iti kirajili, ter zbirko Uvskih trofej in druge pri-pomonkc, v drugem pa je ubrana vsa lovska divjad Slovenije, podana v veli'kem biotopu, ki dajje nekakSfin prwez na?ih tipičnih pokrajin od alpskega predela, sredogorja, nižinskega gozda, polja in barja f. vsem, v tisto pokrajini) spadajačim iivalstvam. K temu je priključen Še oddelek ribiätva, s ifimer je podan za!etck razvoja tega moztjn. Kontno je v gradu (Kuslavljeiia iSe kompletna najstarejša ljubljanska električna centrala iz Irta 1S93, a poleg gradu ob vodi stoji častitljivo kovaäko klntlivo na vodni pogon h srede devetnajstega stoletja, imenovana »repa^•l Tako je bila letos Bistra zdo obogatena 2 novimi oziroma razSirjenimi muzejskimi razstavami, ki so vzbudile s])!oSno pozornost. O tem priča številen obisk, Miloš M t h o r a DREVJE IN GRMOVJE DUŠI HRUŠC Po poizkusih Higienskega zavoda mesta Kfilii v Nemčiji se je pokaial pomen zelenÜi nasadov okoli mest in naselij v novi iuČi. Pri tem gre za prouČcyanje motenj žaradi hruščii: meritve bo izvriili v 20 šolah tega indusfiijskega velemesta. Pokazalo se je, da drevje in grmovje pre bili na jjlenarncm nasedanju iproučcni referati m jji'^dlogi podkomisij in sprejeti uütrezni sklepi. Komisija FAO v Rimn ho v redakciji sekreCirja Reneja Fontaina; ki je ves Čas tehnično vodil zasedanje, iidala p&sebno publikacijo z vsem gr,idivoin. ra.Ä-pravanti in refcrali, ki so jih podale delcgacije šestih držav Ob zaključku plenuma je predsednik A. Ouden izrazil zahvalo vsem usfanQva,m, organizacijam in posaniczniküin. ki so z dobro organizaci|o pripomogli, da Je Jetjto laiedajije komisije potekalo v ugodnih [fkoJiJcinah. V beograjskem klubu književnikov je Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvu zveznega izvršnega sveta, instopan po pomočniku ing. Milanu Ivnnoviiu, priredi! ti deležen cetn nasedanja koktrtjl, Vdsi s poti po Grčiji Delegati komisije so h Beograda odpotovali z ekspresnim vlakom v Grčijo, da bi si tam ogledali nekatera kostanjeva območja v severnih predelih Grčije. Na vožnji skoii Makedonijo je moči celo iz vlaka ugotoviti, kakn vidno se je v teku zadnjih let opomogla t'oidoa vegetacija, odkar so namreč odpravili koze. Prostrana g-rmisča postavljajo pred makedonske go-idarje in agfonomc svojc-vrstno gojitveno problemaitiko. Prevesti postopoma šikare v gospodai-«ko vrednejSe gozdove je iiredno- velika in zahtevna naloga. Na Širokem Kumanovskem polju so načrtno zasajeni drevesni ^aSčitni pa,sovi da hi varovali kmetijskn Nasad domačega kostanja na Kia-kovem pri Sevnici. Vsa drevesca v nasadu, starem že -i leta, je sinjad močno objedU, zato so grmičasta in pritlikave rasH. Marca ISäS so vsa drevcsca pri tleh na gladko odrezali, i^ (panjičev so nato pognale do 1,5 m visoke mkdiike živahne rasti. Tako odreza.no drevesec na sliki drži v roki goadar K. Said I ii Sevnice, (foto: M. Brinaj) 7 Gora Atos — Agion oros — 5033 m tiadm. viSiiie. Oh morju na pečini cdeii oj mnogih samostanov /emljiŠKa ipred vetrom in erozijo. Pravokotno ns smer glavnega vetra je osnovan cel sistem [>o več kilometrov vzporedno- potekajočih drevesnih pasov, ki so ie dobro zakoreninjeni in po nekoliko metrov visofki; že je opfuzen njihov vpliv na večji donos. Značilno sliko dajejo makedonski pokrajini tudi viiki in stegnjeni topoli s svetlo skorjo. Zasajeni so v vrstah ob kmetijskih. semJjiSčih, ub naseljih in drugod. Profesor dr. M Anic jih je omačil -L botaničnim irrtsnorn Populus Ihevestina, Pri Dejnir Kapiji je že apaien vi|>liv morja. Cim niže se spuščamo po dolini Vardarja, tem več j-e predstavnikov mediteranske vegetacije. Tu srečamo velike skupine itelene tama-rike ob jarkih iji ;po f^lobelih vse do Soluna vidimo piatano «a podobnih tleh kakor pri nas črno jelšo. Široko .plodno ravonino ob spodnjem tok\i Vardarja proti morju pokrivajo [iroslrani nasadi bombaža, tobaka, vmes pa so plantaže murv, namenjene za svilogojstvo. Na železniški postaji v Solunu so delegate sprejeli zastopniki grškega gozdarstva na čelu z g. Georgopoulosom, direktorjem gozdarskega inštituta v Atenah. Po programu je bil predviden ogled terenov v sevcj-ni Grčiji na območju gozdarskega inšpektorata .\rnaia in polotoka Alosa. Do-mači -kostanj zavzema v Grčiji okoli 31.000 ha, od tega je 15.000 ba v grški Makedoniji, 6.000 ha v Tesaliji, 4,000 ha na pogorju Atos, ostanek pa je v drugih predelih.. V državni lasti je 38%, občinski 12%, zasebni 37% in cerkveni 13% kostanjevih gozdov. Na območju omeiiiwiega gozdnega inšpektorata, ki obsega skupaj 34,904 ba goadov, odpade na visoke gozdove 19% in na grmiŠča SI %. Kostanjevih gc^ov je 5.727 ha ali 7,1%. Na splošno daje vsa pokrajina glede gozdarstva podobo hude zaostaldsti in ek^tenzivnosti. Vsevprek sc neomejeno pasejo koze, drobnica in govedo, prav tako kot pred stoletji. Pogubna je zlasti paäa velikib kozjih Čred. Degradacija gozdov in zemljiSč je vidna na ogromnih površinah, ki jih poraŠčajo le pusta grmiŽča. Sele v zadnjih letih posvečajo v nekih predelih Večjo sjcr-b gojitvi gozda. Gozdarska visoka šola v Solunu ima na območju Arnaia svoje študijske objekte. Nekoliko oddelkov je pred paŠo zavarovano z ograjami in tii preizkušajo umetne pogozditve ter ra^ne oblike melioracij za izboljšanje sedanjega stanja. Pristopa se tudi h gradnji gozdnih komunikacij, kajti cest in poti je le 'prav malo, Gozdar- ski inšpektorat Arnaia je od leta 19.52 dalje ügiadil .58'km goidalli cest s siroäfci 4,5 mili-jonnv drahem. Pri gradnji cest uporatljajo sodobne rDehanuirane naprave amcriSkega itvora. Zanimivo je. da ves )es v teh krajifi prodajajo le jio teži. Povsod, kjcT jc kako lesno ikladiSče ali manr.pulacija ü drvmi, tudi sredi gozda, so prenosne mostne tehtnicc 7, uteii. fežinska enota pa je oka. Glavno prometno ireditvo na podeielju so osli tu iniik. Goztdna vcg^etacija ima znaČEij mediteranslccga pwlnebja. Railifnost ckoloSki.}i pogojev, odvisna od reliefa, se kaje v kontrastih rastlinstva. Na splošno laivko radikujemo tri vegetacijske pasove; !. Zimzdeni listavci. Sem sodijo zlasti Quercus ilex, Quercus cocdfcra, Apb-ulus untdo. Arbntvs andrachne, Erica atbörea, Erica vcrticillata, Phillyrea media, Laurus nobilis, 2, Listavci I odpadajočim J is t jem. Sena prištevamo domači kostanj, bukev,, giradcn Querens conferta, Quercus pubcscens, Quercu^ cerris, Tilia argfn-tea, Alniji j^lutitioisa, Platanus oriental is, Ostr/a canpinifolia, Praxi nus orniis. Canpinus orientilis, Acer 'pseudo-plaianus, Acer brillobuin, A, platanoides. trcpetli'ko in beli topol. 3. Iglavci, h -katerim prištevamo Piiius halepensis in Pinus briitia. Op^ilti jc, da se v zmerno vJazrrm mediteranskem območju gozdovi alepskega bora navadno dobro pomlajujejo, vendar odrasla drevesa nirrajo lepih ravnih oblik, debla so povečini ukrivljena in zavita. Za forski mediteranski del je značilna prisotnost bukve. v leliščni odeji najdemo Carex rubiis, Pteris aqutiina, tel o h, -Pot^erium spinosum. beluš itd- □ rganizaeija gozdarske .sliiibe v Grčiji Vrhovni gozdarski organ je v ministrstvu za kmetijstvo in povezuje usem s^^darskih inšpektoratov, od katerih je eden, kot že omenjeno, v mestu Arnaia, Zasedba tegn inšpektorata je sedaj naslednja; 1 goidar&ki inženir kot 5ef sluitbe, .S jo^daritri initenij-ji ikoL inšpektorji, 3 gozdarski inženirji so pogodbeni uslužbenci, zaposleni pri i^koriSčanju iii gojenju goidov, gradnji gozdnih cest, 5 goxdar.ska brigadirja opravljata pisaroiSko shiibo. raien tega jc zaposlen Še t strojepisec. V -lunanji terenski službi so 4 gozdarski brigadirji (revirni goidarji) in S £uvujcv. Gora A tos (Agioa oros} AloSki polotok je dolg 45 km in men 32.000 ha- Na skrajnem juinejn koncu se dviga 3033 m visoko nad morje. Polotok oblikuje nizko gričevje, visoko 200 do 500 m. Od leta 1950 ,Atos tvori avtonomno teokratsko rapublik^j 20 različnih samostanov, od katerih nekateri obstojajo Že blizu tisoČ let. Med samostani je v naši zgodovini posebno znan srbski manastir Hilaudar "Venoa jamostanov jc grških, vmes je par bolgarskih in I ruski. Ogromne prostrane agradbe s ätevilnimi meniškuni eclicami so da,ncs že precej prazne in zapuščene in jih ne vzdržujejo vk. Cest ali ipoti, ki bi povezovale odmaknjena samostansk.a naselja, ni. Obstojajo le preproste steze za bojo ali ježo, Dostop do atoSke^a pogorja je najiprikladnejsi po morski poti. Ob obali je urejeno nekoliko pristanišč jn ,pristajanje Čolnov ali manjših bark. iPodnebje jc lelo blago, mediteranskega značaja Rastlinstvo je izredno biijiio, vsa. pokrajina je kot pravcati botaniJni vrt. Vegetacija severne polovicc polotoka se precej razlikuje od raslllDStva južne polovice. Tu najdemo zelo pesiro rastlinstvo, tako: Pimis hatepcnsis, Abies cephalonica, Pious pinea, Pinus palasina, Quercus ilex, Quercus coccifera, Spartium juncetim, Pistacea lentiscus, P. terebinthus. Rhamnus alaternuä, Cistus creticus, C.parviflorus, C monspeliensis, Myrtus communis, Arbutus unedo, A.andrachnc, Erica ür.borea, Juuiperus oxycedrus,.Phillyrea media, Lurus nobilis in dr. Številni botaniki in dendrologi &biskt;jejö goro Atos jn proučujejo njeno bognto lloro. Po netem sporočilu je v sajnoitanu .Agya Laura 2i m visoka cipresa in meri v obsegu Spomenik grškega filo-lofa Aristotela na Jira-ju, 'kjer se je veslal « Aleksandrom Macedon-skim bliiu mesteca Stratoniiki. Pred spo-menikorn stoje udele-Jerici ekskurzije, pobočje v ozadju pa je poraščeno ä kostatijetn f).40m; zasadil jo je Alanazij Atoški okoli leta 9SS, ko je bil samostan zgrajen. Na vsem-i>og-t>rju so obscini nasadi oljk. Razen vinogradov in mandeljfKJvih nasadov gojijo še pn-tnaranČe, limone, smokve in ramo pnvrtnino. Veliko prostranih nasadov pa je opiistenili ali pa so slabo obdelani. Samostani imajo namre? vedno manj menihov. Ui-ki pa se na i-Sveto-goro« ne smejo ijaseljcvatj. Gozdove na gori Atos cenijo na 2-i.OOO ha s sledečo r.wdditvijo. po ■drevesnih vrstah: kostanj ......... a lepaki bor , ...... jelka in črni bor zimjeleni listavci, makija, grmlMa skupaj....... , - 4.000 ha 3.000 ha 3.000 ha 11.000 ha ali 17% ali 12% aH 13% ali 48% 23.000 ha 100% Gräka državna gozdarska služba sc nc vmeSava v gospodarjenje z gojidovi na gori" Atos. Samostani, ki imajo preccj gozdov, so popolnoma samostojni pri v.iem'gozdnogospodarskem ukrepanju. Gospodarskih načrtov aH kakršnih koli pisanih elaboratov ali kart nimajo, Gospodarijo po izkustvih in ustnih iiročilih. Visoki kostanjevi gozdovi so sedaj že vsi spremenjeni v niako gojitveno obliko. Ta sprememba' je nastala leta 1780. V vsakem samostanu je po eden menih, ki je priučen gozdnemu delu in skrbi za gozdove. Ogledali smo si kostanjeve gozdove samostana Kseropotamos, Ic-ti le^jo v strnjenem kosu sredi gričevnatega atoŽkcga pogorja. Njihova površina anaša okoli JOOOha. Vsi sO' spremenjeni v panjevski go^d. Pj-ecej je Čistih sestojev, sicer pa je kostanju pridružena v znatni meri gräka jelka, ogiraki hrait ter .pla-lana, liast kostanja je zelo dobra, saj ao tudi rastiiča .povečini prvovrstna. Polotok pripada gorskemu ,ykloipu kiistalastega rodo^pskega pogorja, prevladujejo ^najs, kristalasti in sljudasti skrilavci z mnogo vlage. Sestoji sO' zdravi in i-aredno vitalni, S 'kostanjem prav svojevrstno gospodarijo, Za panjevce znaša obhodnja IS do SO let Sestoje negujejo s čiščenji in redčenji. Prvo čiščenje začne okoli 4 do 6, leta. Pri tem izločijo najmanj 30% vseh odganjkov iz panjev, tako da jih ostane na ha okoli 3000' do 4000. Negovalne ukrepe nadaljujejo z redčenji, ki jih ponavljajo približno vsakih 5 let. Ob koncu obhodnje pred popolnim posekom so na panjih se po 2 do 3 debla. Po izjavi samostanskega gozdarja-meniha se pridobi povprečno na ha: pri prvem čiščenju 15m'-pri drugem čiščenju oz. redčenju 40 m®, -pri tretjem posegu (redčenju) 40 m-"* in pri končnem popolnem poseku 70 m^. Skupno torej napade 165 m^. Ob tej proiv.vnj.iiji je Irtni prirastek jjovjircilno 8,25 m^. V večin! iprimerov na koncu obhodnjc ne posekajo vseh rfreves, temveč pustijo ta'ko inaenovajie puričuv>ke, t. j. okoli do 60 dreves na 1 ha. Ti pričuvki rastejo še eno obhodnjo ali tudi manj in dajejo debelejši in do.ber les. ti gn uporablj.ijo po svojih potrebah za razne gradnje, piloti itd, J^'la>terial t)d ciJčcnj in redčenj se intenilvno niporablja. Do morske o^bale spravljajo gozdne Sortimente po 10 k.m dolgi gozdni poti, ki je bila lani ^frajena v osrčje go^ov. To je menda na vsmi pogorju Atos edina pot, ki je sposobna za kamianski jirevoj:. Kostanjev .1«, ki je debelejši od 15 cm, izkoriščajo preteiao za parkete. Debla le v gozidu raj.režejo na 2 m dolge hlode TanjŠi material tešejo v tramiče, ki jib uporabljajo za stteinc "konstrukcije namesto mehkega lesa. Drobnjavo uporabljajo i a ograje, kolje, ma-le drogove, .imenovane »caproulia« itd. Kostanjeva debla so lopa, ravna, stegnjena, lopie ra^ti kot pri nas. Gr?ke jdke na območju Atosa v starejših sestojih ni, ker je vse, kai je bilo debelejšega, 7C posekano. Mladi sestoji se dobro razvijajo, naravno pomlajevanje dobro uspeva. V kostanjevih sestojih je zlasti opaziti močan nal^^l jelke. Po mnenju g. Georgopoulosa jc •Stoika jelka hibrid vrst Abies alba x Abies cepbalonica in so ji tJsli oznako Abies populus hybrid og en us, Z gore Atos so se ekskurjisti vrnili po morski poti z motornim čolnom sko^i zaliv 'Singiticos do mesteca Jerissos, od (od dalje pa z avtobusom .po zasilni poti skozi Strajto-niike do mssta Arnaia, kjer je'priključek na novo avtostrado do Soluna. V daiiaSnjih Stra-lonikiti {nekdaj Stagira) je bil rojen 3S4. leta i>rcrimeru so bile sadike kljub oddaljenosti dobro obvarovane; 3. sadil je v jamice, ki so hile prilagojene velikoäti sadik, saditev pa se je morala izvršiti takoj p« izkopu ja.mic; 4. v največji meri je U'posteval vremenske razmere in je "priporoial saditev k ob vlažnem vremenu: ä. pri vsem ddo, zlasti pa pri manipulaciji s sadikami, je moral biti prisoten logar. Pri poznejEem nadaJjnjeTn pogozdovanju pa so na tem mc.5tu vse to in drugo le slabo upüütevali. S .proučevanjem Kafalovega dela bi se lahko še marsičesa naufili, zato ic vredno o njem rfiimisljati in ga posnemati. ^krlj CEPLJENJE SADIK GOZDNEGA DREVJA Institut za biologijo tal ob l^öfenu pri Im&tu na avstrijskem Tiroilsktm je priäel do juniinivih odkritij v gozdni Življenjski skupnosti Ugotovil jc, da dolojetie vrste gliv uspevajo le v blilini določenih drevesnih vrsl. Tako imajo ccmprin, macesni in brexe svoje posebne vrste gliv. Raziskovanje teh medsebojnih odnosov je pokazalo, da miceliji (podzemna koreninska vlakna) ^liv opletajo drevesne korenine in jim nudijo dragocena hiaoila ler so go;;du neke vj-ste vitamini. Inštitut za bio'logijo tal si prizadeva gojiti te vrste v umetnih ku)tLir:ih za pridobivanje ustrezne snovi za cepljenje gondnih sadik, kar se je ie odlično obneslo. Poskusi v Obergurglu «o pokazali, da so cepljene sadike mno^o lale prestale tiudo /imo 1055,'5Ö kot necepljene g DELO ODDELKA ZA GOZDARSTVO PRI PORENJSKI KMETIJSKI ZBORNICI V ZAHODNI NEMČIJI Delo ibornice je zelo obsežno iu razdeljeno na teJe oddelke: organizacijska vprašanja, splošna uprava in personalije; finaT>Čno in preni&ženjsko upravljanje; pravna vpraSanja m promet z zemljišJi: gtispodarjcnje, (obratoslc^vje in planiranje); statistika; poljedelstvo: živinoreja; vrtnarstvo in sadjarstvo; gozdarstvo; kmetijska tehniko; .ia enoletne za zelenjadarstvo in sadjarstvo, 1 «a sadjarstvo in vrtnarstvo, 3 za vrtnarstvo in 3 za inštruktorje podeželskega gospodinjstva. Na 3 äolah je ločen poduk z,i dekleta. Na vseh Šolah so hkrati strokovne posvetovalnice. Raien tega upravlja zbornica nekaj institutov, laboratorijev in preskusnih postaj Oglejmo si delo gozdarskega oddelka, ki usmerja napredek gozdarstva pri zasebnikih! Območje Poreiijskc kmetijske žborntte je razdeljeno na 9 okrožnih goadarskih uprav s H gozdarskimi okraji, ki ima vsak povprečno 2.300 ha gozdov. Nadalje posluje 287 gozdnogospodarskih skupnosti (Waldwirtschaftgenieinschaft) s l.i.üOO člani in 44,000 ha gozdov. To omog-oča intenzivno gozdarjenje, hkrati pa snujejo na kmc-tijskih zemljiščih, kjerkoli so zato pogoji, topolove nasade, pomešane z drugimi ustreznimi listavci. Posebno požnniost posveiajo zasebnim kmctovakem, ki imajo inajij od 50 ha gozdov in jih pogosto skušajo krčiti ter lemljisüa uporabljati v druge namene. Zanimivi so podatJct O tenv, i;ako iikoriŽJa okrajni gozdar svoj delovni Jan v teku Jcta. Navajamo podatke v odstotkih: Izvršeno delo I. Gozdno itehiviŽno; a) splcÄn! naivetl brei praktične uporabe orodja itd. . b) isto 1 uporabo orodja, opreme Ud...... tl livräevanje nalog v zve!;i i goadninii a) zakon o ohranitvi gozdov..... b) zakon o redu na letnljiSčih . , , ,..... (■) zakon & varstvu prirodc v . . , -fi) promet 2 zemljiSči ..... in. Posebne naloge; a) varstvo gcwdov .......,..,,., b) ocenjevanje škode po divjiidi ,,.,,.. c) vzgoja kadrov ..... ..... IV. Upravjia služba: a) interno pisarniSko delo (.porodila, statistika, korespondenca i drusimi gozdnimi upravami) ..... 7 b) ciopisjiiŠtvo z gozdnimi posestnik), gozdnimi skii[3-nostmi, lesnlnii trgovci itd. . ........13 Dolinski Hribovski okolici 15 10 p I C d p i ü i 38 1 1 5 6 r 3 4Ü S5 10 Pov.preÜjc 30 SO 10 8 '2 5 ' -1Ö 13 O stanju zasebne gozdne posesEi vodijo sistema^tiino evidenco, ijoseil nad 20 ha gozda sestavlja ic goztbni obrat, zanj iadelajo gospodarski inačrt, v ipriraerni obliki pa kidi za manjše obrate, kjer jc gozdarska strokovna porooČ Še potrebnejša. To posebno Še Jtaratli Stevilftih industrijskih objektov v tej pokrajini, kajti tovarniäki din) in plini powiroüajo občulno škodo okolntmu rastlinstvu. 2 vdiko skrbjo pogozdujejo iti to delo jim finaiisirajo iz prorai^una. Prcglcdnicn za leto IQSS'f.iß nam kaze podatke o obsegu tovrstnih del. 1. Nova pogozdovanja in gojitev topola izven goida. zavarovanje bregov ob vodah 29-1 ha G. Premena gmdov panjevcev v visoki gozd.............. T92 ha 3. Pogozdovanje ob državni meji ...... ■1. Vetrobrani ....,..,■.. . ...... 109 ha Skupaj i 608 ha ZnaeiluejŠih sprememb v gozdni zakonodaji ne ipotrebujejo. Veliko razumevanje za snovanje gozdnogospodarskih ikitjinosti daje osnove za Sim smotrnejSe gozdarjenje, hkrati pa tudi spodbudo za gojitev topola in ustreznih listavcev izven gozda. Vse veJjo skrb posveJajo izbranemu saditvenemu materialu in tim strokovncjši izvršitvi vseh del v gozdarstvu. Lovstvo mora prispevati znatne zneske (v letu 1956 14.000 DM) za preventivne ukre>pe proli škodi p» divjadi. Zanimiv je jeznam uporabljenih sredstev In obravnavanih površin. Sredstvo , . HT 1 P 20 Arbinol M 156 Skupaj Kolj;ina (kg) . lOOü 1000 5340 300 7540 Zavarovano (ha). . J25 100 ■ i.tO 770 Gozdni posestniki so dobili vsa ta sredstva brezplačno, razen tega pa Še nekaj lame-glilcev, ra&prŠikev, ^krtaČ in druge opreme. ^ Seliškar NEVARNA JELKOVA US Jelkova uä se je v zadnjili letih razvila v nevarnega Škodljivca na prostranih {rozdriih podrofjih. Uši se množijo iireiiali v drevesnici ic jeseni, jih povedali v polietilenske vrcčite, vrečice obesiti na vodoravno položene drogove in jih pustili prczimiti pod streho na pröstem. S tem se izognemo oddaji sadik v navadno zelo kratkem spomladanskem razdobju. S ipogoždovanjem sončnih leg lahko pričnemo že takrat, ko so drevesnice se pod snegom. Postopek ima ludi za upravljanje t drcvcsnieo veliko prednost, ker tako i//praznjene gredice lahko že v jeseni preorjemo in jih spomladi takoj usposobimo za novo setev. V jsseni izkopane sadike, zlasti macesni, ne -odženeju apomladi tako zgodaj, s Čimer odpadejo razne teiave tako pri prenosu sadik kakor uudi pri pogozdovanju. ^^^ _ B SODELOVANJE AVSTRIJSKIH IN SLOVENSKIH GOZDARJEV V okviru strokovnega sodelovanja Štajerskega gozdarskega društva s Slivenskim gozdarskim društvom v Jugoslaviji je imel dr. ing. Hans Puzyr. direktor zvezne gozdarske sole v Brueku ob Muri, pred kratkim v Mariboru predavanje o strokovnem usposabljanju gojt-darskih strokovnjakov v Avstriji. Predavatelj jc prikatal nastanek gozdarskih učnih ustanov od leta 1S05 dalje ter razvoj prve Sole za drvarske mojstre v Avstriji v Purketsdürtu pa vse do sedanje gozdarske visoke sole na Dunaju. Diskusija je odkrila posebno zanimanje ?,a učni program šole za goidne delavce. Prva šola te vnte naj bi se ustanovila v Lovrencu na Pohorju pri Mariboru, Predavanje, podprto a projekcijami in filmom o delavskem orodju, so udeleženci sprejeli s priznanjem ter izrazili željo po spoznavanju tudi drugih avs,trij3kih gozdarjev iia podobnih srečanjih. (Povzeto po glasilu .^Scliutz dem Walde«. Graz j7 — 20. IX. l9äS) ß DRUŠTVENE VESTI PLENUM DRUŠTVA V MURSKI SOBOTI Priprave in izvedba tU. kongresa ioiiciiirjev in tehniJiov go^.darstva in lestie iiitlustrijc Jugoslavije so v prvi polovici letošnjega leta občutno zavrle raoinosl po-gostnejsega sklicevanja plenum&v. Sklep obŽiiegn. zbora, da naj bi se li^lenimi sestajal pogosteje, torej iic ho jzvr^en, saj je bil prvi iplenum v tekočem letu sklican äele v ■začetku aovcrnfera. Ne glede na te oko-lnosti se je nerešena problematika društva tako v organi za r.ijskem kakor tucij strokovnem pogledu h meseca v mesec kopičila. Potreba in koristnost sestajanja članov društva v veČjcm obsegu pa je bila i/ražena in tudi opravičena na plenumu v Murski Soboti, ki sc je vrJil S.Xt. 195S. Kraj an sestane>k plenuma ni bi) doloren slui^ajino temveč -prav s poudarkom na )>o-iiHirsko področje, kt jc od ctJilra najbolj oddaljeno ter v gozdnogospodarskem in lesiio-gospi>d3rskem jjog'ledn najmanj obdelano, Na ta način je naJe družtvo z neposrednim kontaktom skušalo spiHnali aktualno probleniati-ko gozdnega in lesnega gospodarstva so-boskcga o'kraja, stroliovnjakom tega področja pa naj bi se tako omogočila izmenjava mišljenj in izkiiäenj s predslavniJti društva in vse Slovenije. Dnevni red iplennma je obsegal; poročilo ti debj UO društva, družbeni plan gozdnega in lesnega gospcKlarstva, program dela društva, organizacijsko probleiinatiko društva in raziio. Udeležba na plenmnu je bila izredno dobra, sam sestanek pa jc za Pomurje ipomenil uspelo strokovno uveljavljnnjc in popularizacijo nak stroke. Dejstvo, da so na plenumu -bili -ves čas nasedanja prisotni'tudi najvišji predstavniki OLO Murska Sobota, pa jasno dokazuje zainleresiranost političnih in gospodarskih čini-tcljev -ia usijcien razvoj in napredek gozdnega in lesnega gospodarstva v Poniurjn. Na plenarnem sestanku jc liila obravnavana sicer le spJoŠna problematika druŠEva in stroke, vendar je razprava vaporedno s tem nakazala stanje in razvoj gozdarstva v Po-nuirjii. Prav tako lahko povzamemo i« -raaprav in Šc celo izmenjave mnenj drugi da-n na poufni ekskurziji zaključ&k, da je nai strokovni kader v Pomtirju osnovne probleme že i'zIuäEil in da jih pozna, potrebna je le smotrna strokovna in organizacijska obravnava in postopno reševanje teh, za Pomurje vaSnih v-prašanj, V navedenih točkah dnevnega reda je bilo na plenumu analizirano stanje društvene organizacijske in strokovne problematike ter v .smislu druätvenega programa, sklepov III, kongresa in tudi nalog, ki izhajajo iz perspektivnega plana m nalog, ki jih društvo sproti reäuje. Sprejeto je bilo nekaj sklepov Dzimma smernic la nadaljnje drnltven-o delo. Celodnevni sestanek iplenuma jc bil zaključen z uspelim družabnim večerom, Jti sta ga orga-niziraUi Pomurska sekcija DIT in GPZ iz Murske Sobote. Drugi dan, nedeljo, pa so udeleženci 'plenuma iikoristili delno za zanimivo in poučno ekskurzijo v občinske gozdove na Goričkem, drngetnu deki članov plenuma pa je uprava g^ojitvenih lovišč omogočila zelo uspešen lov. Po cksktirziji in lovu so se -vsi Člani plenoma udeležili še družabnega zaključka na Kmetijsko gozdnem gospodarstvu v Lendavi in se s tem poslovili od Po-mu.rja Za uspelo organizacijo in izvedbo programa obeh dnevov plenuma kakor tudi za gostoljubnost pa gre .predvsem zahvala Pomurski sekciji, OUG in GPZ Murska Sobota !cr KGG v Lendavi. Sklepi plenuma I Društvo inženii-jev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije mora bili initiator .pri uveljaivLjanju in iiivajanju ukrepov za napredek gozdarstva in lesne industrije. V vsakem priVneru je poLrdino zastopati korisli stroke in tudi preko svojih članov v zborih svetili, odborili, komisijah itd. individualno iaguvarjali načela pravilnega gospodarjenja v guidnr-sivu in lesni industriji io ob vsaki priliki populariKirati stroko. Društvo naj teži za. tem, da tudi sckcije v povezavi i Jokatnimi organi obrnvnavajt» asnutkc družbenih planov. Njihove pripombe, dopolniJa itd. jja naj društvo vskladi prefi defliiitivnim sprejemom plana, V okrajuÜi družbenih planih je potrebno vskladiti zmogljivost gozdov s kapacitetami lesne industrije in po potrebi predvideti redukcije posameznili Sagarskih obratov, Druitvo meni, da je kontingentiranje sedenj eden od najvažncjiih ukrepov ?,a izrav-nnvanje potreb po lesu s prirodno amogljivostjo gozdov v težnji, da se la zmogljivost (ihrani in poveča. V ^ve^i s tem si js p&trebno prizadevali, ibraii cim tofncjSe podatke (I lesnih zalogah in voditi točno evidetico o sečnjah. Društvo naj daje pohutJo za pravilno usmerjanje okroglega lesa v ustrezne Sortimente. S Ecm. v zvezi društvo tudi vztraja pri že postavljenem sklepu, da se ipredpls o hlodih 23 raganjc nad '22 cm premera ukine in se s predpisi omogoči žaganje hlodov s premerom, jiad 20 cm. Iideiavo kritičnih sortimcntov je treba zagotoviti ü družbenim planom kot minimalni)' proizvodnjo. DIT naj da pobudo za -vikladUcv niiSljcnj o ckoiiorTi.sk i h cenah lesa, o uvedbi kontrole prometa z lesom, poenotenju prispevkov v goz-dni sklad za blagovno in neblagovno potrošnjo v zasehoem sektorju, oziroma o omejitvi pojma lastne potrošnje, Itjikor tudi pobudo za striktno omejitev Škodljivih žag venecintik, DruStvo naj analizira možnost na rajibremenitev tehničnefra strokovnega kadra z administrativnim delom, DtugEvo riačelno zagovarja princip gospodarjenja z gozdovi v okviru enotnih go);dar-ikih organizacij in ne v razdrobljenih kmetijskogozdarskih organizacijah, V kolikor posebne potrebe zaJitevajo snovanje takih meSaiiih organizacij, si je potrebno priiadevati doseči komipleksno gospodarjenje v ^o^darstvu {ne drobitve na manjše KGP) z krepko go^darskti-strokovno službo in ločenim gospodarskim obračunom. Dokončno je potrebno ustaliti in uzakoniti gozdnogospodarska območja. Glede na nejasnost klasifikacije žaganega lesa se priporočajo posebni leČaji, na katerih naj bi se razSistili in poenostavili rami naeori in staliSča (podobno kot tečaji za krojenje gozdnih sortimentov). Prav tako je potrebno revidirati tudi nekatere standarde za leane izdelke (embalaža itd.). Posebna šola in kvalifikacija za obratnega inženirja v gozdarstvu ni potrebna, za. lesno industrijo pa naj v-praSanje analižira letni pododbor skupno i drugimi činitelji lesnega gospodarstva Potrebno je intenzivneje začeti z razmejitvijo paSnikov in gozdov. DriiäLvo in tudi sekcije naj obravnavajo konkretne možnosti izboljšanja organizacije in stimulacije dela v gozdarstvu, V «vezi z zveznim posvetovanjem o povečanju proizvodnosti menimo, da je potrebno opozoriti na iriStrument, ki v zvezi z akordnim delom in posebnostjo gozdarstva zavira vcČjo prodiiktivnost v gozdarstvu, (Plenum usvaja pobudo za organizacijo posvetovanj o urejanju gozdov, o gospodarjenju I bukvijo, o problematiki v lesni industriji, o pripravniški službi in strokovnih izpitih, -o nekaterih "ekonomsko-finančnih vpraSanjih v gozdarstvu in lesni industriji in pobudo, da sodeluje pn pripravah zveznega tečaja za ,projektiranje in. montaio žičnic, Plenum se strinja, da upravni odbor seznani repnbliSke oblastvene in družbene organe z najbolj perečimi vprašanji v lesnem in gozdnem gospodarstvu, podobno kot to predvideva Zveza IT gozdarstva in lesne industrije v zveznem merilu za probleme, ki so za njihovo reševanje pristojni navedeni organi. V lastnem delovnem področju pa naj društvo obravnava in rešuje aktualna vprašanja -s pomočjo posvetovanj, tečajev in neposrednega reševanja. 1 H Delo v sekcijah je potrebno ca spložno poiivili Članstvo sftkdj jc pclrebno spodbuditi, Sekcijc naj o vaänejäih vpvaSanjih, izsledkih, ugotovitvah, dogodkih in tlelu obveščajo upravni odbor matičnega druStva, ki bo skrtcJ za o-bvcšcanjs in povciavo i drugim; sekcijami. Sekcije naj podobno kot upravni odbor obdelajo kongresne skl&pc in iiluičijo i:: njih najbolj aktualno tematiko ^a neposredno delo ter jo uvrstijo v svoj delovni program. Sckcijc DIT iinj se povežejo z logarskimi sekcijami in naj jim pomagajo pri reSe-vanju nekaterih njihovih probleniov. Zariuii zbliževanja naj se plenum! v bodoJe po moJnosti čim pogositjc sestajajo izven Ljubljane, da sc na ta način omogoKi bližje sp^oznavanje problematike dolofenih podrotij. Sekcije naj se povežejo z drugimi terenskimi sekcijami DIT, zlasti z DIT kmetijcev i^aradl boljSega m itsipeJncjSega uveljavljanja v okviru komun kot strokovna, pomoč terenskim političnim in gospodarskim forumom. V primeru snovanja občinskih DIT je potrebno upoštevati posebnosti našega društva glede na raatrMenost članstva določene sekcije po raznih obSinah in temu ustrezno za.ito-f»ati miiljeuje plenuma pri ZIT V vsakem primeru mora biti vertikalna povezava po strokovni liniji osnovna Da bi se !;;ognili dvojnemu članstvu, je priporočljivo v komunah ustanavljanje koordinacijskih odborov strokovnih druStev. Sekcije naj proučijo možnost, in lam, kjer obstojajo pogoji, osnujejo lesne pododbore, 2 ustanovil vi jo satnostojnega logar.skega društva logarji av-tomatiČno prenehajo biti člani DIT. Zaradi nejasnosti le ponovno poudarja, d.i so redni člani DIT lahko vsi -strokovnjaki, ki delajo v goidarstvu in lesni industriji, in ki imajo naziv ali kvalifikacijo tehaika ali inženirja {ne glede na stroko), Prav tako so v izjemnih primerih lahko redni člani vsi lisli vodilni Funkcionarji, ki delajo v gozdarstvu in lesni industriji, ki sicer inlenirskega ali tehniškega naziva nimajo, vendar pa opravljajo funkcijo oziroma delo, za katero je potrebna J:valifiikacija inženirja ali tehnika. Glede plačevanja gospodarske članarine ni v ;!ve^i z ustanovitvijo logarskega druJtva nobenih sprememb pri kriterijih m .pogojih za plačevanje Članarine DIT, Apelira se na u-piavo za gozdarstvo, da z dotacijami podpre društveni strokovni tisk. Vse stikcije naj najpcraneje do 31. XIl, 1958 po&ljejo matičnemu odboru potrebno •divkumentacijo za članske izkainice. Pri tem naj sekcije ponovno preverijo i rt natančno ugotovijo število članstva, SeJccije naj do konca leta na svojih področjih vključijo vse gospodarske člane in izposlojejo pJaČiJo članarine. Ce posamezne gospodarske organizacije ne hi hotele ali mogle pristopiti v članstvo, naj sekcije vzroke obrazložijo. Sekcijc naj Čimprej, najpozneje pa do konca leta izpolnijo svoje obveznosti do matičnega druStva v skladu z razdelitvijo prispevkov, ki jo je določil občni zbor. Sekcije naj v okviru sprejetih sklepov sestavijo lastne konkretne delovne programe in jih pošljejo matičnemu društvu, V le-tah naj bo obdelan predvideni način rrfevaoja problematike, bodisi s posvetovanji, bodisi i individualnim vplivom, komisijami, strokovno pomočjo itd. P,. O. USTANOVILO SE JE DRUŠTVO LOGARJEV Na ustanovnem občnem zboru »Triglavske sckdje druStva Jogarjev«, ki se je vrSil dne 30. 8. 1558 na Ble:du, je bil sprejet statut matičnega druitva logarjev Slovenije. S tem smo se vkljuČiili v zvezno orgariizacijo logarjev, ki je bila pri vseh logarjih zelo zaželena. Podani so bili referati nekaterih logarjev ter zastopnikov DIT gozdarstva in lesnt industrije. Nato je bil sprejet program dela, ki teil k čim večjem strokovnem usposab- Ij.injii, l^i ^ gurenjskcm kolu doseglo že pohvalno višino. Vplivati jc treba n;* tovariše pri izvriSevajtiju leikega in drušbcno pometnbiiesa dela, posebno v zasebnem sektorju. Važna /jaloga jc ludi izposlovati pri pristojnih forumih iiaiprcdek logarjev v njihovem poklicu Bna glavnih natog pa je sodelovanje i logarji drugih repubUk in % zveznim društvom. M. Z. IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA SLOVENSKO GOZDARSTVO V PREDMARCNI DOBI (Nadaljevanje) Pmadevanja la. zaÜi^ito gozdov in umnejSe gozdarstvu Uvedba gozdarske upravne službe je pritegnila vt^jc število gozdarskih strokovnjakov }; riiviüorstvu nad g{wdovl. Ti so polagali večjo vaSnost na izvajanje raznih gozdnopoii-cijskih predpisov in so posvečali svojo pozornost tudi drugim v.praäaiijcfti, ki so bila v ivtt\ J najeli umnega gojidarstva. Gozdarska znanost in tehnika sta v prvi polovici prejšnjega stoletja ^aanamovalj velik napredek. V gozdarski praksi so se prifeJi uveljavljati absolventi I, 1813 v Mariahrunnu ijKtanovljercga gozdarskega uEnega zavoda. Skrb za gozdove se je povečala in dala pobudo raine ukrepe, ki jim je bil namen, za^čHiti gozdove iti izboljšati go-spoda kozjereja je presegla dovoljen -okvir. Po mrienju kranjske kmetijske družbe je postojnsko okrožno g^livarstvo dopustilo, da se je število koz prevc-£ povečalo, Preprečiti bi bil« treba, da bi posamezniki imeli črede 3Ü do 40 glav, slasti če redijo tudi govejo iivino. Kajžarjem pa naj bi bilo dovoljeno imeti 3 ali 4 koze, ker jim jc to potrebno za .življenjski obstoj; pri tem naj bi se upo.5tcvalo Število družinskih člaiaov. [zkoristiU bi se paäa na strmih skalnatih zeraljiSčih in kraäkih stenah, ki so goveji živini nedostopne, koze pa vendar najdejo Se nekaj iuane. Pasle naj bi se pod oadiorstvom pastirja; določila naj bi se zemljišča, kjer bi bila paša dovoljena Xoze, ki presegajo določeno maksimirano Število, naj bi se odpravile (60). Koroška kmetijska družba je menita, da koze pri strogem goidnem nadzorstvu ne delajo Škode. Poudarjala je celo dobre »tram konjereje. Rezultat razprave o konjereji je končal z ugotovitvijo gubernija, da predpisov za omejitev koz.je paše ne manjka, vendar pa so bili premalo upoštevani (61). Podložnikc je omejevanje števila, koz ponekod oWutno prizadelo. Zato so se priioievali loper take ukrepe; nekatere vnsi iz postojnske okolice so šle s svojimi pritožbami do cesarja. Vendar nasprotovanja prizadetih podloinikov niso mogla ladriati nazadovanja kozjereje. Štetja živine iz poznejših desetletij izkazujejo veduo manj koz, Bi-ci dvoma so k temu pripomogli predpisi,, ki so prepovedali oziroma omejevali paSo koz. Pri podiranju drevja v gozdovih so najveE uporabljali sekiro. Sicer jo äi dižavne oMastl že v XVII]. stoletju pri«a.devale| da bi se pri tem delu raz.širila zaga: v la namen so bili izdani posebni predpisi. Cenili so, da je pri delui s sekiro šlo v izgubo 4—lesa, uporaba la^e je izgubo omejila na H do 2>A%. Žaga bi torej pome«i-la. velik napredek na po-ti do boljšega izkoriščanja g^ozdov in lesa. Zato jc bilo postavljeno v.prasanje ali tiaj ne bi sekiro pri podiranju drevja prepovedali in uvedli za to delo Sago. Okrožna glavarstva so bila ipozviina. naj poi^vejo za mnenje poinembncjSili zemljiSkili gospojtcv. h poročil, ki jili je prejel gubeinij, se vidi. da so vsi soglašali glede prednosti, ki jih ima uporaba ža^e pred sekiro. Toda kljub temu so imeli Številne pomisleke zoper abveino uvedbo žage. 2aga je zna.tno dražja kot sekira, vsak podloznik si jc ne bi mogel nabaviti Tudi ni uporabna na vsakem terenu; s sekiro je mogoče drevo odsekati nižje pri tleh Za delo z žago sta potrebna dva, seka pa lahko en sam. Pomisleki so se nanašali tudi nji uporabo iage pri tlačanskem delu. PtidloSniki bi se mogoče upirali tlaki t žago, ker hI bila to novost; nastal bi povod za nove pritožbe. 'Prevladovalo je mnenje, iiaj se žaga prisilno ne uvaja, temveč naj se prepusti času m se le s poučevanjem skuša podložiiikc prepričati, naj jo uporabljajo pri goidncm delu. Da bi se žaga bolj razširila, so nekatera okrožna glavarstva priporočala, naj bi zemljiška gospostva sama priskrbela žage in jih dala na razpolago podložnikom pri goüdni tlaki (G2). Gubcrnij je o vseh teh mi'KljenjiK poročal dvorni pisarni, do kakSnih konkretnih ukrepov pa takrat ni priSlo. Mnogo večji pomen kot danes je v tedanjem času imelo oglarjenje. Fažinaritvo je uporabljalo predvsem oglje. Tudi tu ni manjkalo prizadevanj, da «e pri iikorisčaiiju lesa za kuhanje oglja doseŽc veČji učinek Potrebno je bilo več oglja in boljša kakovost. Ta cilj naj bi se -dosegel s poukom v oglarstvu; pojavile so se ;!ahteve, naj bi bil tak pouk obvezen za oglarje. Toda Čas uvajanju prisilnih ukrepov ni bil veČ naklonjen. Kranjska kmetijska družba se je odločno izjavila zoper obvezno usposobijavajije, Ako gre za pretirano Irolertje lesa, je skrb gozdnega lastnika, da ga prepreči; ako pa gre za kakovost oglja, je prepuščeno razumnosLi kupca, da jo zavrne, Pa^ pa sta kranjska in koroška kmetijska družba poudarjali potrebo, naj bi se uvedel neobvezen praktičen pouk za oglarje, iKranjska kmetijska druziba je oskrbela navodila za sfroikovno žganje oglja. Spisal jih je Jožef Dejak, na,daornik posestev kneza Porzie v Senožečah; v slffvenščino jih je prevedel Blaž Potočnik. Zavrnjena je bila misel, da hi se z oglarjenjem smeli ukvarjati le oglarji, ki bi dokaiali svojo strokovno usposobljenost, Gubernij je ze v naprej odklonil vsak predlog, ki -hi bil podoben cehovski cbvcznosti ali bi preveč omejeval lastninske pravice zasebnikov. Postojnsko okrožna glavarstvo je predlagate, naj bi se za oglarstvo uvedla posebna dovoljenja kot sa druge obrti, ki trosijo les. Izdajala naj bi se le v gospodarsko opra.vjČljlvih primerih (63). Iz spisov se ne vidi, da bi razprava glede oglarjenja dala äe ka,k drug rezultat razen objave in razširjanja poljudnih navadil za kuhanje ogl;«. Načrti za nov gozdni red Ob organizaciji gozdnih uradov je 'bilo predvideno, tla ho izdan nov gozdni red. pri lagojcn nižjeavjtrijskemu gozdnemu patentu iz leta 1S13. Pričelo .se je razpravljati o tem vprašanju, prihajala so razna mnenja, tekla so leta, toda do odločitve ni prišlo. Gozdni uradi pri okrožnih glavarstvih in okrajnih gojposkah so pri svojem poslovanju mora,li Še vedno uporabljati gozdni led iz leta 1771. Toda le redki uradi so razpolagali z besedilom tega za;kona (64). Leta JS24 je okrožno glavarstvo v Ljubljani prosilo gubernij, naj se gozdni red iz i et a 177 [ na novo natisne. Če ne v celoti ipa vsaj v izvlečku, obenem naj sc prevedi; v dclelni jezik, lo je v slovenSčiiio. Okrožno glavarstvo jc želelo 150 izvodov, djr; bi jiK razdelilo okrajnim gosposkam, vaškim županom, domiuijem. fLiainarjeni in zasebnikom. Gubernij jc piedlog za rialisk in prevod v slovenščino takoj odobril; g'ozdni red jc prevedel profesor slovenščine Fr. Metelko (öS). V zvezi s ponovnirn natisom gosdnega reda je bilo sproženo vprašanjc določitve kazni ^a krSitve raznih njegovih predpisov. Stari goKdni red jc namrei; prepu^tal ka-zeii presoji oblasti, kar je imelo za posledico nEenotnosl in svojevoljuosl jui ikaziiovaiiju. Okrožna j^la-varslva, ki so pri öhravjiavah zaradi gozdn&policijskih [irtfstopkov najbolj pogreiala ii)ri-incrne določbe o kazenskih sankcijah, so se na siiloŠno zavzemala 2a dopolnitev j^ozcliiega reda s takimi predpisi- Toda giibernij ni bil istih misli. Spremembe je bil potrebCK gü/dni red v celoti, oe gre, da bi se le delno spreminjal s kazen.ski.m) doloČbaTiil, ko ilak dvorn:i pisarna pripravlja nove gozdne predpise. Dvorna pisarna je to stfiHšee udobnlii; 7avrnita je misel, da bi bili z« iposameziie dežele izdani delni gozdni redi (ßfi). Verjetno so predlogi okrožnih glavarstev dali pobudo, da se je ra>;pi'iivljanje za nov gozdni red nekoliko premaknilo. Dvorna pisarna je gtiberntju narotila, naj prouči i'pra-šanje gozdnega reda, lupošlcvajoč svoje upravne skuSnje; üasli.^i naj okrožne glavarje in kmetijske družbe ter nato predloži nairt za nove gozdne predpise. K razpravrim o gozdnem redu so okroJna. glavarstva pritegnila iirŠi krog interesentov. Gubeinij je zbral obširna poročila, ki so obravnavala razna vpr^išanja; predloženi so bili tudi celotni načrti gozdnega reda. Gradivo je preobsežno, da bi ga bito mogoči; v podrobnostih obravnavali. Omenjena naj bodo le na£;;l[ia staliSea. ki so v posameznih predlogihNpnsla do izraia. Kranjska kmetijska družba se je na svojih ohjnih zborih večkrat ukvarjaLi z vpraša njem novega gozdnega reda. Zagovarjala je uvedbo nižjeavistiijskc.ga patenta s potrebnimi Kprememba.mi in dodatki. Gozdni red bi bil ipotreben predvsem zato, da bi 5či(il lastnika pred gozdnimi tatvinami in i&korišfanjeni gozdov po nevipr.iviČEncih. Zato naj hi v^sebovnl določbe o kaznovanju prestopkov in povrnitvi povzročene Škode (fi7), V pozrjeje ipretllo-ženem načrtu je bila predvidena evidcnca gojdnega slan j a. V treh letih bi morali gozdni lastniki napravili mape, ki bi služile za ugotavljanje letnega prirastka, na kaiere^a bi bilo iskoriäianjc omejeno, Spreminjanje gozdov v njive, travnike in vinograde bi bilo kaznivo. V Štirih letih bi se morale odpraviti vse gozdne služnosti; sporaüumu med lastnikom in upravii^eoci pa bi bilo prepuSEeno, aii sluzno'sfi odkupijo 'f- denarjem ali z odstopom zemljišia. Za nadzo.r^tvo nad gozdovi naj bi se uvedli distrifcini gozdarji; imenovala jih bi okrožna glavarstva, ostali pa bi zasebni uradniki, plačani iz okrajnih blagajn. V 35 členih so bili izčrpno obravnavani gozdni prakrški in za nje določene kami, NaČrl kmetijske družbe je predvideval, da bi se v .postopku kaznovanje določila razen kazni tudi odškodnina za gozdnega lastnika. Gubernijski rercrcnt je to določbo pohv.ilil kol nnj'lioljäo misel v načrtu, ki ga je sicer označil kot preobširnega in predolgnvcznega (68), Ko ic bila kmetijska družba leta 1S36 ponovno pozvana, da se izjavi glede uvedbe novega gozdnega reda, je iporočevalec Galle, grašfak v Bistri, povezal to vpraäanje z gozdnimi služnostmi. Brez ukinitve vseh služnosti rnu je bil vsak gozdni red brez i:onsti in neizvedljiv (69). Štajerski kmetijski drtrabi se gozdni red v duhu stare zakonodaje ni zdel veČ potreben Zavračala je tudi uporabo nižjeavstrijskega gozdnega pa-tenta za štajerske razmere: izjema so bili gozdnopolicijski predpisi. Deželni stanovi naj bi sestavili komisijo, ki bi proučila obstoječe gozdnopolicijske predpise in jih uredila v nov. potrebam ustrezajoč zakonski načrt (70). Iz gozdnega reda naj bi bila izklju-i!en3 vsa go/darska navodila, gojenje guz-dov naj bo prepuščeno presoji lastnika, 2ato tudi ne sme vsebovati predpisov o gozdnem gosi>oda.rsfvu (71). 'Koroška kmetijska družba je imela o vprašanju gozdnega reda zelo neodločno stališče. Priznavala je sicer potrebo po goadnopolicijskih predpisih, dvomila V>a je v možnost, da bi jih bilo mogoče v doglednem Času uveljaviti. Raacn tega je za izvajanje gozdnega reda potrebno Šlervilno gozdarsko osebje. Najprej bi bilo treba točno-ugotoviti stanje lesnih zalog v gozdovih ter obseg potrošnje lesa; ko bi bil znan morebitni. Tiiijiianjkljaj. iiiij bi se riai]iravil nov poidni red Iti naj bi čim manj omejeval g^07,dno gospodarstvo (72). Tudi v mrienjih okrožnih glavarstev so se pokarala razli-f.na, deloma nasproMijofa. si stnIiŠJn. LjubljansI-i okroini glavar je bil za neomejeno svobodo v gozdarstvu. Če bi vsak lastnik sam užival 5voje goidove, zaradi lastnih koristi ne bi več dopuščal gozdnih pre-štojikov. Gozdne sluSnosli so škodljive, treba jih je odveiati in odpraviti najkasneje v ■Šcslih letih. Nüvmneiko, postojnsko in heljaško okrožnn g-lavarstvo so se izrekla za uvedbo 'nijjeavstrijskih goidnih .predpisov l: nekaterimi spremembami. Beljaäki okrožni glavar jo Ka svojo osebo nasprotoval gcndiiemu redu. ki ne bi bil v skladu S civilnimi lakoni. Celoviiko okrožno glavarstvo jc vpraJanje komisijsko lemeliito obravnavalo. Priälo te do-iakljurka, da je gozdni red potreben in da mora vsebovati določbe, ki prepovedujejo vse, kar škoduje (ibrariitvi gozdov in njihovemu stalnemu donosu Nižjeavstnjski goidni red leta. 1813 bi se moral dopolniti m izpopolnili, da bi ustrezal potrebam. 2ato je relovško okrožno glavarstvo predložilo svoj nilErf, katerega je gvrberhijski referent ocenil kot lodličnega, ra-zgledanega in tasu primernega (73). Ko je Ijiibljanski guberntj ieta 1842 poroeal dvorni pisajni o rezultatih dotedanjih lazprav za nov gozdni red, je moral poudariti različnost mnenj, ki isc jc pokarala v načrtih in drugi!) predlogih Ni cu-diio. da sc je pri takih razmerah dunajska vlada kljuti vsem temeljitim pripravam obotavljala z iidajü novega gozdnega reda, od katerega «i bilo mognče pričakovati, da bi ustrezal vsem prizadetim. Do novega gozdnega nakoDa je prišlo šele let.i L852, torej po ukinitvi zemljiškega podloiništva in v dobi, ko je glede zemljiške lastnine popolnoma prevladovalo iiafelo gDs,podairsl;ega liberalizma. Dr. Vlado VaUnSič Viri 1 Cllej Vlado Valcnčič. O ^^ozdarski politiki osemnajstega stoletja. Gozdarski vesluLk XV. 1937, str.^Sfi 5) — 5 Mcslni arhiv, LJubljana, Reg 1 fasc. 155, objava Jtajersko-ktuoskega gubernija od 22 VH. )f;07. — O razvoju gozdarske sluibe v politiJni upra.vt, ilej tudi Anton Kossipal, Die Organisation und Wirksamkeit des Forstdici»tes der politischen Verwaltung, Geschichte der östcrTcichisclien Land- und Fortwirtschaf L und ihrer Industrien, IV, Band, Wien 1899, str. 366 sl. in L. Dis Wald- und Jagdwesen unter den Habsbiirgrtrn mit besonderer Rücksicht auf Krain. Mittheilungen des krainisch-Jtüstenländischeii Forstvcreines. Vlll. Heft Wien 1883, str, 33 st, — 3. Valenčič, n.o.m,, isti-, 2S8, — DA'S (Državni arhiv Slovenije), fasc. 738, gu-bernijski arhiv, spis W0B/1816. — 5- Fr. X. Htubek, Die Landwirschaft des HtrKogthumcs Steiermark, Graz iS45, ta,bela k stv, 108. — 6. DAS, fasc. 3621, gubernijski arhiv fasc. 63/1825-8, ref. 22, spis 6852/1828 •Ü;tnaöho 63 nosijo tudi vsi nadaljnji fascikli gubcrnijskega arhiva, ki obravnavajo gozdarske zadeve. Zato te označbe veE ne navajam. ,pač ipi so tekoči Številki fascikla dodana leta. Iz katerih je gtadivt). — 7, DAS, fast. 738, spis 7939/1816. — 8. Dr. Vladimir Murko, Josip Ressel, Življenje in delo. Ljubljana 1957, Prim, tudi Članke oiRessäu v ^t, 10. Gozdarskega vestiuka iz leta 1957. — 9. DAS, fasc. 3621/1825-8, ref. 22, spis 6852. Joseph Kollei, L'eber das Gra-sssclinalten (Entasten der Nadelholzbäume zur Streugewinnung). Verhandlungen und Aufsätze. Herausgegeben von der k. k. Landwirthschafts-Gesellschafl in Stcycr-mark (v nadaljnjem citirano; Vtrkandlungen und Aufsätze). 23. Heft, str. 1.30 sl. — Simon ■.Scharnagl, Die Fortwirtschaft in österreichischen Küstenlatide, Wien 1S73, str, 6. — Julius Marchet, Das forstliche Transport- und Bauwesen. Geschichte der österrdchischen Land-imd Forstwirtschaft und ihrer Industrien IV. Bd., Wien 1S99, str, 2Q5, — Po objavi [ivvega dela tc raaprave v Št. S/9 me je log. Anton Sivic opozoril, da jc bil Koller po njegovih ugotovitvah rojen leta 179S v Bohinjski Bistrici kot sin upravitelja Zoisovih fuSin. Podatki v spisu, iz katerega sem jih posnel so torej netočni in jih s tem popravljam, Ing, -Sivicii se 7a prijazno opozorilo lepo zahvaljujem. Pripominjam, da je Koller od leta ]309 obiskoval ljubljanski liccj in je ]ela ISJ5 dovrSil, star 17 let, drogi filoiofski tccaj (Licejski katalogi v Mestnem arhivu.} — IÜ. DAS, fasc, 73S, spis 170S/1S!6. ~ Johann Nep. iJorer, Auwügc aus der statistisch topographischen BescHrdbung des Be^irke^ Prem . im Jahre 1S24. Beiträge zur Naturgeschichte, Landwirthschaft und T&pographie des Her-.logthums (Krain. V. Heft. Ljubljana 1838, — Novice IS-IB, str. 1S8. — 11, DAS, fasc, 73S, spis 1708ylS16, — 15. Anna.len der kaiserl, köiiigl. Landwirthschafts-Gcsellschaft in Krain. Jahrgang 1S26 (v nadaljrijem citirama; Ami^.ien , , .), str. G'2 sl,; Jahrgang 1828. Erste Häl/tc, .itr. 42 sl, — 13, Ergäriiungs-Samnulung der po-ütischen. Camera]- und JustizGesetze lind Verordnungen für das Hevzogthum Krain und den Villacher Kreis... I. Thcil, 3. AMheiluaff. Ljubljana 18.^15, str, 1S3 sl, — OAS, Arhiv Kmetijske drulhc fasc. W/.S (1771 — IS90), Ludwig Dimita, Denkschrift über die ErrieliLung der Dis'trLktsfDrsterein im Kronlande Krain, Rutopis, — 14 DAS, fasc, S62L/1S26-8, ref, 22, — Rossip?!, n, o. m„ sfr, 375. — 15. Dimitz, ti; o, ni., str. 32- — 16, DAS, fasc. 3ß21/lS2^-S, ref 23. — IG a. Joseph Wessely, Die österreichischen Alpenländcr und ihre Forste. Wien 1S53, I, Thcil, Str. 278. II, Theil, sir. S. ,^7, 167. — 17. Dr. Walter Schiff, Österreichs Agrarpolitik seil der Grundenlästung. Tübingen 189S, str, 41 sl, — 18. Schiff, n o, m., str. 47. — Wcssely, n. o m. 1. Thcil, Str. 502 sl., II. Theil, str, 2S sl — lÖ. Obravnave deželnega ^tbora kranjskega v Ljubljani od nov. do 7. dec iS72. Priloga 1. —20. Schiff, ii o. m., str. 162. — •21, Stenographische Protokole des kärmerischcn Landtages, TI. 3. Session von 9. September bis 2S. October IS69, str 56 sl. — Schiff, ii. o m,, str. 'la. - 23 Scbi/f, n, o. m. str. 38, op, i in str, 39. — 23. Glej Vlado Vaknčif, Vlc^a steklarn ipri i^koriSJanju gozdov na oekda-njftm Kranjskem, Gozdarski vtstnik XI/19S3, str. 185 sl. — 24. DAS, fasc. 3619.'1825-S, icf 15, spis 127S/1S27. — 25. DAS, fasc, 3623/IS2Q-34, ref. 9, spis 7759/l«31; fasc. 362S/ lg.^i-4-2, ref. 107; fasc. 3631/1843-8, ref 72, spis 3555/1848, — 26. DAS, fasc, 3629/1835-42, ref, 161. — 27. DAS, fasc. 3631/IS43-8, ref. 72, spis 15438, — 28. DAS, fasc. 3628/1835-42. ref. 103. — 29, Razglas državnega namestniStva v Ljubljani, št, 27,5 od 3, 1. 1854, — ..10 Vlado ValcnSiČ, Bistriški goid in katnniJki meš2ant. KamniSki zbornik 111/1957, str. S4 sl. — 31. DAS, fasc. 3632/1843-8, ref, 197. — 32, DAS, fa.sc. 3629/1835-42, ref. 1S5. — 33 DAS, fasc, 3627/1835-42, ref. 52, — 34 DAS, fasc. K27/1835-42, ref, 52. — 35. DAS, fasc. 3627/1835-42, ref. 52; fasc. ,3631/1840-8. ref. 90, spis 14.377/1347, ^ 36. DAS. fasc. 3627/1835-42, ref. 52; fasc. 3630/1843-48, ref. 65/1844. ^ 37. DAS, fasc, 3(327/1835-42, ref. 52, spis 22 717/183E in 548Ö/1S40. — 38. Tafeln zur Statistik der österreichischen Monarchic für die Ja,hre 1845 und 1846, XVllI, und XIX. Jahrgang. Provinzial-CJbeisichten für das Jahr 1845 — 39. Mestni arhiv Ljubljana, Keg. L fasc. 303, Belehrung für die BezirksHerrschaften lur Erhebung der im Jahre 1824 bestandenen Producten- und Arheitipreise zum Behnfe det Bildung der Peris-Tariffe für deii s4abilen Kataster. — Thkrot, Bemerkungen über die Einfiihrung des Meter-Masses in der Forstwirtschaft. Mitthetlungen des krainisch-küstenländisehen Forstvereins. 1 Heft. Tr^t 1876, stT. 51 sl. — 4Ü. Wesscly, n, o. m. II Theil, Str. 8 sl. — 41. Wes.scly, n o, m. IL Theil, Str. 167 sl. — 42, Wessely, ii.o,.m. II, Theil, Str. 36 sl. — 43. Bericht der Handels- und Gewerbekatnmer für das Kroiiland Krain zu Laibach... über den landwirtschaftlichen, industriellen und commetziellcn Zustand ihres Kammerheiirkes im Jatirc 1853, Ljubljana 1854, Tab. Nr. I, — 44. Wessely. n. o. m. II. Theil, str, 13. — 45, Bericht der Handels- und Gewcrhekairnncr, n. o. m. — 46, Wessel/, n,,o. m II, Theil, str. 20, — 47. Josef Rossiwall, Die Eisen-Industrie des Herzogthums Kärnten im Jahre 1855; des Hcr?.ogtliums ÜCraia im Jahre 1355... des Heri.ogthums Steiermark im Jahre 1857. Mittheilungen aus dem Gebiete der Statistik V. Jahrgang, III,. IV. Heft, Vin. Jg. — 48. ValenciJ, Vloga stekUrn . .. n. o. m. — Carl Hiltl, Das Bachergebirge. Klagenfurt tS93. — Ing. Drago Kurent, Pohorske glaJule tn njihov vpliv na .gozdove. Gozdarski vestnik X/1952. — 49 Prim, o tem literaturo in vire navedenei Va lenčif, O gozdarski politiki... n. o. m. str_ 288 — 50. DAS, fasc. 3627/1835-42, ref, 21. — 51. DAS, fasc, 36.^1/1843-8, ref, 90, spis 14,377/1847. — 51 a. Wessely, n. o. m, H, Theil. sir, 176. — 52. Joh. Nep. Zorer, n. u. m. str, OS «1. — 53. ValciiEif. n. o.m. Bistriški go^d. .. n.o. m. sit. 89. — 54. DAS, fnsc 362S/1S35-42, rcf. 107. — 55. DAS, fasc. 3619/ /1S25-8. ref. 20, spis 5752/1825. — 56, DAS, fasc, 362S/1S35-42, ref. 70, spis 22S0, — 57, DAS, fasc. ,S6,31/IS43-S, ref, ill, — 58. DAS. fasc. 3633/18^9, ref, 1. — 59, DAS, fasc. 3^21/1825-8, ref. 25. — 60 Annalcn . . . Jg. 1S26, 1. und II. HälflE, str. — 61, Annalen..., d, o, m, str, 65. — 6ä. DAS, fasc. 3625/1S29-24. rcf, 90 — G3, DAS-3fi2S/I835-42, rcf. 10, — 64. Valencia, O gozdarski politiki . .., n. o. m. str. 5S3, — 65. DAS, fasc. 3616/1SS3-J, rcf. 49. Na te podatke me jc opozoril dr. Vaso SuycT, ki je tudi ugotovi! prevajalca, 2a njegovo opozorilo se ma na tem mestu zahvaljujem, — 66. DAS. fasc. 3619/IS25-S, ref, 21—67. Annalea, , ,, Jfi, 182S. Erste Hälfte, str, 28 si. — ÖS. DAS. fasc. 3623/1S2Ö-34, rcf S. — 69. Annalen .Jg. 1S36, II. Alitheiiung. 1. Hcft, str. 16 si. — 70. Verhandlungen und Aufsät:tc... Heft 45. Graz IS-H. — 71. Annaieji..,, Jg^. IS43, U Abtheiluiig. VI. Heft, str 07. — 72. DAS, fasc. 3633/1829-34. ref, S ter fasc. 502^/1535-42. ref, 10. — 73, DAS, fasc. 3623/1S29-34, ref, 8. GOZDARSKA DRUŠTVA NA SLOVENSKEM OZEMLJU Ii Avstrijska dotia Na jugu tiivše Avstrijt sc je zgodaj pojavila potreba po ustanovitvi gozdarskega društva. Dne 4. sqilembra 1S51 je bil shod kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov v Sak burgu. Na tem shodu so sklenili,, da se ustanovi Go-zdarsko druSitvoza avstrijske alpske dežele, in sicer za Gornjeavatrijsko, SnUhurSko, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko, Tirolsko in VorarlbcrSko, Pri ustanovitvi tega druStva je igral vodilno vlog-o Hieronini Ullrich, gozdarski mojster in lipravnik takratnega Blejskega veleposestva BriksenSkih ikofov, s sluSbenim mestom na Bledu, Ullrich je v začetku leta 1852 sestavil osnutek za pravila in za poslovnik snu-jocega se društva. Oboje je objavil v dnisfvenera g^lasilu, ii jc pričelo izhajati dne 20. marca 1S52 kot štirinajstdnevnik v Ljubljani z naslovom- Mitteilungen des Forstvereines der österreichischen Alpenlatider — v slovenski prestavi: Ijvesfja gozdarskega društva za avstrijske alpske dežele. Na pivera društvenem zborovanju, ki je bilo v dneh od 1, do 5. junija 1852 v Celovcu, so Ojnutek pravil preEitali, Po krajäi razpravi so ga sogla.^no sprejeli. Takratno c, kr, ministrstvo za deželno kulturo in rudarstva na Dunaju jc ta pravila odobrilo i odlokom z dne 22. avgusta 1S52 z dodatkom, ki se tiče morebitne spremcn^bc pravil in nadzora nad drušlvenim poslovanjem. Odobrena pravi.la so bila objavljena v posebimni zborniku- Verhandlungen des Forstvereines der österreichischen Alpenländcr — bei der ersten Geoeral-versammlti-nf von 1.—5, Juni 1852 zu Kla^enfurt Herausgegeben von der Verdnsgcschäfts-leitung unter der Redaktion des Hieronymus Ullrich, Forstmeister und Generalsekretär des Forstvcreincs der österreichischen Alpenländcr itd., Laibach 1853, DruStvena pravila tega, na nakm ozemlju najstarejšega gozdarskega društva, so zanimiva in o-bsegajo šest obširnih .poglavij. Njih kratka vsebina jc sledeča: V prvem poglavju jc določilo, rTa sestoji društvo iz poslujočcga gozdarskega osebja in iz gozdnih .posestnikov, dalje iz članov, ki se zanimajo za gozdno gos-podarstvo v visokogorju, in končno iz takib. ki se pečajo s kako gozdarstvu sorodno vedo. Namen društva je pospeševanje in spOT^olnjevajije gozdarstva v avstrijskih alpskih deželah. Da se ta namen doseže, skuJa društvo pouEevalno delovati i izdajanjem razprav o pravilnem gozdnem gospodarstvu. Prizadevati si hoče, da se ustanovi nižja gozdarska šola in JoU za vzgojo osebja za varstvo gozdov, Društvo bo izdajalo svoje gozdarsko glasilo. Stopilo bo v stik z goidarskimi strokovnja^ki, gozdarskimi društvi in z znanstvenimi ustanovamL tu in inozemstva. Prizadevata si bo, da se bo obirala -gozdna statistika za dežele društvenega področja. Skrbelo bo. da se objavijo preizk-ušcni gozdnogospodarski naErli in kulturni 1 r sislemi visokogorskih krajev Skrbelo bo za pribavo dobrih j^OKdarskih opisov in knjig, (cr orodja ta kiiltiviraiije. Podpiralo bo prizadevanja za rpoipeäevanje goidarstva ter da-plo v ta iiamtti denarne podpore. Urediti hoKe permanentno razstavo gozdnega orodja kultiviranje, transportnih ii.iprnv. sErojcv. prirodoslovnih abirk itd. Vsa:ko leto bo ritiilo vsaj fio eno zUorovanjc. Vladi bo podajalo izvedeniška ranenja in 'primerne predloge. Drii^vo bo poskrbelo, da se usUnovijo ip o d r u ä n i c e po posameznih deielah, ki sodijo v ipodrocje društva, V drugem, obširnem poglavju so določbe o pravicah in dolz-iicsiih društvenih čianov Tretje poglavje vsebuje podrobna doloiila o drvištvenib zborovanjih. Četrto poglavje govori o druitvenem predstavtii.?tvu in p delokrogu predstavnikov. Peto. kratko poglavje ima dolofila o morebitnem razdruženju, Šesto poglavje obravnava ustanavljanje podrnžnic. Člani podružnic ostanejo tudi člani matičnega društva. V posebej navedenih zadevah bi bile porlr^ižnice odvisne od matiÜncga druStva, v ostalem pa povsem samostojne. Zadnja tlva parag^rafa pravil vsebujeta predpise u morebitnih spremembah pravil in n pridržku vlade, da je opravičena po svojem komisarju pregledovati upravljanje društva in njenih podružnic. Na prvem, že omenjenem üborovanju društva r Celovcu {leta 1852) je bi! izvoljen i?. I predsednikih, gozdarski svetnik Anton vitez Guttenberg v Grazu, za i I predsednika gozdarski svetnik Maksimilijan pl. Wunderbaldinger v Gmundenu, za III, predsednika pa Gašper Xamptner, gozdni mojster v Gornji Beli na 'Koroškem. Za društvenega generalnega tajnika je bi! ijbran Hieronim Ullrich, Briksenäke škofije gozdni mojster na Bledu. Prevzel je tudi urejanje društvenega glasila, ki je izhajalo v Ljubljani. DruStvo je imHo v prvem letu svojeja obstoja 52J Članov. DruStveno glasilo, taterega naslov sem že omenil, jc izhajalo od 20. marea 1852 do vključno leta ISab.^ Samo pet let je delovalo navedeno druätvo. Pet let se je društveni generalni tajnik Ullrich bor:l proti tftkratnini obupjiim razmeram v -gozdovih alpskih dežel, pet let je iivejal društveno glasilo, ki se je odlikovalo po dobri vsebini in pravem, resnicoljubnem ^tasfopanju gozdarskih koristi. Društvo pa je že po petem letu razpadlo, ker m iiilo denarja. Saj so inašali ob koncu lela I S,'j6 zaosLanki na ilanarini 1523 gl. V jadnjem letniku društvenega glasila so gotovo navedeni tudi drugi vifoJti. ki so bili povod prenehanju društva. V društvenih pravilih je bilo — kakor smo ic sliäali — predvideno, da se po posameznih deželah društvenega delovnega podrofja lahko ustanovijo .podružnice, delujoJe v okviru matiinega društva. Toda prav kmalu so nastala namesto nameravanih podružnic samostojna deželna gozdarska druStvn, tako da je matično druStvo postalo skoraj nepotrebno. saj je izgubilo s tem tudi veliko svojega obmofja in veliko članov. Nova gozdarska društva, ki so polem nastala v teku let v posamcinih alpskih deželah, io bila sledefai Gozdarsko drtiStvo Za Gornjo Avstrijo in SalzburSfco, Že 4, dc-cembra lSj3 je bilo zborovanje v Liniu, kjer so ustanovili za Gornjeavstrijsko svoje lastno druätvo. Član) tega cfru^tva so odpadli od Gozdarskega društva za alpske dežele v Ljubljani, v katerem so bili dotlej vilanjeni. Leta 1396 so se lemu društvu pridruäili še gozdarji Sabburskc, ki do ledaj ni imeln svojega goidarskega društva. Druitvo je izdajalo poročila o svojem delovanju. Gozdarsko društvo za Tirolsko in VorarlberSko. Na Tirolskem sta se kmalu ustanovili dve podružnici Gozdarskega društva avstr alpskih dežel v Ljnb- • V Ljubljani jc dobiti le prva dva letnika (1852, 1853) pri SA2U, Ostali trije letniki 'Ifi^-l. 1855 1856) bi se morda mogli dobiti v kaki zasebni knjižnici. Kdor jih ima, naj se oglasi. Ijani. Podru-änici sta delovali aa scvtrno, oirroma la južno Tirolsko. Ltta 1855 pa sc je podružnica severno Tirolsicr} spremenila v saniostQjn& gozdars-ko drušlvo, ki sc inii je Jeta 1S57 pridružila tudi podružnica, za južno Tirolsko, Leta 1S59 so ustanovili Go-^dar-sko ■drušfcvD ZA Tirolsko in VorarlberSko-, Gozdarsko društvo za severno Tirolsko je jiriJelo' izdajati druEtvena poioaU. Za dvig gozdarstva «aiih krajev so bila najvažtiejla gozdarska diuitva za Koroäko.. za Štajersko ter za Kranjsko in Pnmoisko. Zato jih v sledečem oblirneje obiavnavaim. Go^darsko društvo iza Korošk-o se je ustanovilo leta 1£72. Posluje še danes. Osnovalo je svoje lastne gozdne drevesnice, iz katerih je oddajalo sadike gozdnim posestnikom, v .prvi vrsti Svojim Jlanom. Za uspela pog^oadovanja jc dajalo kmetskitn gozdnim posestnikom deoarne premije. Leta 1 SSO je ipriifeio- druStvo izdajati koJedac z naslovomi Forst- und Jagdkalender Tür Kärnten, k! Se iihaja. Koledar vsebuje poleg" običajnih tabel in prlpomoi^kov :a praktičnega gozdarja le odstavek o razvoju iuŽelk (Insekterfkalen--der) in iikaz o lovopustu na Korožkem. Na koricu vsakoletnega koledarja jc sodo'ben izkaz državnega in zasebnega gozdarskega oicbja, zaposlenega na Koroikcm. Navedeni so ludi i;radi in posestva, pri katerih je gozdar,^kri osebje v službi, Ornitvo izdaja (titli poročila, o svojih zborovanjih in ekskurzijah. G o d a r s k o drti.štvo za Štajersko. V «Kroniki« tegn društva, objavljeui v iprveni letniku druJlvcnega časopisa, lidanega leta ISÖ't v Graiu, fitamo, da je na Štajerskem nastalo nekako gozdarsko drvištvo v obliki samostojne. Kmetijski družbi podrejene sekcije. Ta sekcija je prvikrat zborovala 2. septembra 1852, torej v dobi. ko je bilo-mnogo štajerskih gozdarjev vČLanjentli v Gozdarskem društvu avstrijskih alpskih dežel s sedežem v Ljubljani. Ta sekcija je zasledovala podobne cilje, kakor omenjeno, ob koiicir leta 1851 zasnovano Gozdfirsko druStvo avstr alpskih dežel. Lcta 1853 se je ta sekcija -zavzemala za ustanovitev gozdarske akademije in predlagala, naj bo njen sedež v [.eobnii, kjer bi lahko bila združena z obstoječim rudarskim ijčiliSčem. (Višja gozdarska sola pa jc bila ustanovljena Šele kta 1900 v Brucku o. M. kol deielni zavod — ne v Leobnu.) Okoli leta 1860 jc prenehalo delovanje le sekcije, ki jo-Jmatra gori omenjena kronika za gozdarstvo »društvo", Leta, 1S7Ü so ustanovili društvo, ki se je imenovalo; Planinsko in gozdnogospodarsko društvo za Štajersko z nemškim nazivom: Alpen- und Forstwirtschaftlicher Verein für Steiermark, Pravila tega društva so bila potrjena dne S, jaiiuarja 1372- v Gram. To društvo jt Izdalo leta IS?-) letopis o planinskem in gozdnem gospodarstvu na Štajerskem pod imenom; Jahrbuch der Alp- und Fortwirtschaft Vendar v nadaljnjih letih ni izdalo nobeneg^a letopisa več. Ker so vsi interesi planšarstva in gozdarstva močno nasprotovali, to društvo, ki je skušalo zbližati obe panogi, ni moglo dolgo uspevali. Ker do trajnega ibližanja ni moglo prili, je 25.avgusta ISSa prenehalo delovali Zt 28. avgusta istega leta so se zbrali štajerski gozdarji z J.etjo, da se ustanovi govLdav-sko društvo, toda takšno, ki bo povsem odvisno od drugih zemljedelskih društev Scstnajst-Članski odbor je sestavil društvena pravila, ki so bila sprejeta na ustanovnem zboru leta 138*1 dne 20. januarja. Po pravilih je bil namen društva- Dvigniti gozdarstvo na Štajerskem in pospeševati gozdarske interese v splošnim. To ho^e društvo doseči s tem, da razširja gozdarsko vedo s prirrjanjwn zborovanj po deželi, s predavanji, s poučnimi letaki in I izdajanjem društvenega glasila, dalje s tem, da priporoča in podpira gozdarske zakonske reforme, da povezuje gozdarske strokovnjake in da obravnava vsakodnevna gozdarska vprašanja, sestavlja izvedeniška mnenja in resolucije, da z razpoložljivimi sredstvi pospešuje napredek gozdarstva ttidi s praktičnim delom, pogozdovanji in dr,, da podeljuje svojim Članom za posebne zasluge častne diplome, gozdnovatstvenemu in tehnično pomožnemu osebju pa za izredno delo častna darila, da sodeluje z društvi, ki zasledujejo enake cilje in da pospešuje stalcške interese. r Leta 1384 je izid prvi letnik društvenih izvestij, kr so potem uhajala svako lefu« r iincinnn: Zeitschrift des stcicrmärkischen Forstvereines, Redno sla iihajala po dva zvczka. 113 leto, včasih pa kako leto samo po en stvezek. Glasilo je izhajalo v Grazu. To glastlo' äc izhaja. Društveno vodstvo je izdalo leta 1S84 oklic "vsein gozdnim posestnikom iii prijateljem gozda, da pristopijo k Štajerskemu goidarskemu društvu kot člani. Zelo obiSirno vabiltv navaja gozdne lazmere, poudarja veliko vainost naprednega gospodarstva i goidi in na-iteva ukrepe i« sredstva, s katcumi hoče dr^jSlvo doseli iiboljJanjc gozdnega gospodarstva v deieli. Leta 1SS4 je imtlo društvo 228 Članov. Število članov je od leta dfl leta rastlo, Meif £l3nj pa je bilo zelo malo Slovencev, povečini Dtjjih nameščencev na večjih posestv-ih,. To velja tudi tü prej navedeno Koroško gozdarsko društvo. Na Kranjskem in Primorskem od tedaj, ko je prenehalo delovati Gozdarsko društvo arstr alpskib dežel (IS56), ni liilo nobeue samostojne gozdarske društvene organizacije, Scle leta 1866 je nastala pri Kmetijski druSbi za Kranjsko posebna gozdarskn sekcija, ki se je zavzemala poleg drugega predvsem za .polreboo organi?,acijo gozdarikr nadzorne sJuzbe Stalnega delovanja in uspehov v korist g-ozdarstva pa ta sekcija ni mojlti, doseči Leta 186S so se v LjttbljaRi sestali gozdarski slrukovnjaki iz Kranjske, da poudnriji? potrebo po ustanovitvi samostojnega deželnega gozdarskega druStva. Trajalo ])a je se-precej let, preden se je to ,prizadevanje izpolnilo. Kranjska samn lase menda ni imela dovolj iiioJi, da bi :bila mogla ustanoviti uspcSno delujoče gozdarsko dru.^tvo. Zato Jt bilo treba iskati zvezo ižvcn južnih deželnih meja. Ko je hila kta 1S73 v Avstriji reorganiiirana gozdarska služba za upravljanje državnih gozdov, je poslala Gonca sedež direkcije državnih gozdov in domen na avstrijskem jugu. S tem je postnJa Goricn nekako središče gozdarske inteligence na jugu države. To dejstvo je izkoristil takratni deželni go'/.dni nadzornik Ivan Salzcr v Ljubljani, ki se je prizadeval, da bi bili gozdarski interesi Kranjske in Primorske zastopani v skupnem go-!dar5kem druitvu. Dne 21-decembra IS74 so se v Ljubljani sestali gozdarji s Kranjske in o Primorja. Na tem sestanku so sklenili, da se ustanovi gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko-Iivolili so sedemčlanski komite, da opravi ipotrebna pripravljalna dels. Komite je sestavil društvena pravila in pripravil vse, iar je bilo potrebno za prvo, ustanovno zborovanje, ki se je vršilo -t, julija 1875 v Postojni. Na zborovanju so sprejeli društvena -pr.^vila. Za društvenega predsednika jc bil izvoljen Ivan Saker, za namestnika deželni inženir Franc W.itsehel, odbornike gozdni mojstra Ludvik Dimitz in Ernest Faber, za zapisnikarja pa gozdarski pristav Anton Rossipül. Zburovalci so dne t, julija ogledali novo sezidani hotel v Postojni, postojnsko jamo in državne gozdne drevesnice v Golobičevcu, Dne 5, julija pa so pregledali kraške nasade in pogozdovanja kobilarne v Prcstranku, Kranjsko primorsko gozdarsko društvo, čigar upravni odbor sc je se.^tajnl k sejam v Ljubljani je imelo ob ustanovjivi 1^6 članov. Od teh jc bilo 12 podpornih. Imena članov so bila natisnjena v društvenem glasilu. Med člani je bilo prav malo Slovencev. Saj so bili takrat gozdni vclepose.stniki in njih uslužbenci, kakor tudi državni gozdarski nameščenci skoraj izkljui^no Nemci, Med. uslužbenci na zasebnih veleposestvib je bilo tudi nekaj Cehov nemškega mišljenja, razen nekaterih izjem. Delovanje Kranjsko primorskega gozdarskega društva je bilo v ,^plu,sncm koristno, nesebično in -nevtralno. Zelo poučna so bila vsakoletna potovanja Članov društva v državne-ali zasebne velegozdove, pa tudi v kmttske gozde društvenega področja. Po ogledvi gozdov jih je vsako'krat la to določeni referent naslednjega dne na zborovanju opisal. Nato je sledila kritična debata o oceni gospodarjenja in o predlogih za njegovo zboljšanje. Društvo je prijelo leta 1S76 izdajati svoje glasilo ü imenoniT Mitteilungen des Krainiach ;kiistenländiac}ien Forstvereines. To fflasilo je iiilü Icta 1376 iri 1877 v Tr<i, Itla 1378 V Ljubljani, letfi 1879, 1880, 18SI, 1883, 1SS5 in do 1891 na Dunaju ter leta 1893 v LjuLiljiini. (Leta 15S3, 1S84 in 1892 izvestja niso izJU.) Od leta 1894 rlo 1S97 so go-Tsdarska (Jiustva za Niitjeavstrijsko. SlajersJco. Kovuiko in Kranjsko-primorsko izdajala skupno gla-■silo, najvano: Mitteilunjjeri der Forstvereine für Niederösterreich, Steiermark, Krain, Küstenland und Kärntan. Urednik prvih Ireh, po Sest /vezkov obsegajočih letnikov je bil .Ludvik Hampcl na Dunajii. Od letnika 1897 io izŠJi samo trije üvezki Leta 1S98 so stvpet prijela izhajati izvestja Kranjsko primorskega jozdarsk&ga društva. Letuiki 1398. 1900 do 1903. ]y05 fra 19f>4 in 1905) so izšli na Dunaju. {2a kti iS99 iji 1906 ni bilo izvestij). ■Od leta 1907 do vkljufno 19H so i^h^jala izvesija v Ljubljani. Uredi! jih je Henrik Scholl-■mayer-Lichtoibcrg. DruiStvena pravila so l>iU v obliki brošiirice natisnjena leta 1877 in 1892. Kranjsko primorsko gozdarstvo diuštvo je poslovalo do konca prve svetovne vojne, Društveno glasilo pa je pienehalo izbajati že v prvem letu svetovne vojne, Vscdržavno avstrij-sko gozdarsko druStvo i sedežem na Dunaju — Oester reich i-^cher Reichsforstvereiri, Na zborovanju v Salzburgu, ki je bilo — kakor že omenjeno — dne 4. septembra 1S51, so sklenili ustanoviti gozdarsko druStvo za avstrijske .alpske deiele Takrat pa je bila tudi sprožena zamisel, da naj se eitnpcej ustanovi tudi gozdarsko društvo iia vse avstrijske kronovine, z imenom: Oesterreichischer Rcich.nforst-Vtrein, Tako društvo bi namreč moglo najtispeSneje zastopali interese gozdar.slva pri pri.Uojtiih najvišjih upravnih oblastvih Se istega leta — dne 16, maja 18il — je prijel neki koniorcij gozdarskih slr:>kovnjakov ill prijateljev zelene stroke izdajali na Dtmnjii revijo; Oesterreichische Vierteljahresschrift Hir Forstwesen, ki je tvbsegnla po štiri zvezke na leto. Ta ,rcvija je prinašala razne gozdno-ichničiie razprave, aktualne članke, predloge, strokovna mnenja, razne vesli itd. V prvem ktniku je bil objavljen pozjv za usianpvilev vseclriaviiega gozdarskega društva. S tem pozivom so soglašali: Nižjeavstrijska gozdarska sekcija, Moravsko, filczijsko in Zahodnogalicij-iko gozdarsko dru.flvc kakor tudi snujoče se Gozdarsko druitvo avstr. alpskih dežeJ, Dne 7. oz. S, maja IS.iS je prišlo na Dunaju do ustanovitve gozdarskega društva za območje v.'ic .Avstrije. To društvo je lela ISil p;cvzelo nadaljnje izdajanje gori navedenega glasila; Oestcr-reichische Vierleljahresschrift Für Forstwesen, ki je pod tem imenom izhajalo do leta 186"!. Od leta J865 do 188^ se je imenovalo; Oesterreichische Monatschrift für Forstwesen ter je izhajalo v mesečnih zvezkih. Od leta 1883 pa ima zopet prvotni naziv lEetrLictnik.i To glasilo izhaja na Dimajii še dandanes. Avstrijski nReichsForstverciii« je precej pripomogel k zboljšanju gozdarstva tudi v naših krajih. Leta 1S65 so člani tega društva pregledali na svoji ekskurziji velik de! kia-Skega ozemlja med Postojno in Trstom ter so o problemu pogozdovanja golega krasa temeljito ra:zpravljali na svojem zborovanju v Trstu, ki je sledilo terenjkemu ogledu. Na tem iburovanju so bile postavljene smernice in je bila dana podlaga za strokovno in sistematično nadaljevanje pogozdovanja krasa v Pri morju in na Kranjskem, Društvo je ugo-lovilo, da pogozdovanje krasa ni le v korist kraškim pokrajinam, temveč vsej državi. Zato pa mora tudi drsava z vsemi sredstvi pomagati, da se prične sistema I itno in veliko-l>otczno delo,* (Nadaljevanje sledi) Ing. Anton Sivi C * Več o tem vsebuje rokopis mg. Antona Sivica iz leta 19.i7 z naslovom: t.Pogozdovanje Krasa v Primorju, Istri in na Notranjskem-'. o POENOSTAVLJENIH METODAH ZA MERITEV PRIRASTKA Ing, Martin C o 1: I (Ljubljana) Slovensko gozdarstvo se ne more ponašati s posebno tradicijo v urejanju goiriov. Gospodarjenje po gozdnogospodarskih načrtih je bilo namreE v preteklosti predpisano )c za državne gozdove, ki pa jih je bilo v Slov-cniji le malo, dalje za gozdove pod poscbnirn javnim nadzorom, Ici so bili sicer Številni, zavzemali pa so le majhen del celo-tnc gozdne površine, ter za gozdove veleposestnikov, ki pa JO urejanje svojih gozdov čcsto prepuäSali tujim strokovnjakoni. Tudi v prvih povojnih letih se zaradi velikih planskih nalog in pomanjkanja strokovnjakov nismo mogli posvetiti urejanju g-ozdov. Napravili smo le grobo inventarizacijo go-zdov, da bi dobili vsaj njihovo približno podobo- in trdnejSo oporo za pravilno usmerjanje gozdnega in lesnega gospodarstva. S pravim urejanjem gozdov na široki osnovi smo začeli Šele v prvih letih tega desetletja, ko je bila inventariiacija končana. V tej kratki dobi je bila z gozdnogospodarskimi načrti urejena skorsij polovica slovenskih gozdov. Urejanje je doslej zajelo domala vse državne gozdove, urejena pa je že tudi velika povrSina zasebnih gozdov. Neobdelana pa je ostala Je vedno polovica nalih gozdov, in to zlasti zasebnih, ki s svojo razdrobljenostjo poslavljajo gozdno urejevalno službo pred iposebno težavne probleme. Na vidiku je že ludi revizija prvih povojnih gozdnogospodarskih načrtov, tako da smo na področju urejanja gozdov se vedno pred velikimi nalogami. Doslej sin o gozdove v Sloveniji urejali po začasnih repubUEkih navodilih iz leta 1954. Upoštevajoč dotedanje skromne izkuSnje v urejanju gozdov so ta navodila puičala pri izbiri in uporabi raznih metod skoraj povsem proste roke. To je po eni strani prispevalo k obogatitvi naših izkušenj z raznimi metodami, po drugi stia-ni pa je otežkočalo medsebojno primerjavo gozdov id puSčalo taksaiorje v dvomih glede pravilne izbire in uporabe ustreznih metod. To velja zlasti Se za metode meritve prirastka, ki Se niso docela prečiščene in izdelane. Važnost pravilnega ugotavljanja prirastka lesa v gozdu po eni strani, po drugi strani pa potreba, da to opravilo spričo velikih nalog čim bolj poenostavimo in pocenimo, zahtevata, da se temeljiteje seznanimo z možnostmi ^a taksno poenostavitev in pocenitev. Potrebno je pri tem poudariti, da neposredna moritev prirastka ni vselej neogibna. Tako n.pr. v varstvenih gozdovih, kjer i^e moremo redno gospodariti, prirastka ne bomo merili. iCjer si še moremo pomagati z donosnimi tablicami, bomo prirastek cenili. V malo vrednih sestojih bomo uporabljali bolj grobe metode ali pa celo primerjavo s podobnimi sestoji; v vrednejših gozdovih pa 'bomo skušali istovrstne sestoje z domnevno enakim .priraščanjcm glede prirastka obravnavati kot en sestoj in tako dognani prirastek uporabiti pri posameznih sestojih, Prirastek redko primešanih in maJo pomembnih drevesnih vrst bomo raje prezrli, kakor pa da bi z njegovim merjenjem izgubljali čas, potreben za druga važnejša opravila. Kot nadaljnja možnost poccn.iivc in pospeSitve dela pa se nam nakazuje izbira najustreznejših metod za meritev prirastka in njihova titn vcSja poenostavitev. Prav temu vprašanju je tudi namenjen ta fianok. Skušali ga bomo rešiti, gredoE od metode do metode, ki se v Sloveniji dandanes uporabljajo ali 'ki bi mortibiti prišle v poŠtcv. Podali bomo glavna naSela teh metod in presodili njihovo uporabnost v naših razmerah ter možnost njihove spopolnitve in poenostavitve. Mcyerjeva tarifno-difcrenžna metoda Ta metoda je bila podrobneje oipisajia že v Gozdarskem vestniku. št. 1-3 iz leta I95S (Čoki: H kontroli gospodarjenja v enodobnih gozdovih) ka'kor tudi v knjigi: »PrebiTalni gozdovi na Snežniku« (Co'kl: Kritičen pregled m^tod za urejanje snežniških gozdov), zalo 'bom tu povzel le njena glavna načela. Pri tej metodi se predpostavlja, da je sedanji prirastek drevesa tieke, n, pr. S-ccotimetrskc debelinske stopnje enak srednji vrednosti prirastka, ki ga je imelo drevo v preteklosti, ko se je zdebelilo ^a zadnjih 5 cm, in ki ga bo imelo v bodočnosti. ko se bo zdebelilo za nadaljnjih Sem. Oba prirastka Uigotovimo s pomočjo deblovnic, in pretekli tako, da od sedanjega dievesnega volumna od.stejemo volumen za 5 cm tanjŠcga drevesa, bodoči pa tako, da sedanji volumen drevesa odštejemo od volumna drevesa, ki jc za 5 cm debelejše od našega drevesa, Cc ta dva prirastka seštejemo, dobimo prirastek drevesa pri zdebelitvi za 10 cm. Z delitvijo tega prirastka z )0 ugotovimo prirastek, ki bi ga drevo doseglo, ^e bi sc ietno zdebelilo za 1 cm. Dejanski letni prirastek drevesa pa doženemo šele, fe tako določeni prirastek pri zdebelitvi za I cm pomnožimo s .številom centimetrov, Z3 katere se rlrevo v resnici letno zdebeli. Načelo te metode bomo pojasnili še s temle primerom' Lesna masa nekega sestoja je bila izračunana po 7. tarifnem razredu prirejenih Alganovili tarif. Po tem razredu je volumen drevesa s premerom .H3,5crr( {7. debelinske stopnje) enak 0,07 m^, volumen za 5 cm tanjšega drevesa, t. j. drevesa s premerom 27,5 cm, znaša (J,62 m^ volumen 5 cm debelejšega drevesa, t. j. drevesa s premerom 373 cm, pa nieri 1,40 m". Volumen sedaj ^2,5 cm debelega drevesa je pri zdebelitvi za zadnjih 5 cni v preteklosti narase! za 0,97—0,62 = 0,35 pri zdebelitvi tega drevesa iia nadaljnjih Sem.pa bo narasel za 1,40—0,97 = 0,43 m\ Prirastek pri zdebelitvi drevesa za 10 cm bi bil torej 0,35 + 0,4.? = 0,78 m**, .pri zdebelitvi za I cm pa dcsc'tina tega, torej O.078 m". 6t to drevo, kakor smo z meritvami debelinskega prirastka dognali, v rcsnici priraste letno v debelino za 0,25 cm, naraste njegov volumen letno za 0,078 . 0,25 = 0.0(95 m® Ako je v tej. 7. debelinski stopnji 100 dreves, je prirastek lesa v tej stopnji 1,95 m^. Kakor jc iz omenjenega članka (4) razvidno, omogoča ta, sicer zelo praktična in upoštevana metoda, povsem neoporečne rezultate Je pri prebiralnih sestojih, kjftr lahko predpostavimo, da je bilo sedanje 32,5 cm debelo drevo, ko je merilo le 27,5 cm, res takšno, kakršno je sedanje 27,5 cm debelo drevo, Pn enodobnih sestojih pa ta predpostavka ne drži popolnoma, ker postaja tu drevje vedno bolj vitko in ima sedanje 27,5 cm debelo drevo večjo vi.šino in večji volumen, kakor ga je imelo sedaj 32,5 cm debelo drevo, ko je merilo 27,5 cm. Prav tako je pričakovati, da bo imelo sedanje 32,5 cm debelo drevo, ko bo naraslo na 37,5 cm premera, večjo viäino in večji volumen kaikor pa ga ima sedanje 37,5 cm debelo drevo. Pri enodobnih sestojih dcblovnice torej niso nek^ vrste lestvica, po kateri se vzpenja volumen drevesa, ko prehaja od nižjih premerov k višjim. Prikazujejo nam pravzaprav le sedanje razmerje med volumni drevja raznih debelin, ki pa se neprestano bolj ali manj spreminja. po vsem teil) sta razliki med sedanjim in prejSnjim ter med bodočim irt sedanjim volumnom (istega) drevesa in s tem tudi dejanska drevesna prirastka za na^aj in za naprej veČja, kakor pa ju izračunamo po Meyerjevi tarifno-diferenčni metodi. Le-ta nam daje za enodobne sestoje nekoliko prenizke rezultate. To sicer ne izključuje njene uporabe tudi pri teh sestojih, ker nas varuje pred nevarnejšimi, pozitivnimi napakami. Res pa je, da je treba upoštevati že druge negativne napake, kol je n. pr. zanemarjanje prirastka debeline skorje, iz fesar izvira negativna napaka 5—-10%, ali skrčenje izvrtkov zaradi pritiska svedra ali morda tudi zaradi sprememb napetosti v lesu (izvrtek je običajno krajši od luknjice). Spričo lega pa negativna napaka te metode pr! enodobnih sestojih kljub pozitivnim napakam, ki izvirajo iz zinanjäevanja širine letnic in iz često netočne smeri vrtanja, ni tako nepomembna, da bi jo smeli brez pomisleka zanemarjati. Zaradi tega sein si" v nadaljnjem razvijanju te metode zamislil metodo tako imenovanih tarifno-diferenčnih odstotkov, k! to napako izključuje, hkrati pa pomeni nadaljnjo poenostavitev računanja prirastka. Metoda tarifno-diferenčnih odstotkov Tudi ta metoda je Že bila podrobneje opisana v navedenem članku {4), pa bom tu podal le njene glavne značilnosti, hkrati pa nakazal možnosti za njeno nadaljnjo poenostavitev. Prvotni namen te metode je bil, najti način za Čim ustreznejšo ugotovitev prirastka pri enodobnih sestojih, kjer je Meyerjeva larifno-diferenčna metoda zvezana z večjimi ali manjšimi negativnimi napakami. Kot osnova za to metodo so bile uporabljene KTcnnove tarife, ki izkazujejo volumne srednjega drevesa enodobnega sestoja od premera do premera in je po njih mcngoče spremljati razvoj omenjenega volumna. Iz teh tarif je bila naj.prej narejena tablica volumnov srednjega drevesa sestoja, ko je lo debelo 12,5 cm, 17,5 cm, 92,5 cm itd. Tako smo sestavili deblovnice za srednje drevo sestoja po naših 5-centimctrskih debelinskih stopnjah, Tz teh deblovnic smo najprej izračunali za vse debelinske stopnje prirastek srednjega drevesa pri zdebelitvi za I cm, in sicer po pravkar opisani Mever-jevi tarifno-diferencni metodi, ta prirastek pa .?mo izrazili v odstotkih volumna drevesa pripadajoče debelinske stopnje ali v t, i, tarifno-diferenčnih odstotkih. Pri tem je bilo dognano, da izračunamo enake tarifno-difcrenčne odstotke ne glede na to, kateri koli razred Krennovih tanf .{viSji, srednji ali niŽji) uporabljamo, in da torej boniteta sestoja ne vpliva na ta odstotek. Še veČ, tudi za razne drevesne vrste smo ugotovili skoraj enake rezultate, tako da je bilo mogoče izdelati enotne tarifno-difercnčne ods:totke ne le za vse bonitete sestojev, temveč tudi za vse glavne drevesne vrste {(ab. St. 1.). Ti podatki nam povedo, za koliko odstotkov se poveča lesna masa neke debelinske stopnje, če bi se drevje te stopnje zdebeliio za 1 cm. Ce ta odstotek pomnožimo s Številom centimetrov, za katere se je drevje v enem letu v resnici zdebeliio (z letnim debdinskim prirastkom, izraženim v centimetrih), ugotovimo resničen odstotek prirastka za tisto debelinsko stopnjo. S tem odstotkom moramo pomnožiti lesno maso debeliin.ske stopnje, da izračunamo prirastek lesa za to stapnjo. Kakor je bilo s kontrolno metodo (po Krennovih tarifah) na naSili raziskovalnih ploskvah enodo-bnih sestojev ugotovljeno, daje ta metoda v teh sestojih bolj realne rezultate kakor pa izvirna Meyerjeva tarifno-difcrenčna metoda. Za lažje razumevanje te metode še en primer: Lesna masa 7, debelinske stopnje (30 do 35 tm premera) nekega enodobnega sestoja meri 200 m^, V tej stopnji smo z vrtanjem dreves ugotovili letni debelinski prirastek 0,25 cm. Po tablici »t. 1 znaša tarifno-diTcrcnčni odstotek ^a 7, debelinsko stopnjo 7,7%, rtsnični prirastnL -odstotek 7,7.0,25=1,92%, prirastek lesne mase te stopnje pa ,jc aOü. 0,0192 =S,84m^ Zaradi^ enostavnosti te metode se je samo po sebi postav^ilo vprašanje, ali TIC bi bilo mogoče tudi za prebiralnc sestoje dognati enotnih tarifno-diferenSnih odstotkov, čeprav omogoča pri tth sestojih, tudi izvirna Meyerjeva tarifno-dife-renčna metoda teoretskn «e^porefne rezultate. Že v omenjenem članku (4) so bili objavljeni tarifno-diferenčni odstotki, izračunani na opisani način iz Biolleyevih tarif za prebiralnc sestoje. Ti se v nižjih debelinskih stopnjah sicer obfutneje razlikujejo od tarifno-difercnčnih odstotkov za enodobne sestoje po Krennovih tarifah, v srednjih in višjih debelinskih stopnjah pa se z njimi skoraj povsem ujemajo. Omenjeni odstotki pa so bili v članku podani le primerjavo z odstotki za enoi7,5-r ■ Paa,5 + i'''-):'" ■ . (11} Lahko pa predpostavimo^ — kakor si to pri razvijanju dendromctrijskih obrazcev običajno pomagamo — da so si lesne mase posameznih debelinskih sto.pcnj v Istem sorazmerju kakor njihove temeljnicc, to se pravi, da iahko v gornjem obrazcu lesne mase zamenjamo s temelj nie ami in dobimo tale obrazec: P = (gi3,5 ■ PiE.5 + Sn.š - PiT.s 4 gg-r, - Pis.s + itd.): g ... (12) Če izbiramo modelna drevesa za ugotovitev prirastnlh odstotkov z relaskopom, bomo v vsaki debelinski stopnji izmerili toliko modelnih dreves, kolikor m" temeljnicc (na ] ha) ji pripada. Zaradi tega smemo v gornjem obrazcu temeljnico zamenjati s Številom izmerjenih modelnih dreves v posameznih stopnjah, tako da dobimo naslednji obrazec; Odstotki prirastka v prednjem obrazcu so povprečni oJstotki od vseh izmerjenih dreves v debelinski stopnji. Torej je: Pl + P2 + P.9 + itd. Pis,ij-- p 17,5 ^ p[ + Pa + ttd. p! + PS + P:t itd. —— Ce vstavimo v obrazec namesto p 12,5, ipi7,3, p^.f, itd, te izraze, se nam Števila "i?,5i "17,5, "22.5 itd. krajSajo, saift obrazec pa dobi tole končno obliko: P = (Pl -i-PS + P« + P-t +• + itd.) : n ... (14) (Pri tem so Pl, ipj, pä, p, itd. odstotki prirastka z -relaskopom izbranih modelih dreves, n pa je Število teh dreves). To pa poment, kakor smo ic uvodoma rekJi: tc izbiramo modelna drevesa 2 relaskoipori, S či-mer dobimo Jte-viJo T/l od el H i h dreves sorazmerno tcmeljnicajn, če dalje ugotovimo za vsa.ko teh dreves odstotek prirastka, nato seštejemo te odstotke in jih delimo s Stevilorn izmerjewih dreves, izračunamo -odstotek, s katerim priraŠča lesna ma.sa sestoja. To pravilo vdja za kakrsno'koli obliko sestoja, naj bo to prebiralni, raznodobni ali crtcdobni, pravilen ali nepravilen. Ta met&da ne zahteva nikakrSnega iskanja srednjih debelin.'ikih stopenj in ni-kakršne izdelave krivulj. Potrebna je Ic najpreprostejša p?, hkrati tudi najobjaktivnejša izbira meritvenih dreves. 2ato po tej metodi laku pa preprostosti kakor po vsestranski uporabnosti ni prinierei TeiSava pri njeni uporabi je zaradi nehomog^enosti ali raznolikosti sestojev glede njihove strjkture pr dcbelin.'vkih razredih in drevesnih vrstah, v kolikor gre za mešane sestoje. Tn težavo pa je mogoče premagati tako, da opravimo meritve na vef stojiSfih, enrltomerno razporejenih po sestoju, NajbaljSe podatke je pričakovati, te drevesa izbiramo z rclaskoporn za ha (l-metraka palica s .ploščico Jem), Po orientacijskih pcKdatkih z Lehna in Sraolnika bi zadoščalo o'k. 8 stojišč, kjer bi s t«n re las kopom izmerili po 6—9 dreves, t, j. ok. 50—70 dreves v celoti. P-raktična uporaba te metode pa bt bila naslednja: V sestoju ali v sestojih, ki jih nameravamo glede prirastka obravnavati kot enoten sestoj, določimo smeri pomikanja in se v teh smereh üstavljamo na vsakih toliko in toliko korakov. Na vsakem stojišču viziramo z relaskopom na vsa bližnja drevc'sa in ugotovimo vsako drevo, ki se nam zdi Širie od ploščice na koncu palice. Za vsako tako drevo izmerimo premer in debelinski prirastek. V pisarni nato poiäcemo za vsako drevo odstotek prirastka po tablici 2, te odstotke seštejemo, vsoto pa delimo s številom dreves. Tako izračunan povprečni odstotek prirastka predoČuje odstotek prirastka sestoja. Z množenjem lesne ma«c sestoja in tega odstotka izra-Čunamo prirastek lesri'e mase sestoja. Vzemimo za primer, da smo z relaskopom zajeli na 8 stojiščih 60 dreves tehle debelinskih stopenj in na njih ugotovili naslednje debelinske prirastke: -t ~ 0,18 cm, ? — 0,32 cm. 5 — 0.?8 cm itd. Tem debelinskim stopnjam in debelinskim prirastkom ustrezajo po tablici št, 2 naslednji odstotki prirastka: 3,01, 2,34, 3,28 itd. Vsota -teh odstotkov je na primer 132?(1, povprečni odstotek .priifa^tk« pa 132': 60 — 2,20%. Čc je lesna masa sestoja n. pr. SOOOm^ je prirastek lesne mase sestoja 2000 X 0,022 = 44,0 Čeprav smo s to -metodo na Lehnu in Smolniku ugotovili — sicer ob večjemi številu meritev — zadovoljive rezultate, smo vendar s tem opisom želeli zaenkrat podati le zamisel te jnetode. Ta namreč zahteva še podrobnejših raziskovanj, zlasti glede števrla potrebnih merilev, glede najustreznejšega relas-kopa (za ha. Vi ha itd.) in glede molno.-iti ali celo morebitne prednosti skupnega obravnavanja sorodnih drevesnih vrst. Ce sem načela te metode objavil ze serlaj, je bilo to storjeno v želji, da bi se tedaj, ko se drfvesa za meritev prirastka izbirajo z rela-skopom, mimogrede preizkusila tudi ta metoda. Spodbudo za njeno objavo mi je dal tudi Članek o novem relas'kopu v avstrijskem listu »Allgemeine Furstzeitung« št. 23/2') iz leta 1958, kjer predlaga avtor Članka (Bittcrlich), da bi sc po Ist'jh načelih ugotavljala tudi povprečna oblikovna vižma sestoja: to pa tudi potrjuje teoretsko pravilnost zamišljene metode ugotavljanja prira;stka. Nekaj splošnih načel za izbiro metod in meritev prirastka V prednjih poglavjih so bile opisane ne^katere metode, s katerimi se ze ugotavlja aH naj bi se ugotavljal prirastek lesa v nažih gozdovih. Vse opisane metode moremo koristno uporabljati in je prav, da so bile vsaj deloma že v praksi pre- r izkuäene. Kakor pa -smo že omenili, pa je praksa p&kazala, da bi bilo koristno in pc^trebno, postaviti tudi gleo: älevilu dreves 28 10 i.*; 12 10 7 š 2 11 100 lemeljnid 7 9 11 13 15 15 13 8 Ö 3 I 100 lesni masi 4 6 11) 12 16 17 U l-O ö 3 2 100 Nadaljnje vpraSanje, ki se tu postavlja; je tu-di, ali naj ugotavljamo prirastek iesa iz debel i'n s k ^ga- -prirastka ali iz prehodnih -dob? •Čeprav dosežemo tudi s prehodnimi dobami zadovoljive rezultate, bi bilo kljub temu bolje dajati prednost debelinskemu pri-rastku. in to iz tehle razlogov. Prvič je treba upnšLevatij da s prehodnimi dobami često zahajamo, zlasti pri tanjšem drevju, v predolgo dobo naza-j in ugotavljamo podatke o priratsku, kt se močno razlikujejo od sedanjega resničnega prira'stka. S prehodnimi dobami nadalje ne ustvarimo podobe o prtra^Čanju sestojev za neko določeno preteklo dobo, ker se prirastek za vsako debelinsko stopnjo nanaša na drugo dobo. Tako pri tem načinu ne marcmn zanesljivo presojati vpliva kakršnegakoli ukrepa nI i okolnosti na piiraSčanje go-zdov v preteklosti, Z uporabo prehodnih dob je tudi težavno ugotavljati najpravilnej.^e, harmonične srednje vrednosti prehodnih dob in si moramo pomagat) s teorctifko manj ncopororečnimi srednjimi vrednostmi- Končno nam prehodne dobe ne dajejo- tako jasne predstave o jakosti prirasčanja drevesa v debelino. kakor pa nam to na primer omogoča debelinski prirastek. Iz katerega si takoj ustvarimo sliko o širini letnice. Če upoštevamo vse te imomente. Se najbolje ustreza metoda tarifno-diferenčnih odstotkov z uporabo tabele št. 2 in z izbiro dreves za meritev z relajdkopom; t-orej: pomikanje po vnaprej določenih smereh, iskanje stojiSE v teh smereh po vnaprej določenih razdaljah med stojišči, izbira meritvenih dreves na stojiščih z relaskopom (njbolje l-metrska palica s ploščico 4 cm ali Miillcrjeva cevka) moritcv premera in debelinskega prira>stka pri teh drevesih, izračunavanje srednjega debelinskega prirastka po debelinskih stopnjah, izravnava teh srednjih debelinskih prirastkov t pomočjo krivulje, pritagojene zlasti stopnjam z največjim številom izmerjenih (Ireves, Či.tanje debdinskcga prirastka za debelinske stopnje iz te krivulje, čitaoje usliCzniJi odstotkov prirastka iz tablice št. 2 ter množenje lesnih mas posameznih debelinskih stopenj s tako najdenimi odstotki prirastka. Za preizkus poslednje, izbirne metode naj bi se prirastek vsaj mestoma izračunaval tudi po tej metodi, L. j. da se za vsako izmerjeno drevo iz pripadajoče debelinske stopnje in debelinskega prirastka ugotovi odstotek prirastka po tablici št. 2. da se ti. odstotki sežtejejo in delijo s številom Izmerjenih dreves, s ta.ko ugotovljenim povprečnim odstotnitri prirastkom pa se pomnoži lesna masa sestoja, prirastek 3. in morda tudi 4. debelinske stopnje naj bi se pri ttm zanemaril, če gre za majhen prirastek v ieli stopnjah, ker lahko zaradi premajhnega števila izmerjenih dreves in zelo raznovrstnega priraSčanja upoštevanje teh dreves št od nje natančnosti podatkov. H koncu bi bilo še omeniti, da zadošča drevo navrtati le z ene strani. Naj-prnvilncjše mesto vrtanja pa je na bočni strani, kjer se je pri klupnji krak klupe dotaknil debla, ker le tako ugotovimo prirastek onega premera drevesa, ki je bil iipo.števaii tudi pri klupnji in pri vseh nadaljnjih računih. Viri: ). Assjnitun, E.: Holimcsslchre, Ntudammer forstliches Lehrbucli, 6. izdaja, Ncudamm. 2. ßUleTlkh. W.: Das neue Relaskop. Ali^cmeine Forstsieitung, št. 23f24 ii teb 195S. 3. Cokl, M.r Prehodna doba in njena uporaba v iimcri prirastka. Gozdarski vestnik St. 1 2 iü leta IS--5-1. 4. Cokl, M.: H kontroli gospodarjenja v enodobnih j^ozdovih. Gozdarski vestnik ;t, 12 Iz leta 5. Cokl, M.' O srednjih vrednostih prehodnih dob. Gozdarski vestnik St, 4 iz leta 1955. 6. Cokl. M.. InventariKacijji kmečkih gozdov po enotnih larifah. Gozdarski vestnik .rozent des Bestandes 2U verwenden (Formel 10—U) Diese einfahste und für allerart Bestände verwendbare {Auawahl-) Methode köme aber nur dann in Betracht, wen» der Bestand zur Genüge homogen ist und keine zu grosse An;(ahl von Messungen verlangt. VPLIV KLESCENJA VEJ NA PROIZVODNO SPOSOBNOST GOZDOV Ing. Ivan Zabukovec (Celje) Pri Uircjanju gozdov na Pohorju In v Zgornji Savinjski dolini sem opazil, Debelinska stt^nja ■I -5 G 7 8 9 10 11 12 )3 14 15 smreka ^MS 221-i M6I 111^ 533 2M 60 1,5- 6 2 _ Število drevja ■ jelka :i03 185 12S 127 101 SO 44 2G I.«! 4 4 listavci 107 fiS 59 48 3R 40 22 11 e i — 2 Skupaj ;iül3 2538 1548 1291 G 70 3H 12R 52 2,5 9 4 2 Lesna masa srednjtga drevesa (tarifa E,) 0,2U 0,3,1 0,80 1,10 1 43 1.S2 2,24 2.75 3,24 3,80 4,41 smreka 321 T9h BIS 5SG 306 109 34 JG G — - Lesna zalog'a . jelka 61 65 73 102 111 114 80 ,58 35 13 t,5 — listavci 21 24 33 33 40 57 ■ 40 2i 16 10 - 9 Skupni . . . , , S85 BZi 1033 737 477 229" 1)7 fi7 29 15 9 Priraslcl; srednjega drev. Prfr. niz No = O.IIÜ23 0,0089 (I.U13-! tl.Oi: H 0.0223 0,02G7 0.03)2 0.0357 0.040 1 0,044(i 0,0490 0,0535 ( smreka 5,9Q 50,2.') 19.58 19,8G i 1,89 .1,72 L87 0,54 0,24 0.09 — — Prilastek ... h t i jdka 0,70 1.55 1.72 2,2G 2,14 1.37 1.04 0.,i2 O.IS 0,20 • — i iisfavci 0,25 0,R! n7t) O,«.*; 0.80 1,07 0.G9 0,39 ü,24 0.13 — 0,11 Skupaj 6,94 22.51 22,09 22,97 I4,9<1 S,93 3,93 L,97 1,00 0,40 0,20 o,n Celtiliia lesnti zaloga 5125 m"' ali 234 m®/ha. Celotni prirastek 105, ali 4.64m^/ha. Obrazec tesne zaloge za nckleSčeno drevje Prirastek srednjEga drev. Prir nlü No = 0,0033 0.0132 0,019S 0.02G5 0,0331 0,0997 0,046,3 0,OS29 1 0,0595 0,0661 0,072S — 1 smreka S.,^9 30,03 28.93 29,.^ 7 )7,G4 S.50 2,7S 0,79 0,3G 0.13 — Prirastek jelka 1,00 2,44 2.53 3,37 ,3,34 3.1 S 2.04 J.38 0,77 0,29 — 1 listavci 0,35 0,90 1.17 1,27 1.19 1.59 1,02 0,58 0,36 0,20 — 0,16 Skupaj 33,37 32,63 34,21 22,17 13,27 5,84 2.75 1,49 0,29 0,16 Celotna lL"jna üitl' irn 5125 rn" ali 224 m"/lia. Celotni pi irnstck L5G,71 jn" a)i 6,S4 m^/ha. 'J,2Ü s kleSčcnjem vej v smrekovem sestoju jc bil torej zmanjšan prirastek za 32%. Gospodarska škoda, ki je bila s kleŠJenjem povzročena, je torej zelo občutna in se ne more primerjati s koristmi od steljc. Raziskovanje prirastka na klcščcnem in neklešienem drevju nam kaže, da se ^ kleSčenjtm vej zmanjSa prirastek skoraj za eno tretjino. Ker je le jnarsikje v Si oven i ji navada, da sc na ta način pridobiva stclja, jc potrebno, da' terensko gozdarsko- osebje prccioči gozdnim posestnikom škodo, kj pri 'tem nastaja. Razen tega pa jc klešteno drevje manj odporno prati raznim boleznim, saj skozi rane, naspale pri kleSČenju prodirajo razne bolezni, ki zmanjkujejo tehni-Sno- vrednost lesa. Dvanajsti Člen Zakona o gozdovih se glasi: »Pustošenje gozda je prepovedano«. Pusto^enje gozda pa je vsako -dejanje ali opustitev, s katero se äiabl rodovitnost gozdnega zemljiiča, zmanjšuje go-zdni prirastek, ali ograza trajnost go-zdnc proizvodnje, obstoj ali gojitev gozdov. SODOBNA VPRAŠANJA ZAŠČITA POSEVKOV V DBEVESNICAH PRED PTICAMI V Go/.iUrskem vestniku št. 8—9/1958 je bil objavljen moj Članek o izholjŽanjii in modcrnisadji zastiranja povsevkov v drevestiicaJi. Opisane nove prilagodljiv« lese pa t uspehom uporabljamo tudi kfrt ^aSčitni lastor proti pticaTn, Kajti uporaba ži(5ne mreže za ta namen bi bila predraga pa morda tudi prcveS enostranska reJilev Setev bi namreč bila sicer Äaifitcna pred pticami, ostala pa bi v dolofenih iprimerih preveč izpostavljena sončni pripeki Prenosni poveiniki, «zaboji«, kakršni se ;esto omenjajo, so povsem neprimerni, ker 'preprečujejo kroženje zraka nad posevki in so tudi zelo neprikladni shranjevanje. V nevarncni času — od kaljenja do popolnega razvoja ka-lČkov, — ki traja nekako mesec dni, se namestijo prilagodljive lese nizko in vodoravno kakor za močno obcirtljive setve pri kaljenju in razvijanju kalČkov, Lese Z3 «aŠčilo pred ptiči pa lahko izpopolnimo na več načinov. Preprosti način ■Pri tem načinu uporabljamo 10—20 cm dolge odrezke letev, in jih pritrdimo na oglih znotraj obeh krajših stranic lesnega okvira kot podstavke (noge). Njihova dolžina je odvisna od Širine okvira. Ti podstavki lahko ostanejo na leiah, lahko pa jih tudi snamemo; v tem primeru jih pritrdimo z matičnimi vijaki. Ta način je primeren predvsem za posevlce, ki so za sončno pripeko zelo občutljivi. Pokrov mora biti namreč le toliko dvignjen od tal, da dobiva posevek ie potrebjio svetlobo in toploto, vendar pa ptiee ne morejo od zgoraj skozi leso kljuvati kalčkov, Cc je pokrov dvignjen previsoko od tal, preprosta potisnemo podstavke nekoliko v lemljo. Pri tem načinu koli niso potrebni, ampak le za viSji zastor. Slaba stran tega načina je v tem, da robovi posevkov niso zavarovani. Sicer pp setev čisto do roba gredic ilak ni ekonomična. Pri -setvah v vzdolžne bia?,(1ice pa je r.ivarovanje labko popoino Večdelna lesa Na lesni okvir v času ptičje nadloge namestimo poseben venec iz letev ali ožjih lah!;(h dosk. Ni! dva od rezka pribijemo prečni, leSvi ustrezne dolžine oziroma ozko raz Žagan les. Te stranice, lesice pritrdimo na prečnih letvah z matičnimi vijaki na Jesni okvir. Uporabljamo višinsko reguliranje za nizki zastor; zato najprej vkopljemo kole. |Ko posevki niso več ogroStni po pticah, snamemo boČne lest in jih shranimo. Prednost tega načina w I,evo: Preprosta lesa na (podstavkih, De^no; Na daljših pod&tavkih sta pritrjejia bhka slranska okvira s Irslika ali žično mrcio; to leso komplicira in podrniEi. — V obeh primerih lahko uporabimo zi pokrciv trsUko Vcidelna lesa z lofljiviml deli. Levo: Na preprost nafin se lahko izognemo »zabu ju«. DesjiOL Naprava jc komplicirana, hkrati pa je močno podobna »zabojui.. V obeh primerih je priporočljiv pokrov ii tritike je v (em, tla lahko reguliTamo iiajmanjJe viiiiie zastora m tavarujcmo ijoscvke luHi tia robovih gredic. Pri variantni izvedbi vetdeliic icse (desna stran druge slike) pritrdimo po obeli doi-?.inah tete na obeh čelnih Širših stranicah lesnega okvira boČnici, ki sta podobni vidolinint oknom. Na njihove okvire je pribita trstika oziroma vrbovo Sibje ali pa ustrc/na žifnti mrcia. Za pritrditev ali odstranitev stranskih leaic rabijo preprosta mana sredstva (kakor ]>rl vra.lcah Kiirnikov i. p.}, Kakor zavarujemo vrt pred kurami i ustrezno-ograjo, tako lahko lavanijtmo tudi [irj-sevkc v g^ozdnih drevesnicah pred drobnimi i>t!cami praktiÜno in preprosto ^ opisanimi firilagrodljiviroj lesamT. Za oba primera je priporočljivo uporabiti -^a okvire ustrciiio široke deske colarice, Žagane pu naroi^ilu. Zlasti jc lo primerno pri preprostem načinu Že zato, ker je t večjo Širino gredic ali desk sam po sebi ipoviSa pokrov, pri večdelnih letah pa laradi pritrditve stranskih lesic. Le-te pa naj bodo izdelane ji. tanjiih lažjih letvic, n, pr, 12A3S mm Na krasu, kjer je potreba za obravnavano zaSčito .pred pticiuni najbolj pereča, uporabljamo kar največ trstiko. Podal sem le osnovne misli, drugo prepuščam praktični iznajdljivosti naših drevcsniČarjev, Aloji Music SOLA ZA GOZDNE DELAVCE V GIDEABRUKU NA SEVERNEM SVEDSKEM Ko sem bil lani s tovarišem na praksi na Severnem Švedskem (Norrland), sva si ogledala tudj: šolo za gozdne delavce, ki je last družbe Mooch Domsjö. Tair sva tudi opravljala svojo prakso, Omenjeno podjetje je druga največja lesnoindustrijska družba na Švedskem in ima ogromno gordov (ok. D..^ miltj. ha}, dve največji tovarni celuloze v Skandinaviji ter äe razno drugo lesnopredelovalno industrijo Za upravljanje gozdov ima nekake gozdne upra.ve (skogforvaltning), v sedežu ene od teh uprav jc tudi äola za gozdne delavce, ki daji; strokovno izobra/bo gozdnim delavcem druibc, Sola je bila ustanovljtna leta 1947. Sprva je bila namenjena vzgoji logarjev^ kasneje pa so pmik preusmerili na vzgfrjo gozdnih delavcev. Potrebam Sole rabijo tri stavbe, v manjäi je internat t menzo, v novejši, nekoliko večji, je učilnira za osnovne predmete iii prostori za učitelje. Delavnica za praktična dela je v zgradbi, kjer GU shranjuje orodje, Zelo lepo jc opremljena; po dva gojenca imata svojo delavno mizo, omarico ^a orodje itd. Ves tehnični del pouka se vrši v tej delovni učilnici, tako .priprava orodja, praktično delo tia, motornih üagah, motorkah -tz čisčenjc, kompresorjih itd. Seveda je poleg le učilnice popolna zbirka raznega orodja, ki omogoča čimbolj nazoren pouk. Namtn Sole je, posredovati delavcem izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Omogoča jim da po končanem Šolanju dobijo zaposlitev pri družbi, dosežejo višjo plačo, olajäave pn gradnji lii^incga doma ter pri raznih posojilih. V zameno za tci mora delavec opraviti določeno število dnin letno za družbo, ki mu je omogočila šolanje in ga je za časa «olanja vzdrževala. V Soio sprejemajo kandidate, stare 16 do 19 let, ki so bili prej Ltdravniško pregledani. Poleg tega s posebnimi vpraäalntmi polami (testi) ugotavljajo zajiitnanjc kandidatov za gozdarski poklic. Pouk traja 13 tednov, nameravajo pa ga podaljšati na I.') tednov. Pouk ipoteka v treh delih, opravljajo ga trije staWj učitelji-gozdarji in še nekateri inštruktorji ter predavatelji. Zaradi majhnega Števila uSnega osebja v šoto ne sprejmejo več kot 15 gojencev. Pouk je teoretičen in praktičen. Gojence skušajo naučiti predvsem strokovno pravilnega dela in pravilne delovne tehnike tako z ročnim kot motornim Lirodjem, Sola skuša .preprečiti pojav, ki je na Švedskem zelo akuten, Delovna storilnost dolavca namreč doseic ^voj maksimum v 30, do ^0, letu delavčeve siarosti, nato pa .po-jemi. To je ravno obratno, kot rastejo potrebe po zaslužku, ker mora ddavcc običajno v starejsi dobd vjdrževati družino, odplačevati obroke za hišo itd. Paradi tega goj'ijo sedaj na Švedskem posebno vedo. ki se peča samo z delovnimi gibi gozdnega delavca. Ker [3,1 veliko delavcev ni obiskovalo Šo) za gozdne delavce, jim skuSa goidarsta organizacija pomagati tako, da jih idaj pa .idaj klifejo na pi)scljne tečaje, kjer se delavci seznanjajo 7. jiDVostnii, ki so bile Ddkrile v tehniki gozdnega dela. Posebno Še sedaj, ko nn Švedskem jjreLeäno uporabljajo jno-torne iage, skušajo delavec čimbolj izobraziti in jik naučiti pravilne uporabe in liege orodja. Seveda se s lern dvigp storilnost dela. Izognili sn se po-nianjkanju gozdnih delavcev, ker i večjo dcl&vnn storilnostjo nadomeščajo primanjkljaj delavcev. Za finančno plat leh tečajev je poskrbela driSava, ki je v Ictib konjunkture lesne industrije le-tej predpisala posebne dajatve. Iz tako nastalih Tondov črpajo sedaj denarna sredstva za take in podobne tečaje ter /a razne ekskurzije. Šolanje zaključijo s teoretičnimi in praktičnimi izpiti,, nato pa se delavci vrarajo na delo v gozdove svojega domačega ok&lisa. Ni 'treba posebej poudarjati, da ti delavci dobro opravljajo delo bodisi kot gojStclji, sekači itd Učni načrt je sestavljen takole: matematika; 15 ur, švedski jezik: 10 ur; gozdarirtvo in dežela; 3 ure; varnost pri delu in higiena; 15 ur; mezdni dogovori: 25 ur; lov in ribolov: ^ ure; socialno skrbstvo: 4 ure- nauk o tleh i botaniko: 10 ur: čiščenje secisč na golo, poiigMje, sajenje, delo t herbicidi- 60 ur; redčmjc in odkazovanjc: 40 ur; varstvo gozdov: 3 ure; vzdrževanje orodja: 75 ur; fiziolo,gija dela: 13 ur; tehnika dela; S5 ur; spravilo: 13 ur; motorne žage in delo z njimi; 60 ur; krojenje hlodovine; S ur; zaŠč^ita hlodovine: 7 ur; odvodnjavanjc z eksplozivom: 10 ur; dtlo pri gradnji ccst: 8 ur; obi&ki sag in ccluloznih tovarn: N ui; šport: 20 ur; skupno 504 ure, „ , Anton P r e 1 e s n 1 k KRATKA PRIPOMBA O GOZDARSKI TERMINOLOGIJI V novi izdaji Gozdarskega in lesnoindustrijskega priročnika, ki ga je izdal Inštitut JB g07dii0 in lesno gospodarstvo Slovenije, že pri površnem prc,glcdu (ipaiimu zamenjavo nekaterih izrazov prejänje. izdaje iz 1.1952 z novimi. Izraza "debeljava^ in »drevesnina« sta zamenjana z izrazoma »debeljad in »drcvnina«. najdemo pa'tudi čisto nov izraz »ktup-njaf. Začudeni! se spraSujemo, zaka.j tc spremembe. Izraza »debcljad» in »drevnina« nista jezikovno nič boljša od prejšnjih pa tudi po pnmen.^ki točnosti sta izraza ^dcbeljava« in »drevcsninaf dobra in nista nova izraza v [cm pogledu nič priJobila. Ing. I- 2umer je v svojem članku nAktualnost naŠc strokovne terminologije« napisal, «da se ustaljeni terminološki izrazi ne smejo podvreči vsakdanjim sjiremembain in je -posebno pri terminologiji potrebna kontinuiteta in doslednost . . .t (Les, 1,1957, Jt, 3, str. 40). Nedvomno je edino tako stališče pravilno. Ne pretiravati s kovanjem novih izrazov, če stari ne zahtevajo bistvenih jezikovnih sprememb in sprememb /aradi pomenske točnosti! Res je, da pravimo »divjad« in ne »divjava«, da pravimo "Srnjatl" in ne »srnjava«, pravimo pa tudi i»kuriv šiimarsko ^tlruJenjc: Sledila so dolgotrajna pogajinja ined navedenimi g^ozdarskimi druätvl. ReJiti je bilo tudi vpraSanje, sH naj se ustanovi Zveza društev ali enotno osredj>ic drnštvo. Velikü večina sc jc izrtkla za slednje, Tako je končno lela 1931 priito do ustanovitve Jugos^loT/anstcga fšun>arskega idruicnja (JSU) s stdeicm v Zagrebu. Skrbno sestavljena pravila jc društveno predsedstvo v Zagrebu predložilo dne S. junija 1921 Ministrstvu la iume iti rudnike v Beogradu. Minister za šume in rudnike jc pravila odobril 7. odlokom, wdanim meseea septembra 1921. V pravilih jc bila predvidena možnost, da se astanoi/l|D podruSriice Jugoslovanskega šumarskega u-družcnjj. Poslovanje podružnic sc utcdi s posebnimi ipravili, ki jih odobri občni jbor jSU na predlog svoje glavne uiprave. JSU izdaja svoje glasilo 3 ii m a r s k i list vsak mesec Ta list je pričel izhajati leta 1923 kot JG. lelnü dosedanjega Sumarskega lista. Letnika 1923 in 1923 st:^ bila \z tehničnih Ta7logov natisnjena v Ljubljani. Clamki so sc v listu tiskali v narečju in jiisavi lako, kakor so bili po ipiscu napisani, torej tudi v slovenščini. Naslovni list pa se je tipkal )7.meno[na v latinici in cirilici. (Ker sc je ustanovilo Jugoslovansko Šui)ia.rskD ndrulenje la vso državo sedežen^ v Zagrebu, je bil na občnem zboru Gozdarskega društva za Slovenijo, ki jc bil dne maja 1922 v Mariboru, sprejet soglasen sklep, da se to društvo likvidira. Delovalo jc torej le dobra tri leta.- Zaradi likvid^acije ■ Gozdarskega društva za Slovenijo sc j^; razšla tudi njegov.a Podravska podružnica v Mariboru. Nato je bilo na islem občnem iboru soglasno sklenjeno, da se ustanovi ljubljanska podružnica novega Jugoslovenskegašumarskega udruienja. 2a predsednika -podružnice JŠU jc bil izvoljen Josip Lenarčič, za podpredsednika ing. Franc Pabernik in ing. Josip Kustia. kvoljcnlh jc bilo -tedaj tudi veČ odbornikov. Dalje so sledile volitve po štirih tlanov v sledeče delovne odsdce podriränicc^ zakonodajni odsek, pDgozdovalni odsek, odsek za gozdorejo, varstvo gozdov in gozdno produkcijo; odsek za po^iis in cenitev gozdov, odsek za prowiet, trgovino in industrijo, odsek za agrarno reformo, odsek za enotno terminologijo, prosvetni odsek, odsttk za propagando in financc Na seji glavne uprave JSU, ki je bila v Mariboru od 2-i do 28. januarja 1923, sn bila sprejeta pravila ljubljanske podružnice Slednja jib je predložila takratni Pokrajinski upravi v -Ljubljani v odobritev. .Pravila za podru-žnice JSU so bila objavljena v Suniarskcni listu leta 1923 (str. 2d0—347). Po teh pravilih so pravice in dolžnosti podružnic skoraj enake onim, ki pripadajo centralnemu JSU. Odbor -podružnic sestavljajo predsednik, eden ali dva podpredsednika, tajnik, blagajnik m dva do. trije odborniki. Eden izmed Članov predsedstva, tajnik, blagajnik in vsaj eden odbornikov morajo stalno živeti na sedežu ali v bližini sedeža podružnice. Blagajnik podružnice pošilja vsak mesec Glavni upravi JSU blagajniški preostanek. Občni zbor podružnice se mora vršili vsako leto vsaj mesec dni pred glavno letno skupščino JSU, Pravila podružnic vsebujejo tudi dolžnosti nadiornega odbora. Glede častnega razsodišča veljajo določbe pravil za JSU. Končno so v pravilih določila o razhodu in o razpustu podruinie. Ljubljanska podružnica je leta 1952 ustanovila v Slivnici ipri Mariboru svojo lastno goadtjo drevesnico na površini O.SS-IS ha. Leta 1931 je drevesnico preložila v Race s po-vriino 2,2195 ha. V Ljubljanski podružnici JSU jc pričelo od leta 1931 dalje Število članstva vedno bolj padati. Posebno ktiietski gozdni posestniki so jo zaipuščali. Nekateri so odUanjali sprejemanje Sumarskega lista, ki ni btl zanje pisan. Leta 1936 je bilo samo Šc 74 rednih Članov, Jeta .1938 samo 79 rednih članov. Culi so se očitki, da JSU in podružnica ne moreta poniagati malcniü gožchicmu posestniku v kžlti gosjjotlarjki kriii in j(iski, varovali njegove iiilcresc ter organizirat! J05[3adarsko samopomo?. Odbor Ljubljanske .podružnici je na svojih sejah večltral razpravljal o tem vprašanju. Dne avgusta IMS jc poslal vsem clanorr; okrožnico, v kateri opisuie neugodne ja):rnere ter oipo^arja nn to, da jc b1i na dbčneni zb&ru loodruiiHcc (!ne 4. avgusta IQS^ sprejet prsdlog odbora, naj bi se po deželi osnovali posebni gozdarski krožki. Tej okrožnici je priložil zaipisnik posebneg^a komiteja, ki je tudi sestavil pra-vilnik za te g'oadarske krožke. Nameravani , krožki pa se niso mogli uresničiti, ker so se pojavili pomisleki In težave ^lede poslovanja (eh krožkov zaradi predpisov ipkona o druištvih Krožki iiiamrct niso bili Pinenjeni ne v pravilih JSU — ne v podružničnih pravilih. Nato je bilo veJ zadevnih predlog^ov poslanih v Zagreb zaradi spreniembe pravil jSU. Rešitev ^predlogov pa se jc navlekla, tako da do osnovanja gozdarskih krožkov sploh ni prišlo. Veliko je prispevala k prizadevanju xa pospcsevtinje gozfJarslva v Sloveniji ustanovitev slovenskega strokovnega lista «Gozdarski vestnik«, mesečnika 7.3. gozdarstvo, le^no industrijo in lesno trgovino. Goidarvki vestnik je pričel izhajati v začetku leta 593S v Mariboru, Zasluga za lo pridobitev gre ing Starvku SotoSku, nameščencu Nižic goiiJarske inle v Mariboru Za izdajanje tega lista je skrbel poseben konzorcij. Poleg nekaterih la-icbiiikov jc bila članica tega konzorcija tudi Ljubljanska fiodnjžnica J.5U. Ta je podpisala tudi delež za vzdrževanje lista. List je prejel ludi znatno denarno podporo od takratne baiiske uprave (gozdarskega odseka). Gozdarski vestnik si je ipridobil mnogo narofnlkov. iNaklada le bila leta 1935: 560, lela 1930: JIOO, leta 1940; 2600, leta 19^1: .^300 izvodov. List je i-zbajal do okupacije Leiit 1EI-!l £0 ižŠle samo tri Številke - zadnje pred okuipacijo. Med okupacijo list ni izhajal. Ker je Jugoslovensko sumarsko udružcnje nastalo po likvidaciji Hrvatskega. Srbskega in Slovenskega gozdarskega društva, in sem v gornjem opisal gozdarska društva, ki so povsem ali deloma delovala tia slovenskem ozemlju, tiaj še na kratko orilem ostala druitva, ki so prenehala delovati leta J92I oziroma in so njihovi ?lani vstopili v novo usta- novljeno Jugoslovensko šumarsko utiriiŽenjc, Hrvatsko !(um3rsko driišlvo. Dne 56 decembra 1846 so se v Prercu blizu Zagreba sestali stari hrvatski gozdarji, ki -so na predl-og iniriatorja šumarnika Drajotina Kosa {po rodu Ceha) sklenili, da ie ustanovi v okviru obstojeäcga Hrvatsko slavonskega "ospddarskega društva samostojni odsek za gctzdarstvo. Sčasoma se je li tega odseka razvilo Sumarsko druätvo —■ prvotno kot podružnica Gospodarskega društva, Na zborovanju 1. IS.tI je bila končana zadnja reda.kcija pravil Sujnarskega druätva za Hrvatsko In Slavonijo, ki je bilo Se vedno sestavni del ali odsek Gospodarskega driiJtva. Ta od.sek je iizdajal telil 18-17, 1851 in 18^2 letna i^veitja o svojem delovanju. Že leta pa je začel ta äumarski odsek propadati, ker je nj^ov predsednik Dra^otin Kos odstftpil in se preselil na Štajersko. Leta in napravljeni 'poskusi ža obnovitev odseka niso uspeli. Šele na sestanku gozdarjev, ki je bil 4. decembra IS7I v Krizeveih, so predlagali, naj se iiamesio bivšega šuioarskega odseka v Gospodarskem društvu osnuje samostojno šumarsko društvo. Do tega pa še dolgo ni prišlo. Dne 27. januarja 1S75 je župaiiijski naiŠumar Vladoje KereSkenji razposlal vsem gozdarjem v Hrvntsiki in Slavoniji okrožnico zaradi osnovanja šumarskcga društva s sedežem v Zagrebu, Prva glavna skLipšČina je bila sklicana v Zagrtjl) dne 14. oktobra 1875. Izvoljena jer bila prva ■ui>rava tega društva s ipredsednikom ,\ntejem Toiničem. Leta 1877 je .pričel Izbajatl društveni organ: Sumarski list. Prvi trije letniki ,>fi bili natisnjeni v hrvatskem in nemškem jeziku, poznejSi pa samo v hrvatskem. V začetku leta 1SD5 je pričel izhajati Lugurski vjesnik kol prÜoga Sumarskemu listu. Po raisulü Avstroögrske je bila rine 29. decembra 1918 izredna siiipSčina Hrvat&ku slavonskega siimajskega društva. Namesto odstcvpivik jt bila iivoljena jiova uprav«. Društvo je sprcrrienilo svoje ime in se je .poslej imenovalo Hrvatsko Sutnarsko društvo, Na seji druStvene uprave, ki je bila 3, maja 1919. je bilo sklenjeno, da je treba takoj pričeti pogajanja s srbskiTn in slovenskim gozdarskim društvom zaradi redinjcnja Na skupSČini Hrvatskega šumarskcga druŽtva v Zagrebu dne 13, septembra 1919 se je med drugijm razpravljalo tudi o tem, da naj se skli?e zbornvanje vseh gozdarjev v dräavi iaradi osnovanja Jugoslovenskega Surnarskega udioicnja. Konec maja 1920 je bila- seja uprave Hrvatskega Sujiiarskega druStva, ki so ji prisostvovali delegati srbske^'a, slovenskega m bosajiskega sumarsktga društva. Na Icj seji vijlva je v haEelu sprejela üdelana jiravila.. Izvoljen je bil drušlvcni u|;iravnl in nadiorni odbor. S-jmacski list jc kJcl leta 1940 kot 64 letnik. iPrve in Številke tega letnika je izdalo Jugoslovensko šuniarsko udruicnje, naslednje pa Hrvatsko äiimarsko društvo. Ker sc jc Jugoslovensko Jumarsko udruJenje-pn 30 letnem delovanju raidruiilo, so prenehale delovati tudi vse njegove podružnice. Če sc omejimo na območje bivk dravikt; banovine, jc oineniti, da jc bil zadnji obifni sbor Ljubljanske podružnice JSü dne 23, junija 1940 v Ljubljani, iNa tem «boru se je sklenilo, da se preimenuje dosedanja ^odruznlea v samostojno društvo z imenom: Slovensko goi darsko društvo. Popoldne navedenega dne se je vr^il ustanovni obiJni Kbor Slovenskega gozdas-keja druStva, ki je sprejel pravila ^n novo dru!tvo. Za predsednika je bil i'ivoljen ing. Mirko SuSterši?, Leta 1940 ]e imel druEtveni odbor več sej. Po pravilih, ki jih je odobriln takratna hanska i>prava Dravske banovine dne 20 septembra )940, je bil namen druStva, da varuje, pospešuje in zastopa interese gozdarstva ter intere,(e svojih čla.viov. Ta namen hoČe društvo doseii: 1, i nabiranjem Manov; 2. s prirejanjem javnih predavanj, zborovanj, anket o vprašanjih gozdarstva; S, S prirejanjem in podpiranjem po\ičnih ekskurzij; 4. s prouicvaiijcm nujriih prcrbjemov goidarstva in Jcsne industrije in trgovine zaradi jiospeševanja narodnega gospodarstva, zlasti pa t delom ^a racionalizacijo in za načrtno ureditev gozdnega gospodarstva; 5. z dajanjem strokovnih mišljenj in s sodelovanjem pri gozdarski zakonodaji in upravi; 6. s sodelovanjem in prirejanjem gozdarskih in podobnih razstav ter z zbiranjem predmetov za goidarski muzej; 7. s propagando gozdarstva, s pogozdovanjem, z varovanjem naravnih lopot, spomenikov in rastlin, ter z dajanjem nagrad in .pohval za uspešno delo; fi. s iodelovanjem z gozdarskimi poskusnimi postajaimi in s tuzcmskimi in zamejskimi druStvi, kakor tudi z uictanavijanjem in vzdrževanjem gozdnih drevesnic; 9, z izdajanjem strokovnega lista in s pospeševanjem strokovnega Šolstva; 10, z vzdrževanjem društvenih strokovnih knjižnic; 11- s podpiranjem vdov in sirm gozdarjev ter siromašnih in ponesrečenih Jlanov gozdarske stroke, predvsem Manov društva in njihovih rodbin; 12. s posredovanjem za primerno zaposlitev Slanov in z iboljSaojem njihovega socialnega položaja, zlasti s tem. da se v gozdarstvu za^iosluje Jt Icvalificirano osebje; 1,^, s podrpiranjem gojencev in slušateljev gozdarskih Sol in 14. s proučevanjem lovstva. Slovensko gozdarsko drtjitvo pa teh idealnih nalog ni moglo i;!vesti, ker je 'poslovalo komaj devet mesecev, namreč do okupacije Slovenije po Nemcih in Italijanih mesecn aprila 194), IIL Doba po osvoboditvi Po osvoboditvi so v po,?ameznih ljudskih republikah namesto prejšnjih gozdarskih društev nastala Drušlva inženirjev in tehnikov, V Ljubljarii se je ustanovilo tako društvo za obmoEje ljudske republike Slovenije leta 1946. V »krilju tega društva ie delovala lekcija za gozdarstvo in lesno industrijo. Dne H januarja 1951 pa se je v Ljubljani ustanovilo samostojno Društvo inženirjev iji tehnikov za gozdarstvo in lesno industrijo, ki še dandanes posluje. Za predsednika je bil izvoljen ing-Zdravko Turk, za podpredsednika tov., Matevž Hace. r Pravila tega dmštvo so bila objavljena na straneh 171—176 GosdJirskega vcstnika, letnik 1951, k teh pravil povzcTnamo, da je namen druJtva; 1. da idruiuje strokovnjake gozdarstva ia lesnt industrije za reSevinjc strokovnih vpraSanj in dviganje strokovnega znanja strokovnjakov, da proučuje in usvajn pridobitve tehnike; 2. d.i dviga državljansko delovno invest svojih clanav; 3. (fa ipomaga slui^benjjii organom svojih strok s strnkovninil mišljenji pri i^tvajanju gospodarskih planov; -1. da sodeluje z vodstvi resorjcv pri usmerjanju vzgoje in strokovnega dviga kadrov iri pri njiKovem strokovnem ocenjevanju; 5 da pri svojem članstvu ra2vija misel za boljän kvaliteto in večjo produktivnost proizvodnje; 6 da utrjuje pravilni odnos do strokovnjakov in do tehiiifnega dela v sirokovnem, moralnem in materialnem pogledu; 7, da sodeluje i mnoiičnimi organizacijami na ideol(jäl;o kulturno prosvetnem polju in ipri ukrepih /.a dvig druitberiega standarda in .pri popularizaciji tehnike, S. da rešuje spore med strokovnjaki v strokovnih vprašanjih. Svoj namen 3oseg3 društvo- 1. s pretresom va;,Jnih strokovnih in dritjlvenih v.prasanj na ob^nih zborih; 5, z usmerjanjem dela in aktivnosti Članstva po upravnem odboru in plenumu društva: 3. s predavanji in ikino-projekcijami za strokovni krog v posameznih centrih Slovenije; •1. s strokovnimi pösvcti z razsfavanii. studijskim'i potovanji in podobnim delovanjem; 5. / izdajanjem strokovne, znanstvene in poljudno znanstvene literature; 6. s propagando za poglabljanje sodelovanja strokovnjakov v strokovnih glasilih. Z3. stalno izboljSavanje kvalitete in z usmerjanjem publicistike xa aktualna vprašanja. Prt tem sodeluje s Svetom za publikacije, kot organom obeh prizadetih resorjev gozdarstva in lesne industrije; 7- z zastopanjem strokovnih in materialni!) interesov svojega članstva: S. s sodelovanjem z drugimi strokami in njihovimi društvi, posebej po Glavnem odboru druStev inženirjev in tehnikov LR5 kot republiškim koordinacijskim in predstavniškim organom pri skupnih organizacijskih in drugih wpraianjih, ki zadevajo vet strok; 9. s sodelovanjem z zveznimi koordinacijskimi organi po liniji društev inženirjev in tehnikov; 10. s sodelovanjem z odbori sindikatov. Ljudske tehnike in OF v vprašanjih, ki ia-devajo naloge tega druätva in s sodelovanjem pri njihovih množičnih manifestacijah. Organi druStva so; občni zbor, upravni odbor in piadročne sekcije druitva, Te sekcije se ustanovijo po- ustreznih terenskih področjjh, ki jib določi upravni odbor. Sekcije združujejo Člane svojega področja. Sekcijt; si izvolijo predsednika, tajnika in blagajnika, ali pa samo tajnika in blagajnika. Blagajniik opravlja blagajniSke (posle v povezavi z, upravnim odborom matičnega druStva in v njegovem imenu. Namen sekcij je. da po smernicah upravnega društvenega odbora tesneje povezujejo Članstvo na terenu, zastopajo interese druätva in dajejo pobudo plenumu in upravnemu odboru la ucinkovitejk delo. Leta 1951 je bilo na področju Slovenije 10 sekcij, leta 19.^2 se je številu sekcij povečalo na 1 I, leta 195il na H, Dne 20, januarja 1952 se je vršil drugi redni letni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije v Ljubljani. Na zboru je bilo podano poročilo o delovanju društva v preteklem poslovnem letu, ki je objavljeno na straneh 57—64 Gozdarskega vestnika 1. 1953 Za predsednika je bil ponovno izvoljen ing, Zdravko Turk. (Nadaljevanje sledi) Ing. Anton Sivic Kjer bes sproSčetiih sil nebrzdano udeluje, Otdakov temne gmote, kjer neurje snuje. Macesen bdi na mrtvi straži v skalni steni, Upira se vikarjem, borec neukrocc7ii. Ne ukloni pis trsato deblo mu viharja In strele zar ne stare g^n, ki vanj udarja. Strani vejevje, svri uporna se ne vdaja, Trdno stoji branik gozda in svoj'ga kraja. Risba: Dore KlcmtniiJ-Maj Verzi; Joško Jemati I SLOVENSKI GOZDARJI IN LESARJI V GRADITVI SOCIALIZMA (Vloga in pomen gozdarskih društev kot prcdiitavnikov stroke — važnih družbenih organizacij) ■Prof, ing-Franjo Sevoik (Ljubljani) Gozdarska dtuSlva v kapitalizmu na Slovenskem Nasta-ne'k gozdarskih društev v nalih destelah Da bi prlikasaJi go^padaisko-strakovno i g-oida.rs'kih društev v sploSnem politiSneiri, g^jspodarskcm 'im (kulturnmi -razvoju slovenskega naroda, moramo podeči nek'oHk.o nazaj v čas, ko ;se je naše ljudstvo dokončno i'ÄO'bliiktivalo v nar.o-d v sodobnem bjtusJij besede. To je bilo po revo-lucionainni precibrazbi fevda-lizma v kapitalizem {1S48), kc je-dobilo naše ljudstva « odvezo zemljiških broraen tudi- osnovno gospodarske podlago za svoj razvo-j, s tem da je prešla prete&ia vcčma zemlje — vključno o-koli' H go'zdne površine — v njegovo la^t, V pogojih gospodarskega- liberalizma pa je naže fcm«čk.O' Ijudsitvo /aibredJo postopoma v hudo grospodan-sko stisko, kd se je vedjio bolj stopnjevala. Odplačila odikod'Hine za zemljo, vojne> iizžemanje Ljudstva, po zemljiškem, iTidustrijskem in finančnem kapitalu, agran-n« kakor tudi s^plo^ne cikiliene go'spodans-ke kri-ze, vse bo je povzročijo obubožanje kmečkega ddo-vnega ljudstva, Kimecka posest se je neprestano drobi'la in prehajaJa tudi v nekmečke vote. Iz malth kmetovaiccv je nastajal pulprolctariait ter delavski in Inteligcn&i proLetaTia^. Le-ta se je k razrvojem imdu^nlje in prom«ta StevilČn-o vedno bolij množil, a čedalje huje ga je idžom-al kapii'taj. Naže ljudstvo jc postajalo vedno bolj »rvarod proietarec«, kakor ga je označil Ivan Cankar. Vse bolj pa -se je krepila, p»leg narodne, njegova razredna zavest. Združevanje dclavcev v sindikarte. v socialistična in komunistična gj'banja ter v politične delavske stranice je proti koncu pTetek sestav društva pa je inrel raane neugodne posledice. Veleipoaestniikii in lindustrialci, družno neinShi ^n slovenski, lastnilcj veliikih ^o^dov, so boteli z dnHŠtvojm za-varovaiti predvsem svoje karisti; delovali so proti agrarni reforani', probi- pTavicne'jSemu progresivnemu obdavfenju, proti najneSSanju gozdarskih inženirjev na manjSih vel ep o sest vi t in pri tesnih podjetjih, i. dr. V druStvu je spočetka prevladovalo Članstvo s konservativminvi težnjajni. Z dotokom mlajših m^oči, predvsem gozdarjev s faku'ltet v Zagrebu ioa Beogradu ter pO'Zneje z gozdarske Sok v MarriboTu pa «e jc maJoštevilna vrsta gozdarjev vedno iwlj krcp'ila, S tem se je socialna struktura društva sča.soTna bistveno spremenila. Mlade imočt .to bi-le pDveiini nosilci naprednih 'idej in revolucionar De roiisclnositii; med njimi 'SO bi'li neikateri 'tudi prepričajii — in organizirasi'l — mark-š'Sti oziroma ikomunisti. 'Posöbno' aktivin so po'stali po notranji preQbraZ'bi KP J in nastanku KPS, Pod njihovim vplivom se je v druStvu'tudi 'krepilo 'prizadevanje, da se le-'t'O spremeni v 'povsem stanovsko strokovno g0'»dairsko druŠlvo in da se čim-boilj približa našemu delovnemu ljudstvu. V ta namen je društvo začelo- ustanavljati na podeželju tudi posebne gozdarske krožke z nalogo, da fi pritegnejo čim veČji krog mailih kmet-ov in P'rijateljev gozdarstva, da čimbolj širijo med 1'jud'stvom zarvest, da je vsa i-judska sknpmost odgovorna za .pravilno gospodarjenje z gozdom in lc.wm spričO' njunega raznolikeiga in velikega spIoSno družbenega pomena, Taito naj bi se itudi odstranilo nezaupanje do dniŠtva, ki ga je ljudstvo imelo naspr'Oti včlanjenian veleipo-sestnikom, lesnim ind^trialcem in ti'govcem, 'ka'kor tudi nasploh proti gozdarjem, v katerih je videlo eksponente oblasti in organe, 'ki so ga oviraJi v svobodnem razipolaganju z njegovim'i gozd'ovi. V Go^zdar.S'kem vestnuku, društvenem glaiS'ilii, so «ačdi O'bjavljati 'in obravnavati tudj vprašanja, nanaÄa'j'Oca se na gospodarjenje v malih kmečkih gozdwih kakor tudi na delavstvo s področja gozdnega in lesnega gospodarstva. Ta vprašanja so postajala po .svetovni gospodarski 'kriai,, po letu 1929, ki je zelo hudo prizadela nase kmete in delavce, vse ü)lj pereča. T v druetvu so' st vedno bolj zaostrovala antagonistična na^protstva med pro-grewvniTTii in ktmservativniTni -silairifi, ka-r je vodilo do te-^ij da. pri preosnovi JSU v Slovensko go'zdairsko drus'tvo' veleposestni'lci, lesni indu&trialci .in trgovci oiso vtč sodelovali. Sele proti koncu medvojm-ega obdobja se je torej gozdarsko društvo začelo o-trosata ncljudskih elementov ter na®topa-ti novo pot v skladu 3 splošnimi raizvojniini silnkiTni in 'pmadevanji našega naroda. To je bilo daljnosežnega pomena 7a nadaljnjio borbo za. gospodarski in socialni napredek našega ljuid'Stva. za vlogo in pcun^en gozdarjev in lesarjev v sledeči- trdi iproiaku^nji naŠlh narodov. Aktivnost gozdarjev v NOB Po okupaciji domovine je »Sloven»ko gozdairsk-o društvo« ustavilo jvojc dedovanje. Tako j C sklenila veČina njeg>ovi:h članov, ki .so bili tedaj v Ljubljani. Po teh sklepih se je društveni invemtar poskril, društvena gotovina pa porabila za porooc najipotrebnejštim planom, ki »o priSli zaradi -okupacije v težaven gmo-Lni položaj. Gozdarski Vestnik je .prenehal izhajaiti. Ko j-e bila ustanovljena Osvobodilna fronta, -se ji je priklju^ila pretežna, vctins. v Ljubljani 'bitvajočih gozdarjev, bodisi kot akti'Visti, ibodi^i kot podporni clanj in siimpatizerj'i. Na po'budo in7. Viktorja Suškovica je bil v okviru organizacije OF na 'banovini organjtziirain tudi poseben gozdarski iterenski odbor OF. v kaiterein so sodelovali name?ženci tedanjih javnih goada.rskih ustanov v Ljuhljajii- odseka za gozdarsitvo {ing. Bogdan Žaga;r, ioiž. Hinko Rejic) in odsdka la zgradbo budour-niiltov i(inž. "Vitktor Suškovie, imS. Stanko Kane, inž. Lojze Kei-in, i^iž. Jože Vraničar), direkcije državnih gozdov (jtnž. Dinko Cerjak) in začasne dr&ivne uprave razla^^enih veleposestniških gozdw (inž Stanko Sotošek, inž. Karmelo Budihna, inž Franjn Sevnik). Nekateri ljubljanski Člani gozdarskega druStva pa so sodelovali 7. drugimi terea?kimi odbori OF v Ljubljani. SuškoviČ, predvojni Član komunustičnc paxtije Jugoslavije, je nekaj tovarišev (Žagar, Si osek, Budihna, Sevnik) iz gozdarskega terenskega odbora povezal v poseben marksistični krožek. Na študijskih sestankih obravnavali osnove marksizma-leninizma, program komunistične partije Jugoslavije oziroma SloT^cnije in cilje, ki jih le-ta za-sleduje v narodooosvobodilni borbi. Od KPS in OF so prejemali smernice in navodila za delovanje v ustanovaJi in na terenu, za povezovanje gozdarskega osebja, glede organizii-anja mreže postojank OF na podeželju. Tako je pripadlo terens-keniu gozdarskemu odfcoru v Ljubljani idejno in organizacijsko vodstvo na področju g^jzdarstva v borbi proti okupatorjem. Povsem jasnio- je biäo, da bodo imeli gozdovi v vojnih operacijah v noviii pogojih, ko ni .bilo sklenjenih front kot v L sveto™ vojni in so bile -tudi vse jugoslovanske po^krajinc brez i'zjeme skupno bojiSČe, nadvse važno vojno strateiko vlogo. Posebno je veljalo to za Slovenijo s-prioo njenega bolj razvitega cestnega omrežja, medtem ko ^o imele druge pokrajine Jugoslavije zaraidi manjše odprtosti boljše pogoje za organiziranje borbe na večjih osvobojenih-ozemiljih. Pogoji partizanske borbe so bili torej .p'ri nas zaradi lažje dostopnosti na teren svojevrstni in zafo vloga naših gozdov pomembnejša Potrebna je bila dekoncentradja vojaških skladišč, oporišč, bolniŽnic, delavnic i. dr., kar pa je biJo omogočeno zaradi preccj enakomerne p'orazdditve večjih gozdmh kompleksov po vsej Sloveniji. Nujna pa je bila večja konsp.iirativnost, veČja iznajdljivost in dobro poizna-vanije terena. Spričo tega je ibila dejavnost gozdarjev oz-irorna logarjev in gozdnib delavcev pri uspešnem vodenju partizanske borbe izredno pomembna, Glavna nailoga članov ljubljanskega g-ozdarskega 'terenskega odbora je- bila poleg sodelovanja v raznovrstnih akcijah v mostu, zbi-rainja materialnih sredste^v in orožja za pornoč partizanom — vse strokovno in načrtovalno delo je biio Gozd — na! zavezniJc v narodnoosvobodilni vojni Sercerjeva hrigada počiva v god-du pod Ajdovcem v ofenzivi junija 1943 Kamno-tisk Duieta Klcmenčiča-Maja od'tcffitno na povojiu čas — povezovanje g^mtdarjev aa podežcliu za čitn ufinkoivitcjSc sodelovanje v losvobo-dilni borbi. Pri tem so se lahko bo'lj ali manj opiira,li Da obist-ojeoo org-aoiizacijio g^E-darske sk^be po .o'krajih, v drzavni'h in razlaS^eaih veleposeistai'äkih gozdovih, 'kolifkor jo ni u-nioLl okupa>tor. Na splošno je bilo p-piip or oceno, naj oilanejo goizdarji po možnosti It dalje na svojih sli>žbenih meslih in oaj iSiimbolj potnagajo osvobodi!nernU' gibanju. Računali je bi'lo s tem, da bodo oikupato-rji rabili mnogo lesa in da bodo zato spričo nezadostnega SteviJa ovojih gozdarjev po «ili razmer strpnejši do našega gozdarskega osebja. To se je v veliki meri tudi «g'odjlo. Vendar se je Ste^^lo vodilnih gozdarjev na Stajcjskem in Gorenjskera' zdo 2;niaruj5alO'; nekaj se jih je moralo umaikni'ti -pred terorjem okupatorja, nekaj ji'h je le-ta pregnal i-n odvedel v internacijo, preostaJi pa so povečini, delali za OF v zeit) itežkih p&gojih. V Slovenskem Primsorju pa je ostalo pod italijansko vladavino dlak »elio malo zavednih slovenskih gozdarjev v javni in -privatni službi, in to predvsem na nižjih poil'oJajih. Nekaj od-leh. je bilo odvedenih v zaip<^re -in internacijo, -koiliikor pa ne, so povedni požrtvovalno sodelovaiLi v -osvobodilni -borbi. Od vsega začetka- našega e v gozdarski organizaciji. Delovanje gozdarsikega vocia je trajalo vse do i. zajsedanja Sl&vensikega narodnioosvobodi'lue^a sveta (SNOS) v februarju 1944 v Črnomlju, Na tem lasedanju je bilo mod drugim skler^jeno, da se Upravna komisija razpuijti, nwisto nje pa se ustajMvijo pri P-redsedstvu SNOS ustrewii odseki, oddelki i na svojili o'bmocjih povezovali in ■UTcjali delovanje gozdarjev po daniti razmerah, K tem. od'borom je poJiiljal odsek za gozdarstvo zaradi ipovezave svoje inštruktorje, ki so postavljali gozdarske ioi^truktoirje dalje 'po okrožjih in okrajih. Na ta način je bila goadarska dejavnost na vsem slovenskem ozemlju kolikor tolitko poenotena in povedana z vrhovnim politi-čnim vodsl'vo^n. V vseh osrednjih' ustanovah je bilo «kraja prav malo osebja-; posebno Sc gozdarskega, katerega delo je ■bilo .piedvsem terenska služba. Tako so biJi pritegnjeni v gozdarski odsek pri SiN-OS: ing, Framjo Sevnik, kot organi'zatoir an vcdja oddelka oairom'a. načelnik odseka za gozdarstvo, gozdar Miroslav Pekarck, inž. Karmcio Eudi'hna, gozdarja JoŽc Žagar in Danijel Adamič rter logarja Valentin Carman in Jože Zupan-čič; postopoma äe inž. Ivan Kl'oizdarskc ipjitpravi'ti vse potrebno za pj evzem oblasti, mriiobiilizirati vse sile za novo iborbo, za vojno na g-ospodaTskem podroJju. KaJto so se obnesli čkini Slovenskega gozdarskega društva in drugi gozdarji v naši veliki diomovinsfki vojni? Skušnje so pokazale, .da. iso biH nazori o p-osebno važni vlogi go2darjev v vojnem ^aisu pravilo i. Upra\'iičeno lahko tudi trdimo, da so nasi gozdarji — od gozdnega delavca do goizdarikega irej opravljala država. Spričo dejstva, da sodi gozdarstvo med najpomembnejše panoge osnovne proi:zvodjije, na katerih bolj ali manj sloni jo vse druge gospodarske dejavnosti in družbena na^l'Stavba, so cilji in naloge gozdairstva daljnosežnega poinena za us:pešen razvoj našega narodnega go^odars>tva. Mnogoštevilni in -raznovr^stni so iproblemi in naloge, ki so se postavljale sindikatu gozdnih in tesnih delavcev oziroma našemu druKvu v povojni obnovi go^spo-darstva in nadaljnji graditvi socializma pri nas. Med najvažnejše sodijo; sodelovanje prL novi organizaciji {in njenem nadaljnjem razvoju) gozdarstva in lesne industrije; šolstvo {tečaji, gozdarski tehniku mi, logarsike, gozdarske in lesne nižje sole, srednja goizdars^ka šola, lesni- odsek STS ter gozdanski oddelek FAGV,); snovanje znanstvenih raziskovalnih in projektantskih ustanov (Inštitut za gozdno in lesno goi^podarstvo LRS, Biro za projektiranje v gozdaTS>tvu in lesni industriji); zaikouodaja {zakoni o goadovih ter ■drugi specialni zakoni za področje ^fozdnega in lesnega gospoda/rstva); publicistična dejavnost (iizdaja revij Gozdarski vestnik in Lea, strokovnih knjig in r^novrstnih drugiih 'publikacij); mnogoteri' gospodarski U'kxepi od &bno-ve in gojenja gozdov do finable preddave in ipromela z lesom, jnventarizaciija go'zdov, sestavljanje pcrspektiTOih m Jetnih družbenjih planov, strakovno izobraževanja in spopo-lnjcvanje gozdnih io lesnih drfavcev 7,a doseganje višje kvalifikacije ter bcljscga sodelovanja v delavAem in družbenem' saniouprav-Ijanju i. dr. Brez dvoma je smotrna in tesna povezava delavcev in cnatncSČencev Visoli ikate-gorij v naSiK «indikatih in v na-Sem društvu mnogo piripomogla k izrednim, prej ncslu'tenim dosežkom na podroKju gozdarstva in lesne iaidustrije v pc vojn eni času. Vodilno vlogo pri tem so imeli v .prvi vrsti društveni člani, fci ®0' «e jp ret a lil i v domovinski vojni in sociailni revolucijir ter se v 'poli'iji^nt Šoli KPJ {sedaj ZJCJ) usposobili v zavestne oibltknvalct sociali&tiEoih odnosov pri na;S nasploh, posebej pa še na področju gozdarstva in lesne industrije. Pole^g teh sodijo v vrte zavestnih oblikovalcev tudi vsi drugi a'ktivni člani društva. Njihovo število .neprestano narašča z dotoJtom mladih moči ia naših strokovnih šol in izobraževaJnih 'tečajev. Vedno uspešnejše poiitaja tudi nj-ihovo delo na področju sociailisti'ÜQega gozdnega in lesnega gospodarstva ter s tem pri nadaljnjem utrjevanju materiaJine osnove socialistične dru^^bene ureditve. Vlogo, delovanje in dosežke druvšlva ter njegovih posameznih članov v vojnem in povojnem času bo mogoče bolje osvotli-ti pozneje, 2 daljše ip^rspektivc, ki bo ustvarila pogoje za tehtnejSo in obširnejšo analizo ter podala lahko- točoejšo- oceno pojavov in ljudi, ki so v temi dogajanju sodelovali, p-ričujoči- kra-tki obris, poskus diailiiktiČnega priikazovanja celotne društvene dejavnosti na področju gozdarstva v raznih obdo'bjlb našega družbeno-političnega življenja v duliu zgodo-miskega materiaJizma je le bežno osvetlil važnejše s-ilnice, težnije in smomke, ki so obliico-vale dosedanji -razvoj; v glavnih potezah je orisal neugodne pogoje za začetek slovenskega gozdarstva v kapitalistični družbi, prizadevanje gozdarskih naprednih izobražencev za strokovni napredek in povezovanje z delovnim Ijudstvo-m^ naraščanje revolucionarne zavesti gozdarjev pod vodstvom KPJ oziroma KPS, njihov prispevek v NOB in socialni revoluciji, spojitev v enotne sindikate njihovo delovanje v povojni- graditvi socializma. Dosedanji veliki doseiki na strokovno-gozdarskem in družbeno-političnem področju., idejna jaisnost, ki jo jc ustvaril novi prograan ZKJ ter smotrno povezovanje in usmerjanje vseh ■ fizičnih in umskih sil v borbi za napredek družbe, vse to nakazuje tudi nadaljnji uspcSni razvoj Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne itwiustrijc. Velike naJoge še čakajo naŠe društvo pri delu za .povečange .produktivnosti gozdov in lesne indostrije za 'smotrnejše izkoriščanje gozdni'li fondov ter dobrin in koris'li, ki nairei jih ti nud,ijo, nasploh za prem ago van je naše zaostalosti na teh področjihj za povečanje sirotovnosti in produktivnosti dda, za zmanjževanje razlik med fizičnim in umskim deloins med mestom in vasjo. Intenzivno, raaŠirj^no in pog-lobljeno delovanje društva je najiboljSi porok, da bosta naše gozdno in lesno gospodarstvo stopila kmalu v prve vrate naprednega gozdarstva. Tako se bosta tudi najbolje oddolžila za delo in žrtve tistih, ki so trpeli in padli v boju aa boljša prihodnjost našega naroda. PARTIZANSKA Poival nas v borbo je narod trpeči, da branimo svoje ognjišče in gnido. Razvili smo prapor helo-modro-rdeči, in zvezda rdeča nam daje spodbudo. Sledil vsak ukazu je naroda Tvesto, ki misli pošteno in hoče pravico. Zapustil moz zeno je, fant je nevesto in puško je zgrabil z odločno desnico. Strnile se čete v gozdni jo senci in noga previdno je stezo iskala. V borbo za svobodo gremo Slovenci, vedro nam celo je, pest je kot skala! Jeklene so vrste utrjenih borcev, posasti fašizma drobi??io lobanje. Zidovi sovražnih se rušijo dvorcev, ko val naše sile zaime se vanje. Mogočno jek borbe se naše razlega, kot silen vihar, ki oblake razganja, v samotno tiaselje vrh strmega brega„ v kočo poslednjo rešitev oznanja: Zgradim.o pravično si nove domove, po borbi končani vsi složno na delo.' V napredku gojimo si krepke rodove, ki krvno tovarištvo jih je spočelo! Pesem je zloÜl gozdar »JoSko Jerman« junija I9i4 -v Glaivnem Štabu NOV in POS. INTENZIVNO GOZDNO GOSPODARSTVO IN UREJANJE GOZDOV Dr ing, DnSan M 1 i n š c t; (Slovenj Gradec) Stopnjevatsa potreba po lesu in kvalkfjti Jesne suroviine zaJiteva y svetovuem gospodarstvu mtenziviranie gospodarjenja z gozdovi. Pred gozdarstvo' se vedno ostreje postavlja tako razčlenjena kompleks-aa naloga: lra)na, makihnalna, kakia podlagi analiziranega uspeha ukrepati ter racionalizirati bodoče delo. V napredni ^{adni proizvodnji, ki je kompleksne bioioSko-tehnične narave in zahteva biološko in ekonomsko- veščega mojstra svojega dela, lahko torej z mpehmi načrtuje le neposredni proizvajalec — gojitelj. Le ta more na osnovi v dii-rektno proizvodnjo vloženega dela oceniti remi it ate dela tej' ulkrepati in raci on aliiizi rati delo v prid povečanju vrednostne in ko-ličinsike proi'zvodnje lesa. V naprednem gozdnem gospodarstvu positaja urejanje sestavni del gojenja, to je načrtovalni del v gozdni proizvodnji. Ker pa pomeni urejanje v gozdni, proizvodnji dolgoročnejše in okvifno načrtovarvje {10—20 let), se pojavlja v intenzivnem gozdnem, gospodarstvu potreba po kratkoročnem gojitvenem načrtovanju. Z njim gojitelj Časovno, predvsemi pa bkaJno precizira za dobo nekaj let (3—o let) vsak biološko im ekonomsko pretehtan gojitveni ukrep. Takšno gledanje na gozdno .piroiwvodnjo prinaša operativi na eni strani bistvene poenostavitve, na dru,gi stiani pa se mora go.jitelj-gospodars.tvenik poglobili v koim5>leksen proizvodni proces nastajanja kvalitete na rastižču, manj bistvonCj v naiši operativi Še vodno priljubljene mainipuilantsike in vozmiJke zadeve pa prepuščati manj kvalificiranemu kadru. Na krailJko: gffjitelj - proizvajalec si; mora naslov proizvajalca zaslužiiti.. VpraEamo ■se, kako izvesti tehnično plat urejanja in sestavljanja gospodarskih načrtov, s katerimi si bo gojite! j-neposredni proizvajaJec v gozdu ustvaril oporo za. svoje dtlo, predvsem v kako-vostni proizvodnji? V načrtih zbrani podailsj morajo luiebi jasm določeno uporajbno vrednost in ne smejo prekoračili določene meje ^točnosti. Glede na to, da je sestavljanje tiaČrtov o;bseŽen, la-tnudcn. in drag poseJ, je p&trebno pred iitbiraniem in izddavo jasno opredelili bistvcoo od nc-bistvc-nega,, napraviti podatke pregledne in smotrno racionaliKiirati ves delovni proccs. Zadnje vdja posebej poudarili., če upoštevamo, koiikSen je obseg ureditvenih dolj k-i nas v Slovenijii Se čakajo', posebno v nedržavnih gozdovih. Predvsem pa aa-m mora bili ja'sno, da ureditveni načrt zajema problematiko go-spo-darske enote oziroma oddelka načelno in daje le osrednje smernice, vse podrobnosti pa se prenaŠa;j(j na g^ojitveno načrtovanje, Ce precenimo delo pri -sestavljanjiJ go-zdno^^ospodarskih načrtov v zadnjib letih, ugotavljamo, da se je kakovost dola v prioierjavi s tistim v prvih povojnih letih motno poboljšala. Ni ae temu dolgo, ko o stanju nalih gosdov nisTrno imeli nobene prave predočbc. Ug^iibainja o višini lesne zaloge (: 100, 150, 250 m^ na ha) in o prirastkih niso nudila g'ofjpoda-r^tvu čvrste osnove. Sedaj po ntkaj letih solidnega in Q'hsirnega dela na UTejanju lahko trdimo, da nam je na osnovi novejših gozdnogosjsodarskih načrtov, sestavljenih za raaličnc gozdove po vsej Sloveniji, podoba o zajlogah in nj'ihovi strulfcturi v Sloveniji že dokaj jasna. Te ugotovitve £c že kažejo' nep-osredno v gospodarstvu, med drugim v zavestnem postopnem stopnjevanju sečnje, česar si pri površnem in manj aane-sljivem načinu urejajija ne bi' upali storiti. Pri urejanju smo s popolnim klupiranjem zajeli pretemi del sestojev ter je ocena glede viiine in strukture lesne zaloge poistala ra^zmeroma preprosto opravilo. Mnogo nejasnosti pa nam Se ostaja glede vprašanja prirastka, njegove kakovosti in kvaditete «estojev. Zadnje je razumljivo, saj vemo, da zahteva proučevanje prirastka veliko časa in sredstev. Nekaj pa smo pri tem vendarle prezrli: pri nas se urejanje še vedno- ni uspelo povsem otresti naborov, da je samo sebi namen in da težišče lureditvenih del ni v tako imenovanih tehničnih preddeiih, kot so geodetske in dcndrometrijske meritve. Navedeno opravljamo pri nas glede na osnovni značaj ureditve gozdov v velikem obsegu, to pa zahteva veliko časa in jc le 'deloma opravičljivo "V kratkem Času smo napredovali z velikim skokom, uslvariili smo si jasno podobo glede gozdnih (površin ter lesnih zajlog, v primerjavi z vloienitn trudom ,pa na področju vprašanja donosno'sti gozdov nismo dosegli omembe vrednih uspehov. Nakazana pot v gozdni proizvo'dnji in dosedanje izkušnje pri urejanju zahtevajo izpoipolnjcn-o tehniko urejanja. Menimo, da so pri' tehniki urejanja samega pO'trebne predvsem sledeče dopoJnitve oziroma spremembe: L Uvedba kontrole gibanja vrednosti v sestojih; 2. uvediba verjetnostnega računa; 3. kar najbolj skrčiti obseg vzporedno-tehničnih del (preddel); 4. .popravki vsebinsko in zunanjo oiliko načrtov pri reviziji; 5. uvesti gojitveno načrtovanje -kot posebno delo izven okvira gospodarskega načrta. Ugotovili smo, da je za gospodarstvo ■ važna kakovostna proizvodnja, t, j. takšna, ki k vlaganjem dela v nek sestoj pridobiva aa kvaliteti. Od obsega, časa in oblike vloženega dela je odvisen uspeh v kakovostni proizvodnji. Ker pa vlagaino zavestno, vlagamo nai trud, nas zanima,, 'kolikšen je injegov ospeh, izražen v povečani kvalitetni proizvodnji. Zato se spraSujemo, aH ne bi' bilo potrebno uvesti kontrolni sistem, ki bi nam omogočil ocenjevati uspeh opravljenega dda? V bistvu je to kon-trolna metoda, kjer pa ne ugotavljamo le množino prirastka, temveč predvsem primerjamo vloženo d&lo z nastalo povečaoo vrednostjo prirastka. Za Macesni Kamrrotlsk- D&reta KJtmcn?ifa-Maja smotrno vod&nje gospodarstva je ideja ^kontrolne -mictodc«, izražena v zgoimji ot>Hki, O'bvezaa ter za go-spodarski uipch (jdločiina. Priinerjava vložontga truda z ustv-arjcno p&večaiDO vrednostjo jc zara-di valutne nestalnosti teže izvedljiva. Treba je Tiajti obema skupni jmcnovailcc. Leta 1932^ ko jc Mündt (6) prvič predložil metodo kongresu v Paerjcnim povprečjem za ves oddelek. V oddelkih, k! nino bili kluipirani, naj se zailoga in gojit veni ukrepi določijo pO' lastni i h parcelah. S tem odpade zamudno ugO'tavljanje in barvanje po^armeini'h mej, .predvsem pa razni mejni spori. Taksatorju preostane več ča^a, da se lahko p-ogloibi v problematiko proizvodnje po posestnikih, za kar pa mu zadostuje le približno poznavanje posestnih mej. V gozdovih SLP na;j sc izločanje čimbolj poenostavi, v karto pa vnesejo i.ntcresantne in trajne linije, le zaradi orientacije. Tako pri izločanju odpade velik de! geodetskih opravil. Zadnje velja tudi nedržavne gozdove. To delo sodi h gojitvenemu' načrtovanju v nekoliko bolj sprolčeni obliki, precizneje in v korigiranem Amisju. Ta način urejanja je s-trokovno zahtevnejši, poglaiblja stro'kovno delo, zaposluje strokovnjaka na UiStre^ajoČcm m-estu, ipocenjuje pa delo zaiadi izpuščanja maaij bistvenih členov v načrtovajiju. Posebno važna) je vsebinska plat in zujianja oblika izdelanih go&podarS'kih načrtov, V naiirednein gozdnem gospodarotvu je gospodarski načrt uporaben taiko na terenu kot tudi v pisarni, zato se vsebinsko deli na dva dek; Prvi del je arhiva ali -uToditvona mapa v obliki kartoteke. V mjcj so vse ipodroibnosti ureditvenih podatkov, urejene so po oddelkih. Na .posameznih kart-onih pa je prostor Se iza i-stovrstne podatke revizij za naslednja desetletja ter ti>rostOr za primerjavo. S tem odpadejo vsipodatki, kd so 10 let nepotrebni in postanejo interesantni šele z revizijo, I>rugi del je terenski daboxajt. Ta obsega celoten tekstni del, opis sestojev z vsemi ukrepi in smernicami ter najpotrübnejic Številčne podatke iz ureditvene mape. Ta del elaborata^ je namenjen terenu. V-sebina elaborata mora biti jedrna-ta, -o.pisi zgožčeaai, po možnosti izrašeni s preprostimi in laliko razumljivimi šiframi. Važna je raizporeditev celotne snovi. V daboraitu mora biti tn odddek v celoli obdelan na enem mestu, kjer bledijo opisu glavne značilnosti zalo.ge, gojitvene .fmernice in etat. Vsc^hina in njen razpored naj bosta smiselna, preprosta, laihko dostopna tudi gozdarju, ki eiaborata ni sestavljal, oblika ela-hoiata pa čim ličnejŠa in vedno primerna za opo-ra.bo na terenu. V nedržavnih gozdovih je potrebno smiselno zadržati kartotečni sistem še v naprej, ker se je pnka-zal kot 2elo uporaben. Gojitveno načrtovanje sldar«k.ega' načrta. Namen gojitvenega načrtovanja smo že razložili. Usmerjevalec proizvodnje; go j it el j-gospodarstvenik nacrtuyc, taJtoj ko se je odločil v sestoju gojitveno ukrepati. Enota gojitvenega načrta vaji j a je sestoj ali oddelek; za nj-o se precizira, shematsko nakaže in ekonomsko in biološko opraviči vsako predvideno vlaganje dela za vse člene proizvodiije. Gojuitvemo načrtovanje razbremenjuje gospodarski načrt podrobnosti načrtovanja. Te nadrob- 1 riOjLi namreč nc tnorcjo biti v nobenem gospodarskem ■načrtu dovolj p-rccizno nafcazane, saj le-ta tudi nima tega oanienai, hikrati pa to delo pri ureditvi tudi ni izvedljivo, zato opravi to delo postopoma in po potrebi i^ojitvmo načrtovanje. Viri! 1- Et ter H.: 2iir Theorie der Waldbonitiernn^;, S. Z. F., Bein )W0. 2, FAO/ECEi Tcndences d'utllisatisoa du bois et de ses prwduits dans la consiruetion de logemecLs, Genf 1957. 3. Leibundg-ut H.^ Die Bavitnatt^nwahl als biologisdies und wi.rtschaftliches Problem, S. Z F 1956 L e i b und g u t H,: Waldbau Ii che Mi trte 1 zw Ertragssttigerung, S. 2. F., Bern 1957 5, M 1 t n äi e k D,: Untersuchungen über den Zustand und Pflege dei Bauernwilder in Pohorsko Podravje. Diss-, ETH, Zürich 19jS, 6. Mündt R. H : Une Methode de conlrole eo valeur dts for^t^ aippliquee ä la recherche du rendement op-timum. Extr. des Comptes rendus du Gongr^ de Nancy 1932 de L'Unioii int. des Initit, de rech, forest., N;ukv 1938. GOJENJE MACESNA TN PRIDOBIVANJE NJEGOVEGA SEMENA Marlin PotoJnik {Slovenj Gradec) Gozdovi, s katerimi g^öspod.ari, KoroSko gozdarsko- podjetje v Slovenj Gradcu., ležijo v Jcoroskem g^ozdnogo^podarskem in deloina tudi v pohorikertii območju v gornji iDravski doJLni, g^lede n» razdelitev LRS v gozdne ^^emenars-ke okoUlc, pa sodijo v ika.mrbieiko-sa.i/iuj^ki i-n pohoTsko-kozjariski s«itieiiajrski okolii To obrtvo^je je morfološko, geo-lwko in pedoloiko selo razgibano pa tudi kliimatifne razmere so z«lo raanovTijttne. V dokaj u-sLaljeno alpsko podnebje se -bolj ali an an j mrfa panonska klima. Ti vplivi s-o vidni na vegetaciji, v kateyi je odeja gozdnega-drevja in grmovja'najpomemibnejSa in daje pokrajini njeno podobo. Gozdovi s katerimi gospodari KoroŠk-o goijdarsko podjetje Slovenj Gradec, zajemajo okrog 20.500 ha. Med rasliiEne drev-esne vrste, niied kaitri-rai prevOaduje smreka, se vriva tudi macesen 'in to -z ud-eleibo okrog 3 do i% los ne mase. Znana so prvotna nahajališča macesna na Ollevi, Peoi, Smrekovcu, na severnem delu Raduhe, PlejSivcu, Strojni, Ko5einja'ku in Pernicah, segajoča poveSinl prav do gornje gozdne meje. Na tem razmerojna majhnem iprosto^ru se pojavlja maccscn tF.ko na apnenčasto dolomitni (kot tudi na gran.itao silikatni geološki podlagi. Povsod tam, kjer so ra&lnSčne razcoeire najbolj ugodne, jc lepe iztegnjene rasti, tankovejnajt, z malo beljave, Maiceseh -tzpod Pece, Radu-he in Pleäivca po svoji kakovosti in krvavo rdeči barvi čmjavc dale^ prekaŽa macesnovino s siJiikatniih z&mfljiSč. Ni teŽko -najti drevesa, ki je 32 do 35 m visoko, z deblom, Jd je do dolžine čisto od ve;j. Kmetovalci Že od oekdaj cenijo macesnov les, saj je večina starih hiä in gospodarskih poslapij zgrajena iz njega. V maccsnove istropnike vrezane letnice pričajo, da .so takšne zgradbe sta^e tudi po 200 do 300 let. Pogosto najdemo macesnov les Vigrajen tudi- na takih območjih, kjer te drevesne vrste ni v bližini; to dokaizuje, da je tirdi tasn nekoč rasel macesen. Macesnovina jc relativno zelo vredna. Zato so kmetje in gozdni veleposestniki macesen močno- ifi nenačrtno izsekavali. Zato je bil macc^sen sčasoma marsikje potisnjen v območja, kjer druge drevesne vrs-te ni^o nanj močneje vplivale. Zanimivo je, da sc macescn na zahodncni dclu Pohorja oziroma na Pohorju sploh na tonaiitni geološki podlagi ni mog^cl kot gospodarska- vrsta v vrfjcjn uveljavi-tii V kolik&r so ga umetno kultm.rali, je drevje le slabe kakovosti ter je izredno podvrženo snegolomoni io 'bolezmm. Novejša raziiskavanja paJeontologov kažejo, da je rastd macesen neko-č kot primarna drevesna vrsta tudi na Pohorju, v ledeni dobi pa sc je umaknil od tam in se priirodno -ni vc£ vrnil na (Svoje prvotne položaje. Po svoji'h fi-zijo'loskj'h lastnostih sodi macesen med aclo Žilave drevesne vrste. Znani so maccsnovi viharni ki ter drevesa na zgornji meji gozdne vegetacije ter na planinskih pa-Šnikih, kjer opravljajo svojo značilno varovalno vlogo. Odporen je proti snežnemu pr-itisku, kljubuje viharjem ter sc s svojo srčno korenino močno vraSča v tla, Zato tvori v primesi z drug-mii drevesnimi vrstami stabilnej-Se sestoje, s svojimi odpadlimi i^gilicami' v mešanici z dirug-o steljo pa ustvarja blagi humu's. Macesen sodi med svetlobne drevesne vrste ter ne prenaša zasenčenja. Ta lastnost zaviralno vtpiiva na .njegovo pomlaje-va>nje v mešanih .sestojiJi. iPrebiralne, skupinsko prebiralne m oplodile semnje z daljšo pomlajevalno dobo, -ki godijo pomiladitvi senčnih drevesnih vrst, -za macescn ni«o primerne. Iz -feh raalog^ov je na korDŠke,m delu obravnavanega obmoJja nastala ponokad tudi po-scbna. tehnika na-ravnega pomlajevanja macesna, tafco v kmečkih kot tudi v bivlih volaposestniSkih gozdovih. Na večjem ali manjJcm sečiiSču, nastalem po sečnji na golo so pužEali inacesnove semenjake, 20 do SO po ha. V juliju oziroma v avgus'tu so nato poži-gali vse sečne odpadike in goličavo posejaili z ozimno ržjo. V kolikor je tisto leto macescn rodil, je spomladi odpadlo seme na^Šlo v tako zrahljanih tleh ugodne pogoje za vskalitev. Po 5 ali 1Q letih se je pojavil bujen macesnov pomladek in se je kmalu strnil v goščo. Tako vz rasti o mladje je .mnogo -odpornejše proti pritisku snega kot mladje, nastalo iz navsaidov. V nadaljevanju pomlajevalnega procesa se je m-ed macesnov pom lad ek kot oekc vrste pred kult ur o sčasoma naselila smreka in ranni mehki listavci, redkeje jelka in bukev. Zamimivo je tudi to, da je macesen ponavadi obrastel slabša, skalo vitejla in neza-pleveljena mesta. Kjer naravna .pomladitev rji usifiela, so praznine Izpopolnili s sadikami. Primeri v naravi nam kaSejo, dai je biA tak postopek za pomladitev macesna 2clo uspešen. Z vpeljavo sodobnih metod v gozdno gospodarjenje sc je pojavilo pred Ko-roSkim gozdarskim podjetjem vprašajnje, kako ohraniti macesen v bodočih sestojih oziroma kako ga raizširiiti tudi tja, kjer bi mu Tastiščne irazmere povsem ustrezale. Taka priizadcvanja so zelo potrebna in koristna iz dveh vidikov: I, zaradi povečanja gospodarske vrednosti sestojev, 2, s primesjo macesna da-jemo sestojem trdnejšo zgradbo. V nckateriih piimerih lahko macesen kot hitro rastočo vrsto koristno- uporabimo za predkultuTO, ker tb hitro ^zaščiti ter tasko pripravi pogoje za uapevanje drugih, občutljivejših vrst. Prizadevanja gozdarjev, ,primfcšavati maccscn tudi tam, kjer rastiščne irazmere niso optimalne in macesen smatramo le za gosta, torej kot ,nestabilni element v sestoju^ so znana. Izmed mnogih takih primerov, ki sem jih videl v Švid, je posebno tipičen eden i-z bližine Bodcnakega jezera, kjer v gozdiču Wiiten rastejo'v skupinah krasni macesni. Čeprav pripada področje naravni združbi hrasta in gabra. V tem primeru macesen le k-oristno povečuje vrednost in bioloSko odpornost sestoja. Drug, podoben primer, je v Schwarzwaldu v bližini Donaueschingena. Sestoj ki meri 20,8 ha, je v območju pragozda ter je i njim vred zaŽČiten kot naravna redkost. Profesor Kostler je v svoji knjigi »Waldpflege« opisal ta sestoj kot enega izmed najlepsi'h sestojev takole: Bukev in hrast s primešanimi macesnom, borom in smreko, starost 100 do 110 let, lesna zaloga 340m®/ha. Od 20,8 ha jc 0,50 ha obraščcno povcčitii z macesni, fci so visoki 35—i2 m in debeli 4-6—S6 cm. Skupna kubatura 43 macesnov znaža 197,J m" oziroma na drevo -4,2«!^. Na 1 ha ploskve bi to bilo 'U.5 m^ temeljnice in 50S m'' lesne mase, od tega je 86 macesnov s 27,7 m^ temeljnice iu -^22 m'' Icsn« mase, drugo pa odpad« na bor, bukev, hrast in smreko. Profesor Rubner je svojčas priStevaJ ta. macesen k rasi alpskega Tnaccsna. Ce si c>g"ledajno tak sestoj, se ne moremo dovolj načudiiti njegovi vrednosti in diTnenžijam, Pri tem se nehote v^ra?ujemo, ali je bilo radi-kalnejSe Likrepanjc v gw.du gospodarsko lipravičeno z nasmenom, da se ustvarijo vrcdncjSi sestoji kot jih daje priroda. Primerjava vrcdTiosti pragozda z opisanim sestojem nas o tem doikaj trdno prepriča. Življenjska sila macesnovega drevja na optimalnih rastiščih Z opazovanjem macesna v njegovih optimalnih rastiaiuih razmerah boino kaj lalvko opazili njegovo regcneracijsko odnosno obnovitveno življenjsko moč, ki je večkrat tolikšna, da -more drevo v borbi za obstanek Idjubovati vscni elementarnim nadlogam, zlaiiti pa hitro zactliti nastale poškodbe, ka.r je Se posebno važno, Ce macesen glede tega primerjamo s smreko, borom ali jelko, bomo ugotovili, da bistveno drugače rea^ifa na poškodbe. Fiziološka moč macesna sc more do določene mere meriti s Itrastoin, ki je mtd lis'tavci anan kot zelo trdoživa drevesna vi'Sta. V dokaz oavajajn r\6kaj primerov. Leta 1957 smo pTi poučnem' -odkazovanju na območju G. O. Gma naleteli v Dr&tnikovan go'adu (920 m nad morjem) na macesen, ki ga je svoječasno zlomil sneg. Bilo je to ok, 22 cm debelo in 13 m visoko deblo. Sprva smo mislili, da je sušica, nato pa smo na mestu, 'kjer je bil vrh odlomljen, opaaili 2 do 3 m visok vr^ček, ki je omogočal, da je deblo bilo še žiivo. Ni bLlo opaziti nobene druge stranske vcjice, lavrtek s Presslerjevijm svedrom je pokaizal, da je sneg ze pred 25 leti odlomil vrh, da pa je deblu uspelo s pomočjo adventivnega popka obnoviti vrSiČek ter tsi tako ,ponovno aagotoviti minimalno asimilacijsko površino in se ohrajiiti pri življenju. Razumljivo je, da so bile branike tačas le nekaj desetin milimetra Široke. Posestnik Ivan Cas, p. d. Koder, v Šmiklavžu ,{540 m n. m,} pa tudi drugi posestniki v bližini že od ivokdaj klestijo mace&novo drevje po svojih paSnikih. To opravljajo taiko v živo, da pogosto puščajo le 5 do 6 m visoke vrSiče. Nökaj tako okleščenih dreves smo anaJizirali in sm'o ugotovili naslednje podatke: Prsni premer (eni) ViSina (m) Ostalo neoklešC. (m) Dolžina kleščenla (ni) Doba regeneracije (Id) Spremembe debel, prirastka (cm) pred kleSienjem med kleSčenjem po klcSčenJu 32 21,5 6,5 9 9 0,26 0,10 0,12 31 20,7 7,0 8 3 0.18 0,11 0,17 28 19;8 5,25 9 4 0,30 0,14 0,23 34 ■ 22,8 3,5 6,75 8 0.22 0,08 0,10 Drevje je bilo staro 60 do 7Ü let, okleščeno pa je bilo pred !3 leti. Ves okleSčeni del d^cbla je sedaj oibraifen z mladimi vejicami, ki so vse rodne. Kot doba regeneracije so mišljena leta, ko se je debelinski prirastek drevesa zaradi Kratke pomlajene veje na tnace-Bnu 50 zelo .pripravne za aabiraiijc stor-žev (fofOT Dolinšek) redukcije kroänje občutno zmanjšal; potem ko so zrastle nove v-ejicc, pa je drevc zopet skoraj nortnailno prirašČalo. Ta. kritična idoba Tegcneracljc je bida ^iri anali«iTamli drevesih dolcaj ra®H£na, Pri drugem in tretjem dreveisir jc KnaSala 11. pr. 3 ozi^ftia 4 leta, ter jc bila prv'^otna kroStvja razmeroma visoka, medt^n ko je ipri p'l'vem in četrtem drevesu dalj So regen eracijsko dobo (8 in 9 let) pripisati verjetno relativni: večji de:belinl odnosno ma&i dreves. Nove vejice so nastale iz adventivnih pop-kov, redkeje zaradi razraičanja manjših vejic, ki so po kležcenju l^e o^ttale na deblu. Na območju G. O. Slovenj Gradec je kotoni&t Grevo'l leta 1949 o'b robu gozda (720 m nad morjem) močno dcle&tii 12 maccsnov, ker so mu zasenčevali paSnik, Ok. 23 m visokim drevesom je ostal 3 do 4 m visok vrh. Po nokaj letih take pri-silne pomladitve so si macesni zoipet popolnoma opomogli, ter so se obrasli z mladimi vejicami, ki. že rodijo storže. Pr^ričani amo, da dru.^i iglavci razen lise talke operacije v nobcnerm .primcjru ne bi pjenesli. Taiiih primerov iiz pra'kse je veliko in pričajo o veliki regeneracijski moči macesna. Znano je. da je macesnov les zelo trpežen, posebno glede ua količino'' črnjave v lesu. Iz iakuSenj tudi vemo; da j« macesnovina i določenih rastiäc manj trpežna kot \z drugih; to velja posebno aa rastiSČa na \siU'katm podla^;i. Zato s« pri obravnavi -r-egeneracijske moči macesna upravičeno -postavlja^ vprašanije vzročne povezave med kalkovostjo leisa in fiziološko vzdržljivo^itjo drevesa. Prizadevnost Koroškega gozdarskega podjetja pri pridobivanju macesnovega semena Koroško gozdarsko podjetje se je že dalj časa ukvarjalo z vprašanjem p-ri-dobivanja macesnovega semena, da b! moglo s sadikami vnesti čim več maccsna na pomjajevalne ploskve. Pri tem se je do sedaj om^jevado v glavnem le na kupovajijt semena preko uvoza, le v manjši raerrl je seme pridobivalo v laistni režiji. Kot je znano, je faiio seme uvaaano iz sosednje Avstrije io sicer iz Tirolske in je stalo ok, 12,000 din za kg ter je bila zaradi pomanjkanja deviznih sredstev na razpolago le omejejia, količina. Pri tem pa Se vedno ni bila zagotovljena ustrezna pro-venienca. Koroško gospodarskoi podjetje je razvijalo svojo prizadevnost za pridobrivanje semena z določenih mecesnovih dreves oziroma sestojev v dveh smereh: 1. da se 1 s istojeelh dreves nabirajo storžki, 2. da se najde način za mpeSno luJčenje somena. Rezultati opažanj i-n j'zkuäenj so sc vrstili takole: Lota !951 j-e bMo nd konca septembra do začetka oktobra nabrano v Retnäalku (GO Radlje, 870 m n. m.) 300 kj macesntwih storžcv. Po iizjavl delavcev, ki so storžke nabirali, so bili le-ti zelo smolnati. Kot običaijno sc je najprej polakušailo z lušČenjem v sušilnici. V ta najnien se je uporabljala sulilaica za sušenje hmelja. Po ^-ripovcdtiviunjii tctvari-Sa Ota, takraitnega logaa-ja, io stjSi'lnico segrevali od 30 do 40" C, LuSČenjfi pa ni uspelO' ker je ^^toržke smola d tfbesed no zalila. Da bi storžkov ne zavrgli', jc upra-va podjetja, odredila sušenje na prostem, s tem da se storže izpostavi' atmosferskim vplivom na pločevmasti strehi'. Tako je logar Ot proti koncw maja in v začetku junija nasul storže na prostem v okj. 10 cm debelo pLa&t, čez daji so hili atorži izpostavljeni äon^Sni priipeki, zvečer pa so j'ih zi^mili na kup. Po drugem dnevu 's'uscnja je dež zmoifil storže, naikar so' se le-t-i naslednji' dan p-ričeli na soncu' odpirati; tako je v teku 6 dni seme popolnoma izpadlo. I^ogair Ot jc medtem starŽe škropil z vodo, vendar pa se to ni 'obnoslo. V dneh sušenja je bila na sinoptiČivi p^istaji' v Dravog-radu zabeležena povprečna temperatura 16,4" Q v Šmartncm pri Slovenj Gradcu> 16,8" C in v Matriboru 20,6" C. Z got.ovo'stjmo.ramo torej trditi, da je 'brla takrat v RadljaJi [povprečna temperatura 'Ok, 18 do 19" C. Iz 300 kg storžev je bilo pridobljeno 19,7 kg someaa ali 6,5%. Uspeh glede na viŠino i-aplena je bil torej povsem zadovoljiv. Pozimi leta 1957, po dobrem semenskem letu, je uprava O'menjenega podjetja organizirala opazovalno službo glede odpadanja macesnovcga semena z dreves, z namenom, da bi se morda v Času, ko so storžki že odprti, torej neposredno pred ispa-dajijem semena, zajelo izpadajoče seme v r-juhe, razgrnjeine pod drevjem. Tak način iprii dobivanj a semena jc namreč pisec svojJSaiS uspelno' uporabil pri Črni jelSi in gabru. Na podlagi poročil \z opazovalnih logarskih okolišev in na podlagi la:stnih opazovanj smo priSli do- sledečih Kaklju'okov: 1, Ob rod je bil najmočnejši na tistih straneh kros en j, ki so bile najbo'lj i izpostavljene soncu. 1, Odpiranje in zapirajije storžev ter odpadanje semena traja dalj časa, v našeim primeru od februarja do maja -ter je zelo odvisno od izpostavljenosti krošnje ^ncu iin od čim eksrtremnejSi-h temperaturnih sprememb. Na vseh o.pazovalnih mestih je biJo ugotovljeno izpadanje semena med 17. in 28. marcem, kasneje, ko jc nastopilo deževno vreme, pa so se storžki ponovmo zaprli. Odpiranje storžkov jc bilo v visi'nah 800 do 1000 m nad morjem zgodnejSe 'kot v niŽjiJi legah, B. Ugo'tovljeno je bilo', da ispa'da v zace'tku le gluho seme, dobro seme pa v glavnem šele do konca marca -oziroma do sredine maja, k-a macesen že cvete oziroana odganja. Najboljše je seme iz storžev z gornjega dela krošnje. Tresenje rodnih vej OKir-oma gornjega dela kroŽnje in lovljenje semena v rjuhe se praktično ne o-bncse. kot je znano, je pri visokem drevesu krošnja ae.lo visok-o nad tlemi, zato .je radij odpadanja semena ta'ko velik, da se seme pradno pade na tla raaprSi na znatno večjo povrlino kot jo prikrivajo rjuhe. Pri poizkusncm tresenju smo ugotovili, da je povečini izpadlo le gluho seme. Tako sm'O prišli do zaključka, da tak na-čin pridobivanja semena praktično ni mogoč, V zvezi s tem se je pozneje rodila zamisel, osnovati v večjih skupinah oziroma v sesto'jih z ißbratvim macesnovim drevjem po i do 6 arov velike povrätne, ki naj bi jib -inaccsen zasemenil, Te ploskve so iprej tenidj't'to ipresvetüli in obdelali, ter ograiditi. Dve- d-o tri'letno naravno mladje sc nato presad-i v drevesnice. Rezultati takega pos.topka do-slej še nisn dovoij prepričljivi. Pridobivanje semena na poseben način Lani je macesen v netkaterih območjih zopet bogatO' obrodil, najbolj na Ko^jakiJ v okolici Pernic in Mlak, Tudi t&krat sodelavci GO Radlje vložili veliko truda za uir bdi nabrani v pohorsko^kozjaSkem semenarskem okolišu v ■nadmO'rs'ki viJini 550 do- 1200 ^n. Glede na 'pripadnost gozdnim ^druibam je to območje prej obdelal ing. Franc Pečnik, ki je med drugim tudi uigotovil, da je maceisen tam avtohton. Omenjeni tovari-š je tudi ves čas kontroliral obiranje storžev s stoječih in izločenih semenskih dreves. To pa so opravljali itako, da so odrezovaJi oziroma prirezovall .posamezne rodne vejice. Po navodilih je bilo v ita namen dopnstno odrejali' ^/j vejice; na ta naci-n se je asimiilacijska površina drevesa jrmanjšalaj za 5 do 10%. Obiranje iStorJkov z dosl-cj znaniniii priipravami je namreč prepočasno in neuispešno ter spričo ikrhkcvst-i in dolžine macesnovih vej zelo neva-mo ter praktično ni izvedljivo. Pri odrezovanju'vejic so hkrati tudi kontrolirali, koliko je v storžkih semenja, in to tako^ da so jih prerezovali s ^karjamL Nabiranje je trajalo od ]0. do 20, decembra 1958. Storži so bili nato vsklatdiščeni v zračnom prostoru, razprostrti 15 cm na debelo ter so jih dvakrat tedensko premetavali. Nato so 22. januairja 1955 prijeli « po-iizkiisniim luščenjem v navadni sadni suSilnici. Pri tem se je opa^zilo, da storžki niso bili tako smolnati kot so bil! pri opisanem postopku iz leta 1951, ko so jih nabirali v avgustu in scptemibru. To zanimivo ugotovitev bi bilo potrerbno v naslednjih ietih temeljiteje raziskati. Pri običajnem lušfenju (storžke ni 2:alivada smoJa) so pridobili le ok. 50% povečini gluhega semena, po-lno iseme ipa je ostalo v atoiržkih. Prva polovica S'torSka ob peclju je ostala neodprta. Da bi prihranili na času, so se avtorji 'tega postopka končno odločili, da 'se storži noposredno po suSenju zdrobijo v posebni pripravi, tako da pri tem seme ni bilo poSkodovano. Mlatilnica, preurejena za drobljcnie mac&sn&vih storžev (foto: mŽ.iPečnik) Pri istkanju možnosti za meh an itn o drobljenje -storžcv se jc iprišJo na zamisel, po kateri so krneč ki mla'tilnl stroj preuredili v ta nameo. Poizkus je povsem u^el. Z v5ta;viil:vij(j posebne konstrukcije nasproineg'a zobovja rntd ohišje in boiben mla-"tiluice jc stroj brezhibno deJoval in z lahkoto- drobil posušcTie storže. Naj\is(peŽ--nejše je 'bilo drobljenje takrai. kadar so se storži -sušili nepretrgoma 24 w pri temperaituTi 45" G ter so nato Se to-pic zdrobili v mlatilnem stroj-u. Pri tem jc valnd. ugoitovi-tev, da seme zaradi moirebitnih oiehaničnilri poškodb ni trpelo. Nato 30 zdrobljeno maso o'Siistili skozi groba i-n fioejša sita in >1 vejailnikoTn. Končno so seme iriieli -ü rokarm in mu tako odstranili krilca, pri čemer soi delavci uporabljaJi posebne hrapave rokavice, da jim semne pri tem ne bi drfiel-o iz rok. Tako oluiSceno' seme je ok. 82% čisto. laplen semena iz storSev po navedenem postopku je 8,3%, Ta rezu-kai je že veliko boljši od tistega, ki je biJ dosežen leta 1952. Stopnja izpLena jc nad povprečji, ki jih najdemo v strokovni literatuiri. Kaljivost semena po dosedanjih še nepopolnih podatkih znaša 20 do 53%. S tem je tehnološki postopek od natntncga' nabiranja storžcv s smotrnim in sistematskih odrczovanjcm rodnih vejic na. izločenih drevesih v določenem kolobarju do mehanskega drobljenja postascnih storaev v aa to prirejeni mlalilnici preLzkuäcn ter je podjctjo na ta način omogočenOv da za lastne potrebe in potrebe svoje ožje okolice tudi v bodoče ii&pešno pridobiva macesnovo seme. PrepriČajni pa smo, da bo tudi drugod v Sloveniji, kjer igra macesen določeno gos-potlarsko vlo.go, ta^k način .pridobivanja njegovega semena uspešen,'Tako bom>o sčasoma postali neodvisni od uvoza in si priKranili dragocena devizna sredstva v druge namene. Delavski svet Koroškega gozdamskega podjetja je predlog komisije aa posebne premije za uvedbo opisanega tehnološkega postopka pri pridobivanju macesnovcfa semena potrdil ter prisodil enaiko premijsko udeležbo sledečim tovarišem: Maksu Sušku, in^. Prancu PeČiiiku, Siinonu Štrucu in Martinu Potočniku. P-odjetje do sedaj še ni obravnavalo vprašajija ppsebtiih premij. Naj bo ta prispevek v spodbudo tudi drugim^ da si bodo tudi pri gojenju gozdov pri-zadevali doseči določene gospoda^ke cilje za 'krepitev našega narodnega gospodarstva. BREITHAtJPTOV TEODOLIT IN MOŽNOST NJEGOVE UPORABE V GOZDA'RSTVÜ Avgust Mencinger fBled) Pri trasiranju gozdnih komunikacij, pri- meritvah aa gozdnogospodarske načrte in pri rasnih drugih tehničnih öpra.vilih v gozdarstvu ne moremo pogrešati teodolita. Ko je Reicheobach izumil uporabo nitnega. križa s kombinacijo daljnogleda, so začeli vedno 'bolj izpopolnjevati koratrukcije teodolitov, ki naj bi rabili za. hitro merjenje razdalj io višinskih razlik. Konstrukterji so' si prizadevali, da bi bilo terensko, delo čim- hitreje i^vrSeno in df bi bilo za izdelavo načrtov potrebno čim manj računskih operacij. Taäco smo dobili konstrukcije Hammerfennelovega avto reduktorja, pri katerem hori'zontahie razdalje in višinske razlike čitamo s pomočjo posebne late kar na. diagramu v daJjnogledu, dalje Bosshardtov redukcijski tabimeter is horizontaIn-o lato, konstrukcije daljnogledov z notraj^jim fokuslranjcm, pri katerih odpade računanje z malo konstanto, in še celo vrsto drugih izboljšav, da bi dosegli čim večjo natančnos^t in na terenu Či-m manjšo porabo časa, r v zadnjih dveh letih pa jc podijctje BreHliaiip.t dalo v proitnet povsem nova [tonstrukcijo teodolite. Tat teadoilh je bil razstavljen v tehničnem muzeju na Duniiju juTiija 1. 1956 ob priliki Jcongresa geodetov in razstave ob 150-lctnici avstrijskega kajtastra. Ker ibi bila> uporaba tega teodolita za nekatera opravila v gozdarstvu zelo prikladna-, podajam njegov kratek opis in prikaz načina uporabe. Bistvena raalika med drugimi tipi teodolitov in to novo konstrukcijo je naslednja: Pri teod-olitih, 'ki jih običajno uporabljajtio, jc baza za raJunanje razdalj v sami toroki snimanjai, bodisi na vertikalni ali na hori^ootaini lati. Pri n-ovi Breit-hauptovi konstrukciji pa je baza za računanje razdalj v točki opažanja, t. j. trdno spojena z ostaJo konstrukcijo teodolita, Podjetje Breiftaupt, 'ki je ta nctvi tip teodolita izdelalo po navodilih prof. dr, Berrotha, ga jc tudi nazvalo »Basi«-EiitfernuTjg's-iTiesser«. Za;to bom v nadaljevanju tudi jaz uporabil izraz »daljinomer«, čeprav ušesu slovens-Jteg.aj jezikoslovca ta izraz ne bo zvenel Itpo in pravilno. Teorctičoa osnova Breithauptovega daJjtnamera Glavni sestavni del daljinomera je kovinsko ravniJoj, t. j. baza, po kateri drsi optična konstrukcija dveh iprizem, v -sredini baze pa je narneSČen daljn.og!ed. V njegovem zornem polju je horizontalna Ma, ki deli vi^irani predinct na dve sliki, S prnnikanjem obeh prizem na bazi dosežemo na horizo-ntalni črti v daljnogledu koinddenco gornje in spodnje slike viziraaicga predmeta. Na 'kovi-nakem ravnilu, naSi bazi, pa že čitamo poševno razdaljo od daljnogleda do. vizirane točke. Osnovna zamisel daljinomera je shcBjat^JČno prikazana na skici st. S pomočjo baze in paralakttfne-ga kota e, ki ga oklepata vizimi preko obeh pentagonaJnih prizOTv, določiimo razdaljo po skici St. 1. takole; e bi e e e bj b^ Ker je paralakti-fni kot e zelo maijhen, je tg j ^ at i -j = ® ^ b^ - . . i ^ . ^ Dj = —. Ce 'prcdpostaviin-o, da je paralaktični ko't c ktwKtantcn, je po skici Z drugimi besedami: raidal^ja neke točke od baze je odvisna od razdalje obeh prizem na ba^i ter je v premem soraEmerju z dolžine baze. Računsko jo določimo. Če nam je znana konstanta c in razdalja na bazi po obrazcu; e Optična konstrukcija daJjinomera je zat<) izdelana tako, da se ,pred obe pen-tagonalni pri/mi na bazi vstavi po par steklenih brušenih merilnih klinov. Preko teh dveh klinov ionvergirata,- v eno toČko-, v naš cilj, obe vizuri, ki tvorita z ba20 enalko'kralc trikotnik. Stekleni merilni klini so. brušeni tako, da tvwijo za e stalne vrednosti 1 : 50, 1 : 100, 1 :200, 1 ; 500. Razdalja D je n.pr. pri e = I : 100 enaka ■^-l-TiT®-™' Razdaljo D dožeoemo, če odči-tck razdalje na bazi b EM>množimo s 100. Z menjanjem merilnih klinov lahko sprem en im-o radij kroga, v či^ar območju določamo razdalje do vsake vi'zirane toSke znoiraj tega kroga, Cc je baza' dolga 80 cm, kot jo ima Brekbauptov te od o 11*1, laKko z menjanjem merilnih klinov dosežemO' slcdečri obmofja merjenja; 80 cm X 50.....ido 40m 80 cm X 100.....dO' 80 m SO cm X 200 .....do' 160 m 80 cm X 500 .....do 400 in KaMno ttočnoist miorcmo dofscči pri merjenju s torn daJjinamerom' in ali je njegova natančnost toIikSna^, da ga lahk!> uporabljatno- namesto običajnih teo-dolitov? r \ ! ^ / / / \ \ / I ! I i -VA- Skica št. Skica št. 2. Cc je paralaktiČni kot c majhen, velja, kot je že zgoraj navedeno, enačba e = Ce je baza b konstantna, paralasktični. kot e pa spremenljiv, je relativna pogreška enaica de d D T= D" Če vstavimo za dobimo v gonnjem izrazu dD I- in D" dD = ^ ■ de b Relativna pogreSka dD se veča s kvadratom razdalje D, V primeru pa, Ee imamo spremenljivo bazo b in konstanten paraiaktični kot e, kot j'C to (konstrukcijskii princip Breithaupt'ovega daljinoinera, potem je: e in Ce za e vstavimo izraz e = ^, je dD = ^ ■ D ■ Pogre&ka dD jc v tem pr.imieru proporcionalna ^razdalji D, ne pa kvadratu razdalje, je torej manjša kot v primeru fiksne baze. Torej je re5i>tev s spremenljivo bs'ü.o h in konstantnim paralalctitnim Icotoni € (boljSa od rešitve s- konstantno baizo in «pretneljivim kotora. V podrobnejšo teoretično obravnavo konstrufkdje in točnosti tega instrunveivta sc ne. borm spuSJal. Instrunneni je izdelan tako, -da je dosežena največja topnost, ki jo je TOogoie doeeči s tctn prindpora merjenja raizdaJj. Nava-jam le tajbelo, ia katere je razvidno območje meritev in točnost, ki jo moremo doseči pri določenih raz-dalja^h in pri ba^zi b = 80 cm. Razmerje merilnih klinov Območje meritev v metrtti Dosežena točnost v % razdalje 1 : 50 2—40 0,02 1 : 100 2—80 0,05 1 : 200 2—160 0,1 1 : 500 5-400 0,3 Iz tabele vidimo, da moremo pri merjenju 2 Berth a up to vi m -daljinoinero^m m z menjanjem merilnih klinov v idealnem primeru pri daljavali no -kot pri n]erjen.j.u raadalj. Ko smo dosegli koinridcnco obeh slik viziranega .drevesa, izberemo na bazi di -f- dis — bi. Na-to premaknemo obe prizmi tako. da sovpadajo robovi, ki niso identični. Odči.tek na bazi je zdaj da -{- di = ba. Debelina drevesa pa je enaka do = bs — 'bi. Z ustreznim menjavanjem merilnih .klinov lahko taiko izmerimo debelino dreves nad 10 om premera in to v vseh poljubnih viSinah dreves ifkka h. 4 Skica St. ia na razdaljah d^i 400 rn. Vprašanje je, koliko bi bil -ta loačin merjenja hiitrej^i od D Iii čajnega kluipiiranja iiv ali bi se praiktiJtM mogel upora'bljati? Mor-da bi se ta naSiu obiiesel v izjemnih primcr.iih ali. na teKe dostopnih ali nedostopnih mestih in podobno. Možnosti praktične uporabe Brcithauptovega teodalita v gozdarstvu Po ttpiisu imtriimenta in njegove točnosti- vidimo, da j« daljmomer glede na svojo natančnost nekako v sredini med preciFJii-m opticram merjenjeni s horizontalno lato in običajnim tahiimetriranjem. V območju razdalj od 15—150 m, ki se v tahimetriji najipogo^teje merijo, pa da Breithauptov teodolit veliko ipreciz-nejSe :in nata-ncnejšc podatke fcoit običajni tahimeter. Pri meritvah do 1.50 m nam za posnetke v neizrazitem terenu zadoSča navadna traisirka. Za merjenje vseh tistib predmetov, ki imajo izrazite vertikalne konture .{ogaJi poslopij, drevesa., betonski mejniki in pod.) pa ne potrebujemo ne late in ne traisirke. Tako na-m Breilhauptov teodolit odlično rabi pri meritvah in vnašanju poslopij v situacijske na.Srl:e. Pri snemanju zgradb i-n poslopij ne potrebujemo pomocni'ka., ki bi prenašal lato od ogla do ogla, iker i viziranjem na vsak vidni A&tl zadosti to?no ugotavljauno razdalje od stojišča. Obravnavani teodolit lahko uporabljamo pri meritvah na izrazitem, ne pre-gosto zaraslem, skalnajtem aH težJto dostopnem in nedostopnem terenu, bj&r običajno uporabljamo tahimetriraoje. Teren z uporabo Breiithauptovega teodolita hitreje posnaimemo, ker odpade zamudno pofiiljanjc figurant» po točkah, kamor naj postavi lato.. Namesto tega labko merikc vizira na drevo, kamen ali na vsak drug izrazit predmet. Pri takem načinu seveda neizogibno trpi t-očnost meritve. Taksna in podobna geodetska dela je potrebno večkrat opraviti ravno v gozdarstvu pri meritvah za gozdnogospodarske načrte, pri posnetkih terena za piojakti-1'anje in gradnjo gozdnih) komiuniikacij im pod. Meriitev goadwi'h oddd'k&v, ki so označeni na- določenih razdaljiab z dobro vidnimi koli ali kamni, lahko opravi strokovnjak takorekoč sam brez pomoči figuranta, prav taiko tudi merjenje pododdelkov, kjer mu' na-mesto late rabijo posamezna, zato izbrana drevesa. Ker je r instrument opremljen z buisolo, lahko delaario z njim p^o metodi preskoka stojiSč, IS. pres-kočene točke pa nam rat i jo drevesa ali drug-j podobni predmeti. Merjenje jia ta način je prav gotovo hitrejše iii natan^ncjSc kot pa diroktno merjenje dolžin, ki ga je treba največkrait opraviti jia bolj ali maTij strmem terenu. Poleg te|^aj nam ta instrumcTit da lafeiko udobno in brez pomočniika v starejših sestojih, kjer je dobra preglednost, merimo n.pr. gostoto zarasti. Hkrati' lab k o tudi merimo debelino dreves v vsafei poljubni vjiini, in to z isteg^a stoji^Ja: na raznieroima velike daljave. I2 navedenega lahkO' povzamemo sledeče zaiključke: 1. Breithaiiptov teodolit nam da.je dovolj natančne podatke 2a vse vrste geodetskih meritev, Id so v gOKdarstvn' potrabn-e. 2. Geodetska dela za gozdnogos^darske načrte opravljamo na terenu hitreje in z manjšimi stroiški, ker je pri uporajbi Breithau p t ovcga teod-olita poleg^ merilca potreben največ le en pomočnik. 3. Pri trasiranju gozdnih ikomuniikacVj nam Brcithauptov teodolit raibi lahko kot padomer in z njim moremo isto^aisno hitro napTaviti tudi posnetek terenia, 4. Breithauptov teo.dolit lahko uporabljamo tudi za ki upiranje in p-ri do'Iocanju le-sniJi mas. Nimam podatkov o tem, ali ta teodolit v gozdarstvu ze kje uporabljajo in s kakšnim uspehom. Nedvomno pa se bo konstrukcija tega instrumenta, Se izpo-polnjevala^ da bo mogoče doseči v gozdarstvu Se Intrejäe in, cenejše geodetsko delo. ING, ANTON S IVI C, UPOKOJENI GOZDARSKI INŠPEKTOR — NESTOR SLOVENSKIH GOZDARJEV {Ob njegovi osemdesetlctcici) Anton Sivic je brl rojen v Ljubljani dne 13. februarja 1879; leto« obhaja torej SO.obletnico svojega rojstva. Zibel njegovih prednikov pa je tekla aa Brezjah, v gorenjski vasi pri Radovljici. Dovršil je osnovno Solo in klasično gimnazijo v Ljubljani z maturo leta 1899, Gorrdarsl«) fakulteto na Visoki ioÜ za kulturo taJ na Dunaju je absolviral 16. julija 1902, Bi-1 je med ustanovitelji progresivnega slovenskega akadeins'kega društva »Kras« na Dunaju in v njegQ^-vem predsedstvu do konca Študija. Po končanih študijah si j« prizadeval dobiti službo pri upravi državnih gozdov v sloveasklh deželah. Toda godilo se mu je kot mnogim zavednim slovenskim intelektualcem v tedanjih časih. V državno gozdarsko službo v naših deželah so sprejemali r.ajc 'tuje povsem zanesljive strokovnjake, čcŠ da ima gozdarsko osebje v vojnih časih tudi pomembne obrambne naloge; zato s svojo prošnjo ni uspel. Ker Sivic ni mogel dobiti državne službe, je L septembra 19Ö2 stopil kot gozdarski .pristav v slu&bo. pri Gozdnem ravnateijstvu kneza Schw-arzenberga v Muirau na Gornjem Štajerskem. Pozneje je bil — od 31. maja 1904 do 14. avgusta 1906 — nameSčen pri državni se;kciji za zagrajevanje hudournikov v Belja^ku na KoroSkem. Jeseni lota' 1904 je opravil praiktični izpit za gozdarsko tehnično sluäbovanjt pred 'komi-sijo' v nminislrsLvu za zemljcdeUtvo na Dunaju. Od 15. avgusta 1906 do 3], a-prila 1911 je bil g-ozdarski refercnit pri Okrajnem glavarstvu v Radwlj'ici za po-litiČna o>kraja Radovljico in Krainj, Dne 1. maja 1911 je nastopil službo pri Deželni vladi «a Kranjsko, v Ljubljani; bil je obenem pomočnik dcžel-goizdriegia na^dzoinika in Se go-7,darski referent za, p-orliti^na okraja Ljufeljana in Kočevje ter za uncsto Ljubljano vse do zloma Avstrije lola 1918, V bivii Jugoslaviji mu je 'bilo zaupano pcmicmlDno' mestO' gozdarskcg'a referenta deželne vlade za Slovenij'o' v Ljubljani, kjer je laiiko razvil svoje veHke sposobnosti. Bil je 'tudi knenovan za i^lana deželne Komisije aa agrarne operacije, v iateri je zastopal .gozdarstvo (vse d<> svoje upoikojiitve). Po' razdelitvi Slovenij« na dve obla'Sti (1924/25) je Sivic ostal v Ljubljani kot gozdarski referent velikega -žiipana ljubi j an sie o'bla.rti. Po u'kiniitvi velikih županij je bil 20. decembra 1929 imenovan za ^efa novega odseka za go-zdarstvo pri Baniski upravi dravske banovine v Ljubljani. Na tem položajii' je deliival do raizrcHtve 'dne 31. januarja 1940, kä je sledila Štiri mesece po njegovi upokojitvi. Nato je ■ostat v s-lužbl ikot honorarni name^iEenec do oisvofcodiftve Jugoslavije o-d okupato-rjev. Po o.svoäioditvi je Šivic .dal vse 'svoje sile lin velik-e i'zkuSnje na razpolago novi ljudski oblasti. Od septembra 1945 je biJ honorarno 'zapo«lcn pri raiznih ustanovah LRS; najprej pri Statističnem uradu Slovenije, občasno v miräsfcrstvu', pii&tojnem za giozdarstvo in lesno industrijo; od februarja 1947 pa pri Zavodu za spomeniško va-rstvo LRS (referatu za var&tvo prirode), koder ^e vedno deluje, Ravnotaiko se posebno aJttivno uveljavlja pri Inätitotu ca goiidno in lesno go,s.podarstvo kkj je ised^aj v O'kviru' Držaraega arhiva Slavenije. Za .svoje obsežno delo, ki ga je opravljaj z vso vestnostjo in požrtvovalnostjo., se je zadovoljil s sorazmerno malo od^odnino, mjiogo dela je opravil breapl-afeo; z nasveti in ^fctrokovnim gradivom je rad pomagai strokovnjakom, posebej še Stuidentom gozdarstva pri izdelavi jiemiinarskih o-ziromia diplomskih nalog. SivLc je skoraj ves ča>s svoj^ega aktivnega službovanja delal na področju obče uprave za gozdairstvo in lovstvo. Vploval je na administrativno ureditev in reorganizacijo .obče upravne goxdars-ke «lužbe, iniciativno je sodeloval pri izenačenju gO'zdar-skih in lovskih predfi-sov, zelo ra^iHČnvh v dezdah, ki so prišle v sestav tzcdinjcne Slovenije; sodeloval j'e pri vseh izdanih uredbali, narodbab, pravilnikih za iavrSe-vajije gozdnega in lovskega zatona ter varstv.a prirode, pri ureditvi gozdnega in lovskega katastra, pri ustanovitvi Gozda^ke Sole v Maxl'Wrui (1929/30) in pri p.ri-redbi gozdarsikih tečajev; reorganiziral je upravo javnih gozdnih drevesnic, i. dr. Na vseh aktivnih službenih .go^daj-skih mestit jc bil deležen pismenih pobval i(n odlikovajij, U 1939 ga je izvolila Knie.tijs^ka iboraica za častnega člana zborničnega sveta. Odlikovan je bil tudi z Znakom-za zasluge za. lovstvo po RepubliŽkii Iwski zvezi v Ljubljani (leta 1952) in z Redom II. stop.rijc Ka zasluge za lovstvo po isti zvezi {leta 1956). V zvezi s 504etnico njegovega -diplomiTanja (1952) m.u je podelila Visoka šola za kulturo tal na Dunaju zlato inženirsko diplomo, Sivic je deloval tudi publicistično v korist gozdarstva in lovstva; je najplodnejši slovenski go'zdairski pi-sec, S publicističnim delom se jc začel uikvarjaiti že zgodaij; v av^rijski'h časih je s svojim delom v težkili pogojiih oral ledino, in nadaljeval pionirsko' delo sloven:S-kih goizdarjev na področju prosvetljevanja ljudstva. Pomembnejše njegovo delo v tej dobi je knjiga: »Poljudno navodilo z-a. merjenje lesa« (19H), V stari Jugoslaviji pa- je posvetiJ vcli'ko časa predvsem organizacijii in vodstvu gozdarske službe; poleg tega pa je deloval v «trofcovni gozdarski — in Iov.skr — pU'blidsti'ki. S svoji'm požrtvovalnim delom je ob neugodnih delovnih pobojih veHko prispeval k ra'zvoju g-ozdarskt prosvete, kakor ludi nasploh k riapredku slovenskega gozdnega in lesnega gospodarstva. Uredil jc kolektivno delo, knjigo: ))Gozdarstvo v Sloveniji^ (1923) i« prispeval vajijo raapravc. Več let je urejeval slovenski d d »Somarskega lista«, 5 es t let (1924 -— l'OSÖ) »Lovca«, več let gozdarski del »Kmetovalca«, Napisal je veKko- poučnih člankov za go-idne posestnike in gozdairj-c v uKinctova-ku« (od 1912 do' 1918 anonimno), nadalje v nSumar-skem listu«, .»Jiigo,slovenski Šumi«, »Gozdarskem vcstniku-«, v glassilih Kmetijske zbomice (.»Oraču« in «Kmetijskih Novicah«), v »Saamoup^ravi«, «Proteusu«. v kmeti jskili koledarjih, -razinih občasno izdanih zbornikih, leksikonih in drugi-h pu'bH'ka-cijah. S sodeloviainjem praAmika je sestavil oibšircn komentar k zakonu o lovu {1936). O stanju goadarstva in lovstva Sloven/ije je zbraJ podatke o-bseina- vsakoletna poTočilai, organiziraj 'sestavo vsakoletne go.sdne in lovne statistike in prestavil nekaj strokovnih del iz nemiSčine. V po-vojnem času je ing. Sivic napisal naslednja večja dela: Gozdna statis-tika Slovenije .cb Easu osvi>borfjtvcr (J946). Kratek pregled zgodovine gozdarstva, na slovens-ltem oatetniju (1947); Popis žagarskih obratov- -na dan 30. julija 1947 Po zakonu o varstvu kulturnih ap omen i ko v in prirodnih ■znamenitosti Slovenije (1948) je sestavil 51 os-iiu-tkov za zaSäto potrebniih prirodnih ebjelctov in redke flore in favne. Od teh osnutkov jc bilo (do leta 1959) 42 odobrenih in razglašenih v Uradnem listu LRS. Dalje Je zbral podatki; za zaščito «a nadaljnjih 38 zaSčite vrednih objektov ter za 400, izven gozdov stoječih stpominskih dreves. Obravnavali jc gozdno in lovno statistiko pred osvoboditvijo in prva leta po osvoboditvi od 1874 do 1946). Napisal je tudi več razprav v »Gozdarskem vestniku«, v »Etnogra,fskcm vest-niku« in sestavil knjigo: Stvarno ka^aJoi l-ovcev 1910 do 1956/57, Njego've 5e neobjavljene daljŽc razprave so; Zj;odovina pogozdovanj a Krasa v priraorjii m na Notranjskem; Zg.od<3vlna tehnike pogozdovanja Krasa; Kartoteka ok, 500 naslovov o kralkih razpravah; članki, itd,; Zgodovina Blejskega gospodstva in državnih igozdov v upravi gozdnega oskrbniStva v Radovljici; Gozdars^ dra&tva na filovcnskom ozemlju- od leta 1851 do 1957; Bibliografska abirka člankov ia vseh letnikov: Kmetijskih novic. Naznanil Kranj&ke kmetijske družbe in iz Kmetovalca (vseh letnikov); Bio^raiije pomembnejSili gozdarjev na Slovenskem od sredine preteklega stoletj-a do dandanes; Terminološki izra:zi s področja gozdarstva za gozdairski slovar v veČ jezikih. Anton Sivk deluje v gozdarstvu na Sloveraskem že okoli 55 1-et, Mn-ogokje so bolj ali manj vidni sledovi njegovega vestnega, neu trudi ji Vega in požrtvovalnega snovamja. Vj'soko je cenjeno njegovo. obSi.mo strokovno .publicistično delo, ki je zelo oboga^tilo naše proj skromno g^oadarsko slovstvo, ravnotako tudi njegovo znanstveno raaiskc^vanje, ki nam- je odkrilo mnoge važne pojave, dokumente in osebe v zgodovini našega gozdnega m lesnega gospodarstva. Zaradi' teh 2aelug mu je Društvo goäxiarskiih iiiženirjev in tehnikov izkazalo ipriznanje s tem, da ga je na občnein zboiru dne 7. maTca t, 1. izvoliilo za svojega častnega Članat Čestitkam k temu zaslužoiemu priznanju pa se pridružuje Se iskrena želja slovenskih gozdarjev in lesarjev, da bi jubilant že dolga leta v zdravju uapešno snoval in radostno motril napredovanje našega gozdarstva na čvrstih temeljih, ki jih je pomagal gradi'ti nad pol stoletja. ^ ^ vii'J< UMRL JE MAKIJAN GARZAROLLI Zt>p&t je neizprosna smrt ipoaegla med gozdaj&k« vrs'te. Tokrat je omahnili Joot njena žrtev na« dragi prijaJtelj in torariä Marijan GarzairoHL Temna, senca je legla z njegovim odhodom na ivojce lin Številne stanovske tovariše, Ici so ga ipoznaili iti cenili njegovo delo. O liku in delu človeka, ki je živel prisr?no in tesno povezan % na.ni'i in najn bo ostal v spomiinu ne-izbrisino naž in drag tovariš Marijaji GarzaroUi, je tczko govoriti ali pisatij k«r ni niogio-če najti' izraba za čustva, ki nas navdajajo ter "za zasluženo priznanje, sp'o^fcovanje in ijobeztn, ki jih čutim O' do ■pioko^nika in njegoveg^a dela. Besede hvale in priznanja bi bi-le odveč, kajti iruio^icc, ki so «e zgrnile ob pokojnikovi odjprti gomiili, so v popotai meri pokaizale, kaiko visoko so ceuiJe njegovö dragoceno življenje in kartco težk^o nos je prizaidela' izguba draigcga tovariša. Vendar pa ne moremo zadržati svojih čustev, ki j'im dajemo dužka % žalno izpovedjo. Tovariš Manrijan GarzarroiHi je bil po rodu iz Poistojne, sin našiJi lepili in prostranih javomiških, naiiolkih 'in snežniških goidov. Skoipa, zemlja oaäcga Sk-vcnsikega Primorja in No'trajijske je prelik v Marijana de) svoje kamene jedj-ine in kanila v njegovo srce 'sok svoje prsti. Po ikončapem Šolanju se je izaposHl v gozdarski službi ipri tedaiijcm veleposcstvu Windisch-Crantz v Postojni. Zaradi naprednega misJjenja so ga leta 1940 itaJiijamske fažisti>čne oblasti jnterniTaie. Ko sc je leta 1943 vnuil v Postojno, je taäcoj začel aktivno delovati z OF, junija 1944 pa se je ipnidruziJ pa:rtezanom Dolomitskega odreda. Po osvoboditvi se je 20ipet vrnil h goadajski stroki, ibll je gozdarski i'zvedcnec v o^idelku za gozda,rs-lvo pri PNOO za Slovensko -Primoirje, nato okrajni go-zdajr v 11. Bistrici, zatem je upravljal državne gozdove v Skocjanu in Golobičevcu. Celih 10 tet je kot direktor uspešno vodili Gozdno gospod.M-stvo- Postojna. Marijan Garzajolli je d do val v raznih organizacijah, eno mandatno dobo je bil ljudski poslanec, veČ let odbomik okrajnega j'li' obSinskega ljudskega odbora, Clan Z.KS in SZDT.:. Marijanov obraz z iskrenim, top Hm in vedno vedrim pogledom, njegova preudaroa beseda, njegov premišljen koraik, kV je poznal le eno pot, t. j. pot poštenja, vse to je oblikovailo mjoža, ki so ga vsi spoštovali, taio njegovi stanovski tovariši, prijatelji in znanci kot tudi tistii, ki so ga prvič srečali. Mairijao je sodil med tiste gozdarj.e, kaiterih delo je .posvoEeito proč vi tu in napred'ku slovenske domovine dn bl-aiginji nagega ljudstva. Svoji o-četnjavif je služil z vso svojo duŽo in ji vedno a:n'ova poklanjal dra.goccne «tvaritve. Kot lirast vihai-rak je goiSdar Marijan kijuboval na. meji vrenju vojnih doib, zvest svoji ma-terni besedi, slovenski domovini in Jugoslaviji, prod vsem pa üvest svoji rodni primiors'ki deželi in gozdarstvu. Lc tako kremmit značaj, kot je bil Marijanov, je lahko kljnboval nacionaJ-nemu zatiranju in Mističnemu terorju. Njegovo plemenito srcc ni moglo ostati hla'dno ob vzdihih našega gozdnega delavca, ki se je boril po razteznih gozdovih za s.voj otetoj in skuŠajl gozd-ov iztisniti čim več življenjskega soka za svoj obstoj' in -za bodočnost svojih otrok. Pokojoik je bil vrtnar v zelenem logu, gojitelj iji čuvar sonEnili draig in črtnih lesov, ki na pixliri>čj'U Na.miisa, Javornika in Snežnika. Sumijo večno pesem, seg-ajočo nam vsem gcradarjem glaboko v srcc. Bil je borec, ki se je postavil po rccbu imiču»-jocim i-n ra:zdtralram. elenventom, navidezno neukrotljivim silam narave, silam ki tfkuäajo v «voje .po-daTStvo naše »dežele. Njegovi Številni in izredni uspehi, njegov plemenit značaj in so2utje do sočloveka so ustvarili Marijanu Gairzarolliju m samo med gozdarji, temveč tuidi med ?irokjmi ljudskimi plastmi vdiifco popularnost in številna priznanj-a. Bil ni saono gozdar, bil jc mnogo veČ; bil je osebnost, ki je pravÜn-o cenila malega floveia in si, neprestano prizadevaila isa^Čatiti socialne in gospodarske interese delovnega človeika. V kroniki slovenskih goadov bo ime Marijan Garzarolli zapisano z zlatimi Črkajni; mlademu rodu bo njegov Lit kot vzgkd in vzor naika'zoval pot. po' kateri- je hoditi slovcjiskemu gozdarskemu strokovnjaku. Kot odličnemu gosdarju in zavednemu patriotu so mu snežniški, javorniSki in nanoŽki gozdovi Že .posebno hvaležni 7.2. njegovo aktivno delo; kot neoporečen gozdar je svoje plodno loda prekratko življenje posvetil tem gozdovom in jih naipolnil z uspehi svojega dela. SlotvensJci go^zdarji boleče obČUitimo vrzel, ki j« nastala z nenadno smrtjo Marijana Garzai-ollija, toda bodri nas pogled na njegova dela in misel naoje bo oplajaJa prizadevanja mladega goiüdarskega kadra, da bo začeto delo^ pogumno nadaljeval. Vrlemu in plemenitemu silovenskerau gozdarju, tovarižu Marijanu Garzarolliju bodi fajsten sponrvin! ,„,, Viljem K 1 nd 1 C r SODOBNA VPRAŠANJA GOJENJE GOZDOV JE POSNEMANJE NARAVE Ne sincnKi podcenjevati važnosti kraških borovih nasadov in vloge, ki jo igrajo ti nasadi v tem predelu naše ožje domovine. Zato mislim, da ne bo odveč, če spregovorimo nekaj besed o nepravilnein poseganju ali bolje rečeno o neupoštevanju naravuih zakonov, Üscbno gledanje avtorja tega članka na kraške borove nasade je ostalo ncizpreracnjcno, t. j, lito, kot ffa je iMiesel v svojem Članku: »Strokovna ekskurzija ua krasu in snei-mŠkcm pogorju« (Gozdarski vcstnik itev. 1/1936). Obramba Črnega bora pa ni zanikanje fitosocioloikih dognanj, kajti fi-tosocjoloSka veda mora voditi gozdarstvo in mu pomagati. UpaStevati pa je pri tem tudi ekonomike Činitcije, saj človek ustvarja gozd, ga neguje iri mu povečuje donosoost končno z namenom, da iz njega Črpa materialne koristi. Namen tc^a Hanka jc aoalizirati ravnanje z do^arelvrni borovimi nasadi in. njihovo spreminjanje v jelovc iti bukove gozdove s po-močjo podsetve in ptidsacJihfe rib neia-dostncm iipoätevanju bioloških zakonov. Ce hočemo biti skreni, moramo priznati, da sta to delo in ravnanje prav takSna kot sla bita v preteklosti, ko gozdarji Se niso imeli potrebnih izkuienj it^ je bila fitosuciologija pri nas 5e povsem neznana. Oirimo se na tiste borove nasade na tiaSein ikra«u, kjer ^o 5c nekdanji avstrijikj gozdarji izvräili premeno! Sprva so te podsetve in .podsaditve veliko obetaJe, 7,ato so bili piomrji pog^o^dDvanja krasa Sc tem bolj prepriJani, -da so na pravi poti. (Glej knjigo ii leta 1912 -»Petindvajset let pog^owlovaiija Krasa na Kranjäkeni«, stran 7+ in 75!} Pu odstranitvi bo-ia so sedaj ostali le čisti jelovt ali «mrekovi sestoji, ki nam že po svoji podobi dokazujejo, da je bilo ravnanje pionirjev pogozdovanja krasa vendar le precej zgrešeno ir njibovo upanje preveč optimistično. Ob jieki strokovni ekskurziji je prof ing, J. Slander Jtudeutom gozdarske fakultete lepo nakazal, kako naj ukrepa goidar pri obtiajvljanju golega öa siromalnega 'kraia, ko je rekel: uGojenje gozdov je posnepianje narave«. Zato se nam vsiljuje vprašanje, !:akaj torej še vednu skuSamo ravnati mimo narave in ji skuSamo vsiliti "to, kar bo le-ta zavrgla? Raje jo podprimo, is-kuŠajmo' spoznavati njene zakone, pa bomo doJegli vefje uspehel Nesmiseln[> jc razmetavati denar za premene z jelko it) ibukvijo tam, kjer jima dköloski pogoji jie ustrezajo, ker ^e bistvemj razlikujejo od njunih, naravnih rastiSč, Urai ekoloških razmer je rastlinska /družba določenega predela, iki oam s svojimi cko-loSko-socioloJkimi r.nacilnicami pokaže ali so dani pogoji za vigojo te ali one drevesne vrste. Sedij, ko fitoisociologija tudi pri na«, čeprav s- težavo, vendar vztrajno utira po^ prepričanju o praviLnosti njenih dognanj, ne moremo zanikati pomena avtohtonih listavcev za iiaä kras. Škodljivo in negospodarsko ,pa bi hilo, če bi trdili, da črni bor ne stvdi na kras, ker tam ni avtohton in je na krasu Ic vgoste, Saj so prepričljivi dokaai, da je čral bor s svojo trdoživostjo izpolnil svojo nalogo pionirske drevesne vrste in je tudi vf^ta, ki se naravno zelo dobro .pomlajuje. Pod preredfdnimi nasadi je lep polnilni ^loj, bodoči sestoj samoraslih listavcev, hkrati pa je pod starim sestojem ali ob njegovih str-ar^eh lep naravni pomladek cmega bora. Ce nc bi -bilo pa5c in koSnje, bi se -bo-r 5e bujneje pomlajeval. Borovi nasadi nam pogosto kažejo, da se v njih ne gospodari vedno- pravilno-. Pogosto jih s pretirano m neutemeljeno bojaznijo čuvajo pred redčenji in sečnjo. Xjer so na ustreznem rastiiču (ne na fliänem -svetu, .ki se na krasu pojavlja v obliki oai), se buj-no obnavljajo in borov pomladek se ob zadostni svetlobi prav lepo razvija. Tudi Če glodamo skoKi prizmo dobičkonosnosti, ugotavljamo', da bor ne zaostaja za drugimi drevesnimi vrstami. Zato bi bilo napačno napovedati črnemu boru križarsko vojno. S pretiranimi in napačnimi premenami bomo doživeli mi ali pa naäi potomci bridka razočaranja. Pri borovih nasadit) — pa tudi če so čisti — se nam tega ni treba bati. Nešteto je primerov, kjer se črni boj- 'bujno naravno obnavlja n pr. Ahac nad il. Bistrico, Nübesni'k pri Golcu, Videä pri Kozini in Se drugod Posebno za srednji kras, ki sodi v združbo gozda Ernaga gabra (OstryetO-seslerictum auturanalis) in pomeni prehod v ?agetum, jc črni- bor primerna drevesna vrsta. S tem pa ne odrekamo itprav-ičene udeležbe in možnosti donosnega gojenja na srednjem krasu; gräki jelki, puhavcu, ceru, malemu jesenu. Črnemu gabru, robinji in drugim drevesnim vrstam. Potem ko sem iznesel svoje staliSfc glede spremejnb borovih nasadov v drugovrstne sestoje, k nekaj besed o gospodarjenju z njimi. Skupinsko gospodarjenje in gospodarjenje v progah (Femelschlagbetricb und Kemelstreifenhetrieb) sta za Črni bor posebno prikladna, ker Ic-ta potrebuje veliko svetlobe. S postopnimi sečnjami v malih krogih in progah dovajamo v gozd dovolj svetlobe, ne da bi pri tem izpostavljali tla in mladje raznim kvarnim v.piivom. Pri skupinskem gospodarjenju se črni bor dobro obnavlja, zato lahko na ta način dosežemo prebira-lno ali cnodnbno zgradbo .sestoja ter vmesne prehodne oblike. % ustreinim raivojcm jji ob 1 i kovanj em krošcnj se pospeal tudi semenski ujod glede na njegovo k&ličino in njegovo kakovost. Vse to je važno pri naravnem pomlajevanju Ernega bora in njegovem raiJiijanju s seSnjami oplojnega značaja brez umetnega pogoidovanja. Na ta /laiin je tla iašJitetlo iti ohrani svojo sveiin-o in plodnost, Sestoje Jrnega bora jc treba pravočasno redMtj, ker ta drevesna vrsta ne prenaša taseni'enja i» sc ne more dobro lazvijati, Je je drevje pregosto. Kot iiraiito svetlobno drevo mora imeti V določeni sUr&stni dobi ustre/no razvito krojnjo, da a 7adc«tno asitnila-rijsko površino omogoča dobro rast, ki pri goifem isklqpu ni mogoia. Pri zadostnem Sivljejijskem ipr-rotoru bo Črni bor Hitreje rastei. Razen ie^a pa je v pregostih borovih sestojih tudi proiüvwinja smole občutno itnaujSana, Redčenja v borovih sestojih morajo biti ipogostna. Ce je bor že potisnjen, si ne bo več opomogel. Seveda pa moramo pri rodicnjih raiunati tudi burjo. Zrelostna doba za bor je različna, je odvisna od rastiiča, g^ospodarskega cilja itd.; za naie iärmere je od 60 do BO ^a tudi lOO let. Seveda bi bilo ^greJctio v borovih nasadih ravnati sab Ion sle o. Za nasade črnega -bora na krasu, ki im,ajo melioiativni značaj, je obbodnja relativnega pomeoa, kajti odvisna je od izp^j-lnitvc njihove jjaJoge. Pj-i tem pa jc potrebno pri nasadu upoštevati zaietek upadanja njegove življenjske moči, ki je tudi i gojitvenimi ulcrepi ni mogoče okrepiti-, potem ko je nasad svojo nalogo delno ali pa popolnoma izpolnil, Viljem K i o d 1 e r LANSKOLETNA PRIZADEVANJA ZA RAZVOJ GOZDARSTVA V ZAHODNI NEMČIJI (rPo pregledu revije ^Allgemeine Foritzeitschrift«, letnik 1958.) Gozdarska revija, ki iahaja točno v«aJc& sredo, je Izreden pojav. Ob pregledu Jetnika 1958 utrjuješ misel, da je gojd in gospodarjenje i njim neizčrpen vir novih in novih dognanj, kaj- je nadaljnjemu razvoju gozdarstva le v korist. Nekaj zvezkov so izbrali za posebna vprašanja gozdarstva. Odprimo 50. ivezek z dne 10. XII, 1958, ki obravnava zgada-tmia gozde.' Avtor članka in -tudi knjige »Človek in goiid« (»Wald und Mcn^ch") Felix von Hornstein je egradil svoje delo na primerih Alpskega predgorja, Švice,.Avstrije in iNemiHje ter opredelil osnovni sistera zgodovine gozda v naslednja obdobja: a) prvoltw (primarno) stanje oziroma tip, ko se ni bilo nobenega aJi pa le preprosto izJsoriičanje in b) drugotho (sekundarrH)) stanje oziroma tip, itjtir pričenjajo primitivni načini izkoriščanja. Vendar loči tu dva načina^ prirodi bližje (skladnejJe) in .prirodi tuje načijfie gospodarjenja z gozdovi. Nato sledi prelom prvotnega oziroma drugotnega ustvarjalnega razvoja zaradi goidno-tebničnih posegov, ki ru.51jo prirodni sestav gozda. Nastajajo a) neprirodne in b) umetne tvorbe izven ustvarjalnega razvojnega kroga in i tem c) terciarno stanje, obsegajoče I terciarne prirodne in 2. terciarne gozdnogospodarske tipe, ki ae le približujejo prirodnim osnovam ali pa se jim Je odtujujejo. Na primeru določenega območja (revir Orsenhauseo: Bussmanshause«) prikazuje .pisec prvotno^ stanje ok. leta UOO .p« naSem ifietju, ko so se tiiui razprostirali bukovi in hra.&tovi gozdovi. V letih 1100 do 1400 se že pojavlja tip iekunda^nega gozda, ki je Se v skladu s prirodo. Neurejenim bukovim in hrasttvvim sestojem se .pridružujejo drugi' listavci, .gozd se krči za paänike, poljSčrne, na izsekah nastajajo grmiaČa. V Jetih l-iOO do 1600 se že pridružuje smreka. P,oljedfclstv-o kkoriifča gozdno steljo in fpa^o-. Spodnji sestoji se razvijajo v tumusu 20—30 let V naslednjem stoletju 1600—1700 se o-blikujcju visoki gozdovi listavcev in -smreke, ki se v nailednjein stoletju le razvijejo v sekundarni, prirodi tuj tip gwda. V devetnajstem stoletju sledi prdom ustvarja/lnega razvojnega kroga lara-di čistil) sestojev smreke in izsekavanja listavcev, posebno bre'ze. Ob lakinem stanju naürtujejo danes püvratek v meje prirndnih OTnov. Revija opozarja na statijc in potrebo iz/boljSanja goidnih lal posebno Se tam, kjer m niti ustresne poljedelske zemlje niti gozda. Nadalje priporoJa goojcajc v g^ozdu, kultivi-ranje n3pla,vin, sipio, aemljišČ v bližini rudnikov in industrijskih objektov, in opozarja na vpliv voda ter na odnos tlovcka -do gozda. Nove mijli o gozdu vse odločneje nagla-Jujcjo SteviJtje funkcije gozda, potrebo prirodnih parkov,, ijer ibo sodobni Elovek našel svoj iptavi"-oddih. V Zdnjšenih drŽavah Amerike jc oa 1 prchivalca- 6S0jn' iakSnih gozdov, na .Švedskem 570, na Japonskem 191, v Veliki Britaniji 18S, v Italiji 39, v Ceho-slovaiki 130 m® itd. V posebnem članku obsoja brezobzirnost ljudi do gozda, osvetljuje estetiko goida in opozarja na značilen pojav naäiK dni, da se gozdne površine i manj šii je j o. Posebna 8. številka z dne ]9. II. tSiS obravnava pnhrnnek na stroSkih go:dnogojihienih del. Z mehaniEacijo nrftaterih ded bi to dosegli, Itajti delovni zaslužek narašča in viSina socialnih dajatev znaša že 30—34% zasluzka. Osnovni zaslužek delavcev pri gozdnogo-jitvcnih delih se je gibal na uro -v DM taJtole; Oktober 1952 Oktober 1957 Mezdni razred la 1 11 la I II moški 1,33 1,29 1,24 1,70 1.65 1,60 ženske 0,93 0,90 0,87 1,36 1,32 1:28 Glede na konfiguracijo terena .so določeni Se posebni terenski dodatki. Temu sorai-memo jc tudi gibanje cen gozdm'b .sadik, na primer (v I>M)i Oktober J952 Oktober 1957 smreka 1/2 20/40 43 ■ 78 smreka 2/2 25/50 48 105 dugla&ija 1/2 30/60 180 350 hukev 1/0 15/30 35 ■15 bukev ]/2 50/50 98 ISO Pripoj-očajo sestavo natančnega naSrta in kootrolo izvršenih del, uporabo prikljuilnili delov Unimoga in razne kultivatorje. Kalkuiacijski primeri doikazujejo, da znašajo «troŠki teh del jia ba od 634 do 1317 I>M, Navajajo tudi koristne nasvete za go-jitcv -topola in nekotere a.Tneriäke metode za uničevanje škodljivcev, predvsem plevela v drevesnicah. Poleg lahkih olj priporočajo preparate »DES-SES*, Na-diklor-fenoksi-etilsulfat, nadalje metilbrOTUid, Vapam (na:triuni-n-raetil-dihtiokarbonat), klorpikrin, DD (diklorpropan in diklorpiopeti). etilbromid in diklorpropan ter nemagon (dlbromklorpTOpan), Zanimiv je sestavek, ki obravnava vpliv dnevne svetlobe na rast gozdnega drevja. Lep članek nam pripoveduje, kakšna domaČa imena so se oblikovala za ožja goidna območja. .Razglede o vprašanju gozdnih tal dopolojujejo domači i/.sledki. Krajši, vendar pa .številni so i^lanki iz genetike v praksi. V posebtii 26- številki z dne 26. 6. 1958 obravnavajo gradUev goidnik cest. V üvezkni je toliko podatkov o načina gradnje, porabi materiala, stroških, mehanizaciji Itd., da bi moraJ navesti skoraj vse besedilo. Interesenti naj si naroČe to številka, kakor tudi pod Članki navedeno Etera+uro. Tudi v drugih številkah so krajši sestavki iz gradbene dejavnosti v gozdarstvu. Poučni so člamki o y/irsttui goxdov. Goidarji opozarjajo na potrebo večjega Etevila mravljišč in gozdnih ptic. Članki o hkoriUanjii go^doti priporočajo mehanizacijo spravila in prevoza, navajajo razne-kalkulacije, več pozornosti posvečajo bukovim gozdovom. Redno izhajajo na posebni r prilogi tiskana ptiročila o ifibaaju ccd, Žetrtlelao pa na '1 straneb konjuniturnch ogledalo o sLanjij gMpodarstva v Zah. Nemiiji in na svetovnem trgu ter o cenah lesa. Značilno jc, da je izražena cona najprej v osnovnem poviprcineirt zne&ku (MZ) in. aat'O % tega šteivila. I(Dt rezultat dosežene cenc. Na [>rimer: (v DM): Gibaiije cen v razponu bor A MZ/m^ 60,39 doscž. cena MZ 410,7% 332—454% bor B MZ/ro® 52,05 dosež. cena IßO.Se/m",® M2 308,1% 220—365% bor C ^9,23 dosci. cena 21 l,09/m',% MZ 211,9% 178—130% O cenah gozdnih sortimcnt^v v raznih državah bomo poročali ob drugi pril-ožnosti. PoroŽila kažeje znaKlnosti subjektiv i zrna. Razponi med posaraeinimi draibenimi mesti so raElični, strože ocenjujoj-o in diferendrajo kakovMtne razrede. Nikakršnega sledu pa ni o ši.-.5i drujbenogo'spodarski; enovit osti in dinamiki, ti se uveljavlja pri nas. Manj razpravljajo o deltivihh Naj navedem podatke, kako prihajajo na Bavarskem deJavci na delo; 1954; S kolesom z motor, kotc^som l ^vtaTH dtufa prcv_ sr p(ä skupaj moški 6.815 (59%) 2.052 (18%) — 499 (4%) 2.214 (19'/ü) tl.5S0 ženske 5.343 (39%) 36 (-) — 114 (2%) 2,944 (35'/o) 8.437 1957: moški 4.780 (39%) 5.429 (45%) 127 (1%) 255 (20/0) 1.555 (13'/D) 12.1S6 ženske 4.902 (64%) 223 (3%) 65 (1%) — 2.456 (SS»/!) 7.646 Do 5 km hoda na ddovišče ne dobivajo kilometrine, nad S kro isa vsak ■km po 10 pfe-nigov, ponekod pa urnega delovnega zaslužka za vsalc km nad 5 km razdalje. Nekateri zavodi proučujejo vprašanje dela v gozdarstvu po tehle metodologijah: 1. biologija, 2. tehnika, 3. organbacija, 4, vrednotenje in 5. problem dela. . PogreSaino rezultate o normiranju, premi ran ju. racionaJizaciji, organizaciji dda itd. Le en članek naicrija vpraŽanje gospodarjenja, uspehov tega, obratno tehniko in vpraiuje, kaj predstavlja premoženje določene gozdnogospodarske organizacije. Mnogo ilankov obravnava hmriki (zasebni) go^d. Na zboru Zveze gozdnih posestriikov Porenja io razpravljali o potrebnih ukrepih na izboljšajije in gospodarsko izkorüEanje Potrebna je strokovna pomoč pri pogoidovalnih delih, ureditvi meja med gozdnimi in kmetijskimi zemljiäfi in ip^veČajjju prirodnih pariov. Občutna je šk&da, bi jo povzroSa divjačina. OKrauiti morajo gozdna zemljišča in povečati lesno zalogo v njih. Potrebne so tudi premene tyjzkih gozdov v visoke in ustainovitcv Se več goziio gospodarski h skupnosti. Sedaj je na Bavarskem 470 takih skupnosti in upravljajo z 110.000 ha gozdov^ grade ceste, goje topole, ograjujejo mlade nasade pred divjačino, ki jih je tako poškodovala, -da je Slo v izguho JOO.OOOro' lesa, nadalje pogoiidujejo nasipine, mrtve .struge itd, V drugih člankih beremo o porabi lesa za dom, redčenju bukovih nasadov in izboljšanju teh sestojev, o problernu male gozdne posesti, o povečanju zmogljivosti kmečkih gozdov, o zahtevi, naj se gozdni posestniki v okviru svoje gozdnogospodarske skupnosti zavestno podredijo strokovnim gozdnogospodarskim načrtom, mnogo je kratkih poročil iz operative itd. Tudi 2r)äno.bteTni gradbeništva v goidarstvu«, »Opis gozdov in kontrola njihove zmogljivosti«, ■»Vprašanje zakonodaje« itd. Prikai o Itku kanadskega študenta gozdarstva nam poroča, da diplomiral letno ok, 100 absoltentav. Vendar pa imajo evropski goüdajji pomisleke glede Studijskega programa, kajti Jtudij je posvečen Wlj iiko-riSfajaju gozdov, gradbeništvu, izmeri, ekonom i k gojitev in varstvo gozdov sta zaticmarjena. Študenti imajo sicer na .razpolago inätitut, zelo bogate zbirke, Jaiboratorije, bogato knjižnico, raznoliko dokumentacijo itd,, vendair pa sc le malo absolventov posveti «oajistvenemu delu, več tehnologiji, najvei^ pa pra'ktiSnemu delu pri jzkoriSčatiju g07;dov. Na ipovršioi 125,000,000 ba gozdov gozdnogojltvcna dela niso iako pereča in je Se vedno premalo strokovnjakov za opera,tivo. Od junija do oktobra imajo počitnice. Zaposlujejo se pri raznih dtlniSkjb druJtah, kj«r izdelujejo gozdnoopcra:tivne na^rt(:, nadzirajo gra-dbena dela, praitidrajo v fotoigrametriji, proufujejo ekonomiko itd. Pri tem zaslužijo po 1200 dolarjev, kar jim omogoča Študij na visoki soli. V Zahodni Nemčiji spo'dbujajo tudi šolsko mladino k pravilnemu ocenjevanju in odnosu do g[>zda, največ i ustreznimi filmi in pralctičnim delom. Leta 1952 so vzdrževali že 292 ha Sol ski h igozdnv. Uo leta 1958 pa je narasla po^vršina šolskih gozdov na 1872 ha_ Obra,vnavana revija je aelo p&s£ra, strokovno na višini in praiksi zelo koristna, Oi>o-zarja tudi na nova strokovna dela, poroča o stanju gozdarstva in novih spoznanjih v dnigih državah, nagrajuje uspele fotografske posnetke. Vsi gozdarji so je veseli, ker jih spodbuja k sodelovanju in -vnaša novo miselnost mladih gozdaj-jev ne le v strokovna vprašanja, temveč tudi v gledanje na družbeno pomembnost gozdov. „ , Anton S e 1 i šk ar IZ PRAKSE PREPROSTO IN ZANESLJIVO MERJENJE DREVESNIH VISlN V zvezi s cenitvijo lesne mase pri -sedaj veljavnem naiinu odmere prispevkov v gozdni sklad je meritev drevesnih vi^in zelo važno opravilo, alasti takrat, kadat pri majhni gozdni posesti in neenoličnik gozdovih icsno -maao obračunavamo po dvovhodoih tabelah. Taki primeri pa so pri nas zelo pogosti. Navodila OUG Celje določajo, da se pri odkazilu v stoječem za določitev višin uporablja 4-metrska lelva, kadar se obračunava lesna ma^a po dvovhodnih tabelah do ok. 50 m^ ■ Ko smo na ierenu začeli s tem delom in pa dosedajiji na-vadi s svinčnikom ugotavljali drevesne višine, «em uvidel, da tak način nj -zadosti natančen in da je potrebno višine natančneje določati, ker so le-te hkrati s prsnimi premeri odločilne za lesno maso. za katero se ?araČunava prispevek v g^ozdni sklad. Ugotovil sem namreč, da so bile pri običajnem načinu meritve drevesnih viŠin, zlasti kadar je Mo za visoka drevesa, s prenašanjem navadno ugotovljene premajhne višine, Z okiilamo r.cnitvijo sem dognal, da so lekcije proti vrhu drevesa zajemale Včatiih celo 3 in Se več metrov nam«to 4 -m. Te napake so občutne. Če je stojišče v isti višini kot drevesno lastilo^, zlasti pa še, če je nižje od njega, Cim bliže je bilo atojiiče drevesu, tem večje so bile napate, Z nadaljnjimi poskusi sem ugotovil, da je točnost merjenja drevesnih viiin odvisna od tega, aJi ima merilec pri delu «krČeno ali stegnjeno roko. Slika 1. nam naaorno prikazuje, da izmerimo pravilno višino le takrat, £c premikamo roko pri vizijanju po navpičnici (a). Ce pri merjenj^j roko približujemo ^b) očesu, boroo izmerili premajhno- vjSino, £e premi- kiuiK» roko izven nai^piJnice i(a) in jo oddaljujemo od očesa (c), borao izmerili preveliko viiino- viziranju moramo torej roko iz skrčene drže postopno vedno bolj stegovati, da ostane svin.(5iiik vedno v isti navpitnici (a). Stojišče si moramo izbrati po- moižnosti ta'ko, da je nekaJco v isti ravnini s sredino [Ircvesne viiiae, Čeprav nekateri ugledni gozdarji temu ugovaj-jajo. Tako -stojiSČe jc naj-prirtienicjäe še zlasti zato, ker v tem pj-imeru iameriroo dovolj natačne viSine s preprostim premikajijem vedno ijtegnjene roke ne glede na to ali drjimo evinSnik navjMSno ali pa neprcmifno,' t. j. vedno pravokotno na smer roke, kot to navadno nehote ravnamo pri vizi-ranju. Prt stojiSčih, ki ležijo iinad ali izpod vodoravjie ploskve skoii sredino drevesne viSine nam viiiranje s svinčnikom, ki je pravokoten na. smer roke in torej ni navpiSeii: da jclo napaine vrednosti, v prvem primeru prevelike, v drugem premajhne. Vendar pa Je iibira omenjenega idealnega stojisia mogoča le oa 'strroetn terenu in je zaiiesljivo viziranjc mogoče ie v posatneinik primerih, razen tega pa nas neprestana hoja goi in dol .po poboiju preveč utruja. Zato je -merjetije drevesnih višin s ^tojiS^a, ki je s sredino drevesne višine v isti horizontalni ravnini, teiko izvedljivo in za pratkso ni priporočljivo. Kontrolirali -smo natančnost tovrstnih cenitev drevesnih viSin in smo z mtEritvijo posekanih dreves ali pa z višinomerom ugotovili, da so logarji pri tem delali zelo občutne napaike, ki so v skrajnih primerih 7,nalale celo nad 40%'. V pretežni večini jc Slo za pre-nirko ocenitev višin. To si lahko ra-zlagamo tako, da so merilci vizdrali na vse sekcije s preveč stegnjeno ro'ko in ^ato svinčnika pri prenašanju z ene sekcije na drugo niso dvigovali po isti navpitnici. Sprii» teh ugotovitev sem prijel do zaključka, da okular na cenitev drevesnih višin ; nanaSanjem 4-metrskih sckdj ne ustreza. Ker nI .bilo na raipolago viŠinomerov, sem se > feal (fa 20 (16) (201 16 [16] ___■ ih (S) 1 Slika 1 Paravilno stojišče la cenitev drevesne višine z vitziranjcm s svinčnikom pri uporabi -S-metrsice letve. Sv)n4nik moramo ipremikati po isti navpičnici (at, ai...a), da izmerimo pravilno viSino (26m). Če pri viziranju krčimo roko (bj, bsv-.b), 'izmerimo .premajhno viiino (2] m). Ce sprva skrčeno roko ,pri viiiranjti preveč stegujemo (ci, a . ,„ c), bomo izmerili preveliko višino (28 m) začel ukvarjati z razmišljanjem o uvedbi ^kaltänega drugega preprostega, toda dovolj na-taofncga načina ugotavljanja drevesnih viäin, K-ooEno sem se odloČil za pripraven in natančnejSi način, ki ga imenujem, «primerjalno okularno nanaSanjc«, Postopek je pri teiu oaslcdfiji: Stojišče naj bo primemo oddaljeno od drevesa, navadno za viširio Ic-tcga, tako da sta vidna podnožje in vrh drevesa. Nato nauNCBio o-kularno ali pa t viitiraiijem s pomočjo svinčnika dffiiino' prislonjene {n.pr. 4-rne-trske) letve nad njo. To (oČko si lapoormimo tako, da viru70 na. njo fik-siramo s svinčnikom, ali kakinim drugim koničastim predmetom, ki ga držimo v stegnjeni roki. V veČini primerov pa si ta l-kratni «podaljSeJc letve lahko zapomnimo po kakšni značilnosti na drevesnem lieblu (veja, štrcelj, rana, grba itd.). Nato pa Ic z okuJarno cenitvijo oziroma primerjavo določimo viäje na deblu novo točko tako, da je 'le-ta oti prve določene točke toliko viäja, kolikor je k-ta daleč od podnožja drevesa. V obravnavanem primerit z 4-me-trsko letvo je ta dfuga točka torej 16 m visoko- na deblu. Nato ocenimo, ali je od te točke do vrha drevesa ostalo Üe 8 m, ali pa 2X8m. Ostanek, ki po ponovni okularai določitvi 8-roetrske sekcije äe cstane do vrha drevesa, končno ocenimo io priltejenio. (Slika 2). Na podoben načiri si pogoisto s pridom pomagamo tudi tako, da najprej določimo to^ko, ki je na deblu 5 m visoko in ji nato okularno Je dodamo i m. To dosežemo tudi z drugimi pripravnimi kombinacijami, n. pr. ^ + &, ali pa 4 -f + 2 = 10 m. K^} smo fikiirali tO-mc-trsko točko, postopamo podobno kot pri opisanem. okivUrocm nanašanju 8-metrskih sekcij ii) končno ocenimo in dodamo äc ostanek. Slika 9. li prakse vemo, da pri uporabi 4-metr^ke letve in z namaianjem njene doUine s pomočjo viitraoja (i svinčnikom) navadno zaradi nepravilne drŽe roke že pri drugi sekciji nehote na-pravimo napako, ki se nato Se stopnjuje. V izogih temu uporabljamo dru-^i naČin, kjer s pomočjo vizirajija le 1- do 2-krat nanescmo dolžino letve, nadaljnja cenitev drevesne višine pa sloni izključno le na primerjalnem okularnem. nanašanju prvotno fiksirane S- ali IQ-metrske sekcije r Vaioo je, da prvih 8 ait 10 m dcbro okularno odmerimo in da si to toliko dobro inpomcimo, ktr od tega je v prvi vrsti odvisna točnost cenitve celotne višine, VeKkral st bomo odločili, da prvo toÜ'ko doloEirao v višini 12 m in Iwmo nate primerjali, alL je preoslali del drevesa enak ocenjenemu ali je Jirajši aJi daljši in za. koliko. Nekateri se bodo odJoiSli za okulajruo najiaianjc preprosto po m od podnožja do vrha drevesa, Prav dobro se obnese tudi taka cenitev viJine, pri ka-teri najprej celotno višino drevesa ökiilarn.0 raipolovimo in si to raipolovnico zapomnimo na ■deblu na že opisani način. Nato oceniino dolžino te polo-vice ter jo ffornaflÜTTK) z 2 in tako ugotovimo drevesno višino. Ta način se prav dobro olmese pri visokih drevesih kot tudi juri me rilcih začetnikih, ki jim meritev viSin dela. tpj-eglaviee. Za kontrolo je priporočljivo ccloLno viSino okularno racpoloviH, nato spodnjo polovico ponovno raapO'lovitd ter določiti vrednost Četrtine višine z viziranjem in s pomočjo letve. Ugotovljeno vrednost nato pomnoJimo s 4 in taikcj doženemo celotno drevesno viSino. Včasih si pomagamo tudi tal;o, da najprej ugotovimo višino do kakŽne izrajiie točke, na drevesu, (n, pr. do vej), nato pa določimc viäino Je za preostali del drevesa in obe vrednosti seštejemo. Takih in podobnih načijiov cenitve drevesnih višin je veliko in lahlro uporabljamo sedaj enega sedaj drugega. paČ tistega,, ki se nam zdi glede na teren, viStno in obliko dreves najbolj prikladen in zadosti nataučen. Pri uporabi obravnavanega nači-na ne smemo ubirati stojišča preblizu drevesa. Izkušnje so pokazale, da iikuJeni mcriJci niso delali na^jafc nad ± 1 m razen pri zelo visokih drevesih, povprečno pa le 30—60 cm Izmerjene viJine so bile dovolj natančne sa določitev lesne mase po dvovhodnih tablicah. Z okulajno primerjavo «mo «t izognili velikim netočnostim, ki nastajajo pri viziranju In nanaSanju sc ko j s svinčnikom. Potrebno je poudariti, da mora bi.ti l-metrska letva na vrhu prav dobro vidna. (Pogosto smo zato njem zgornji konec oheleziH z apnom ali pa z bela krpo). Kadar nismo imeli pri roki t-metrslte letve, smo si pomagali s krajio 2—2,5 m dolgo palico, s katero smo z d verni ali pa z en^^ odmero določili 1 m viscfko točko. Z enkratno odmero smo to dosegli taio, da je merilčev pomočnik prijel palico na zaznamovanem mestu in jo dvignil ob deilu ter je s koncem, pa/lice v slegnjeni roki Actsegel viiino natančno 4 m. Izkušnje so pokazale, da pri primerjalnem okularnerti nanaianj« tisti merilci, ki so ravnali preveč dlakocepjio, niso dosegli naJiiO'lj natančnih rezultatov, temveč listi, ki so bili primemo odločni in realno preudarni, kajbi macij^e napake se pri večjem Številu dreves izravnavajo, medtem ko se piri pretirano natančni cenitvi, opravljeni po načelu »raje malo«, napake navadna nakopičijo. Uporaba primerjalnega okularncga naoa^anja se Je v naSi praksi tako obnesla, da sedaj kar lahko pogrešamo nataČJie toda drage viiinoraer«, za katerimi smo prej venomer moledovaJi, ko smo z viairanjem s svičnikom ugolavljall zeJo netočne drevesne višine. Priporočani način primerjalnega okularnega naraiajija pa ne smemo smatrati kot recept, ki je uporaben in najprimernejši v vseh primerih, na primer, kadar gre za drobno drevje, ki navadno zelo gofrto raste in je opravilo zaradi nepregledno.sti Kelo težavno. V teh primerih moramo seveda uporabit! okulamo cenitev. Kako pa se usposobimo za taikino cenitev, bi opisal v posebnejn članku, če bo to potrebno. Sicer .pa menim, da bi bilo dobro, če bi le kdo drug o tem kaj napisal iz svojih izkušenj pri ptizadevanju za pospeševanje umnega gozdnega gospodarjenja in za uvaijanje novih naprednih sodobnih metod. Bernard C a i DRUŠTVENE VESTI OBČNI ZBOR DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SLOVENIJE Dne 1. marca. t. [. jc bil v staivbi InStituta la gioidno in lesno gospodarstw Slwenije v Ljubljani redni obEni zbor DIT g-gla priti d&volj do ijraza. in posvetovanje ni dalo taikSnih uipehov kot bi jih mogla V okviru društva je bila .proslavljena 10-lctnica -obstoja lesnega odddka TSS v Ljubljani, poveaana s stroktivnim ipredavanjem. DruStvo je sodelovalo e fakulteto pri izročitvi žare s prstjo z Resslcvega groba predstavniku i^e^kih gozdarjev. DruStvcnl deleg^a-ti so sc tudi udeleSili pogreba častnega člana iveze, prof. Ugrenovica. Hkrati s kongresom na Bledu je bil v Ljubljani mednarodni lesni ^cjcm, kjer jc bila ob sodelovanju druStva prirejena ludi ^oidarska razstava. Z ustajiövilvijo samostojnega logarskega društva je bila reSena naloga, ki jo je postavil lanski občni zbor, čeprav milljeoja ledaj niso Kila enolna, DIT je tudii finančno podprlo novo ustanovljeno logarsko tJruStvo. Akdja izdajanja članskih izkaznic je v icku in bo v kraCkem zaJtljučena. Na občoih zborih sekcij so bili ponekod Se ustanovljeui lesni, pododbori. Število in sestav Članstva sta se z ustanovitvijo samoriotjnciga logarskega druitva v preteklem letu bistveno sprcmtnila. Od lanskoletnih 707 rcdniih in 8S0 izrednih članov je po podatkih s 1. marcem t. 1, Število članstva po sekcija,h naslednje: Sekcija Gozdarstvo Lesna industrija Skupaj Inženirjev tehnikov inženirjev tehnikov Celjska 22 44 _ 13 73 Goriška 12 41 — 14 67 Kamniška 2 a 4 43 57 Kočevska 6 34 I 6 47 Kranjska 19 31 1 12 63 KraSka 4 14 — 1 19 Ljubljanska 53 38 6 5 101 Mariborska 31 62 3 19 115 Novomeäka 16 32 2 11 61 Pomurska 3 17 - — 20 Poiftojn&ka 6 32 — 10 48 Slovenj egraSka 8 36 — 8 54 Triglavska 18 29 t 13 61 ^Zasavska 6 14 — 4 234 Skupaj 205 434 18 158 815 Od 140 mogočih .gospodarskih Članov je .bilo doklej vkljufenih lOO in jc njihovo članstvo urejeno 2 ustreznimi pnj^avaicami. Upravni odbor društva je imel v preteklem poslovnem letu 18 sej in eno sejo lesnoindustrijskega pododbora. Povprečna udeležba na sejah je bila 71%, glede na zaposlenost in oddaljenost odbornikov toj-ej dobra.. k poročil društvenega blaga-jnika inž. Tugomirja Cajnka smo povieli, da. so lanskoletni prejemJji društva znašali 3,415.443 din, iida&ki pa 3,052.475 din. Društvo je sodelovalo pri stroških za blejski kongres z 202.508 din. PodrobnejSi prikaz dohodkov in izdatkov je bil podan v omenjenem tiskanem pOTOČilu kaior tudi predlog pToračiuia za tekoče leto, ki predvideva 1,900.000 din dohodkov in prav toliko- izdatkov. Blagajnik je v imenu dotedanjega odbora predložil za leto 1959 naslednjo razdelitev piispevkt>v sekcij irtatiJnenm društvu, i/virajočih ii gospodarske Članarine v tekočem letu; Sekcija Šttvtlo doklej vključenih go.ipodutsltihi članov Število gnspotliir£]ilh članov po 30 000 din Število članov po 1(1.000 din neuldjučcnih gospodarskih članov Pvedlaganl prispevek mati C ti t ran (v 1000 din) Ljubljanska 13 7 6 8 196 Triglavska 3 3 — 3 68 Kranjska 7 5 2 1 87 Celjska 20 7 13 I 164 MarihorS'ka ä •1 4 5 119 Slovenj egraSka 13 3 10 1 06 Kamniška 3 3 - 1 50 Kočdviska 6 3 3 — S5. Postojnska 1 1 -- 4 50 GoriJka 5 5 — 2 67 KraŽka — — — 2 18 Novomeška 2 2 — 2 46 Zasavska 3 2 1 .3 59 Pomurska 8 2 6 — 55 Skupaj 92 47 45 33 1150 Poročila urednikov Urednika ini O. Jug in ini. M, Brinar sta nato porofala o druStveoüi revijah »Les« in uGozdarslci vcstoik». Revija «Les« je z letom 1958 zaključila svoj deseti letnik., Tiska sc v IIOO izvodih. Svoje obveznosti je poravnale le 64% najočni^tov. Dopisništvo je iibka. stran revije in je glavni razlog, da revija ni redno izhajala. Razen tega je problem tudi v povečanju itevila naročnikD-v m v pridobitvi finančnih sredstev izhajanje, lOdbor je dosegel, da se bosta v bodoče revija »Les« in glasilo »Lesna industrija« združila. Združena revija, bo preoblikovala svojo vsebino, tako da bodo načelni članki ohranili TVojo dosedanjo raven, ra«e« tega pa se bo glasilo s svojo vsebino pribliiajo dosedanjim brakem »Lesne industrije«. Tako se predvideva, da bo Število naročnikov naraslo na 130Ö. Finatično-poslovanje revije v iprctekkm letu izkazuje 1,208.164 din dohodkov in 2,015.655 din izdatkov. Za tekoče leto je bil predložen proraJnn, po katerem, bi dohodki ;!našali 2i430,000 din in toliko tudi izdatki Gozdarski vestnik je izhajal pravoiasno in je pri tem celo presegel svoj normalni (,b3eg. Število sotrudnikov se je v primerjavi z letom 1957 poveJalo za 11%, od teh jih 39% odpa,de na centralne ustanove. \\% na operativo, izven g-ondarskih krog-ov pa 20%. Posameatie ipanoge stroke so hile v člankih ustrezno lasto^anc, vendar pa druStveni dejavnosti ni moglo biti poweceno dovolj tiskovnega, prostora, ker tovrstno dopisništvo ni zadovoljivo fun.k<:!ooira1o. Blejskemu kongresu je bila tpusvcčena posebna dvožtcvilka glasila, v kateri je bila zbrana temu dogodku ustrezajoča vsebina, hkrati pa so bile tja uvrftene tudi reprodukcije posnetkov številnih zna-nih go^darjev-fotoamaterjev; tako so bile ponazorjene znaEltiosti slovenskili gos-dov. Nato so ibili izdelani .posebni odtisi teh repj-od-ukcij iu, izpopolnjeni s primerno opremo in tiijejeziČno lailago, izdani kot ilustracija. »Slovenski gozd«. Sedaj jena razpolago po ceni 100 din v u^vravo Gozdarskega vestnika, La-nskoletmi finančni plan je bil ostvarjen z S,606,^85 din dohodkov in 5,105.944 din izdatkov, NaSa podjetja in ustanove so se v preteklem poslovnem letu v glavnem Častno oddoliüe strcvkovnemu tisku in jim gre zato vse 'pri!;na^nJ^^, Naioinina pa je bila irea-lUirana ■k « zato ibo moralo -druätvoi preko isekcij \ badoJe uEittkovitejc flbraiiuimti i vsemi zanikrnimi naročniki. Po predlogu dwedaiijcga dvoitvenega in uredniškega odbora naj bi sc pr&raftin za tekote leto lasroval na 2,660.OÜÜ din d-o-hodkov in prav toliko iz^la;tkov. Urcdniiki odbor nadalj> [wedlaga, naj se tiaroünina la GozdarsM veslurk v bod-ore izenači i [iaro?ninD za revijo »Les«, t. j. -da bo jnaJala letno 500 din. Obini zbw naj sprejme ustrezne -sklept;, s katerimi bi se sekcije lEivwalt, da bodo prispevale primerni material s pomočjo liatere'ga bi mögt! Gotdarski 'vestnik dati ustrezni ipouJarek proslavi 4Metiiice ZKJ. Dejavnost sekcij Podajami) 'kratek prikaz uveljavljanja drtiätvenih sekcij, na kratko povzet iz omenjenega pismenega poročila^ Celjska sckeija j« priredila vrsto uspelih akcij: Stroškovne ek^kufiije v Črno goro se je udeležilo 38 članov. Na svojem obmoJju je 5.prcjela ekskurzija Sumarskcga druJtTva \z Siska in tova,rilev iz Srbije, Za viE|^ojc> članstva so organizirali uspešni posbdiplomski Jtudij v okviru priprav za strokovne izpite. Razen tega so prirediti tudi teČaj in na 5 tedenskih tečajiii obravnavali ugotovitve prof, dr Leibundguta s prikazom pozitivne selekcije. Strtykovne tečaje, ki so jih priredili za spopolnjevanj« delavcev, jc obiskovalo 200 udeležencev. 2a obravnavo druibencga plana je sekcija sklicala posvetovanja, ki se jih je udeležilo 52 strokovnjakov in predstavniki oblasti, Na posebnem razširjenem sestanku so koinitno obravnavali tudi vprašanje pozitivne selekfije in družbenega plana. Goriška sekcija jc sklicala dve posvctovaoji po vfiraSanjih gozdnega In lesnega gospoda.rstva, gozdnim delavcem pa je priredila tečaj za -spojiolnjevanje. Na 3 dvodnevnih tečajih za logarje s s o'bravna.valt pravilno odkazovanje dresvja. V Novi Gorici so priredili 4-dnevni tečaj za pripravo inžcmrjcv in tehnikov svoje, in kraSkö sekcije za strokovne izpite. Sekcija je intenzivno sodelovala pri sestavi perspektivnega plana gozdarstva ter pri obravnavi vprašanja surovinskih območij lesne Industrije. V Kamniški sekciji je iila najdelavnejla skupina v tovarni »Stol« v Duplici, ki povezuje 3S Člajiov, Skupino vodi lastni odbor, ki je zelo pO(gostra prirejal sestanke. Na predavanjih so obravriavali razna vpraJanja, neposredno zvezana s prcvizvodnim procesom, 2a dosego kvalifikacije dejavceiv je sekcija priredila 178 ur predavanj, CIani s« se udeleiili raznih jazstav in ekskurzij. Skratka, to je ena sekcij, ki je pokazala, kako živahno in vsestransko se lahko raxvijc dejavnost lesnoindustrijske skupine Gozdarska skupina pa je poleg drugega priredila dvodnevni seminar iz gojenja go^Jov. K-očevska -scicija je delovala po terenskih skupinah, ?. ustanovit vi j,o logarskega druStva pa sc je dejavnost osredotočila v .sami lekclji'. Za strokovno apopolnjevanje delavcev so priredili 3 tečaje, ftego orodja pa so obravnavaj! na dveh eitotedetisfcih tečajih. Gojenju gozdov so posvetili 5 dvodnevnih tečajev. Pripravili so tudi fcČaj za -krojenje bukfrviiie, ki ga je priredila zbornica. Članstvo lesnoindustrijske stroke je uspmsfrbilo na 3-mesečncm tci^aju delavce iz lesne industrije ^a višjo kvalifikacijo. Priredili so dobro obiskano- in uspelo eksturzijo-iv goadove iGG Mariboir in Slovenj Gradec, Kiaika sekcija Šteje la svoj poglavitni uspeh, da je prebrodila organizacijske težave in sc je pričela uveljavljati s tem, da daje strokovno pomoč or^ramom družbenega upravljanja ia organom 'Oblasti. Tudi pji sestavi perspcklrivincga plana g-ozdarstva so aktivno sodeloTfaliL Za vzgojo kadrov sta bili prirejeni 2 strokovni predavanji, Skrbeli so tudi za spopolnitev strokovne knjižnice. Kranjska sckcija je sodelovala pri izdelavi perspektivnega plana izgradnje cestnega omrežja in pomagala pri pripravah blejski kongres, friredili so strokovno eks^kurzijo v Črno gwo in v Litostroj, gozdne delavec pa -so na več tečajih usposabljaJi lä viSjo kvalifikacijo. Osnovali so si lepo strokovno knjižnico. r Ljubljanslcä, sekcija je priredila 2 predavanji, na katerih so tovariši poroJali o svoj ill vtisih in atrokoivni problem ati'ki ii Itio^erastvaL Elkakuirzija v pohorske gozdove je iiredno dobro uspela. Oi'gaiiiziTali so tudi teEaj za priipravo kandidatov na stroitovne izpite; rSJen tlsmov sw ic ga udeleJili tudi tovariäi iz sosed-njih sekcij. DruJtvcoo delo se ni moglo dovolj razgibati zlasti laradi po manj kanj a ustreznih prostorov. Mariborska «ekclja je priredila dva plenarna acstanka, združena s strokovnimi predavanji. Na prvem so obravnavali vprašanje gospodarskih obmoÜij v rvew z lofcacijo Itsno-industrijskih obratov, na drugem pa ustanovitev lok za gozdne delavce v Lovrcjicu na Pohtjrju, Sekcija je raidclila delo po več strokovnih 'komisijah, Kajaktivnejäa je bila komisija za strokovno spopolajevanje. Priredili so 3 iclo dobro obiskana tečaja za odkaio-vatije drevja, tečaj za- pripravoi logarjev na strokovne izpite iii 5 tečajev /a spopolnjevanje gozdnih delan^cev, ta'ko da je v zadnjih 2 letih oad 600 delavcev s pomočjo strokovnega spo.polnjevanja doseglo kvalifikacijo'. Tudi za lesne manipulante na skladi-Sčih so s pomočjo ZcIezoiSke^a transportnega podjetja iz Ljubljane .priredili ustrezne teiSaji; Tečaja za pripravo inieni^jcv in tehnikov za strokovne izpite so se udele£ili razen Članov tudi tovariÜ Iz sosednjih sekcij. Na priloSnostnih predavanjih so obravnaivali vprašanje pomlajevaJija njacesna na požganicah ,uporal3(j mehanizacije pri izgradnji goadnih cest, vlogo pedologije v ZSSR in vzdrževanje gozduega orodja, Nc.vonieSka sekcija ätejc med svoje najpomembnejše uspeh« izvedbo tečaja za krojenje !esa. Pri vzgoji Icadrov so nadaljevali s svojim tridicLonaloim delom. Udeležencem ekskurzije Ijubljaiitkc gozdarske fakultete so oiTiogočilt ČiTo bolj spoznati problematiko dolenjskih gozdov. Ustanovili so lesnoindustrlisko podsekcljo, Omog^očili -so tudi postavitev ipoinenika uttvrlemu tovarišu Carmajiu. Pomurska sekcija je po številu članstva skoraj na-jmanjša, vendar pa je Lq ni oviralo, da ne bi ravno ona vzpostavila prav živahnih stikov z upraPvno-poJitičmmi orgaiiL svojega območja. Zato je tudi uspeSno uveljavila svoj predlog za. organizacijo gozdarske sluibe ok-raja PrirediK so tečaj za pripravo, logarjev na izipite. Ra^en tega so organizirali teČaj «a odkazov^ftjc drevja in 4-dnevni tečaj za krojenje Itsa, ki so s« ga udeleSili tudi tovariši iz drugih sekcij. Na ^-dnevnem seminarju so seznarili članstvo s .sodobnimi gojitvenimi metodami. Na uspelem predavanju so obravnavali vpraSanje uporabe fotogrametrije v gozdarstvu. Za lesue manipulante go priredili teČaj o jugoslovanskem standardu. Sekcija je tudi pomagala pri pripravah in izvedbi društvenega plenuma v Murski. Soboti. Na svojem ahmoČju so aprejcli ekskurziji Srednje gozdaj-ske sole iz Ljubljane in Postojr.Jte sekcije. Postojnska sckcija je posvetila poglavitno skrb vzgoji kadrov. Priiejala je tečaje ^a usposabljanje gozdnih delavcev za kvalifikacijske izpite. Izvedla je strokovno cksituraij-o na Pohorje, v lesnoindustrijske obrate v Mariboru in okolici ter nato v Pomurje. Doslej še ni uspela najti zadostnih stikov z lesno industrijo svojega območja. Slovenjograäka sekcija je .posvetila največ svojega, prizadevanja strokovni vzgoji svojega članstva, ta-ko pri p^^iprasvah za strokovne izpite inženirjev in tebnikov kot tudi pri izobraževanju gozdnih delavcev. Aktivno w sodclovaJi pri ustanovitvi Gozdarske posl'ovne zvtze v Dravogradu. S strokovtvo. ekskurzijo lo obiskali Gorski Kotar in fakultetno posestvo v Zalesini ter LLP Delnice. Na svojem obm-oČju so. sprejeli ekskurzisLe iz Kočevja in tovariSe iz LR Srbije. . Triglavska sekeija se je, razumljivo, pred vsem posvetila pripravam za blejski kongres. Svojo raJosgo izredno temeljit» in smotrno objavili in so' bili zato deležni posebnega priznanja druätva in zveze iz Beograda. Prtr«diii so strokovno ekskurzijo v LR Made cd oni jo .in več tečajev iz gojenja gozdov, noge resonanČnega lesa in bruŠMja orodja. Posobno skrb so posvetili vpraSanju lesne industrije. Za pospeševanje dejavnosti v lesnoindustrijskih obratih osnoivali tamkaj posebne ipodsekcije. Zasavska sckcija je priredila strokovno ekskuriijo na triglavska tn kratko ohmoČje,-ki je bila dobro obiskana in je «do uspela, 2a poživitev druiabnih stikov so priredili v Vidmu I-op tovariŠki vc^er. fiazprava o poročilih TovariS ing. D. Ccrjak je kot predsednik nadzornega ndbara nato poroča;!, da je bilo (inanfno poslovanje dniStva in obeli glasil v redu in da je bila društvena dejavnost vsestranska in moino razgibana P&hvaJil jc oba urednika xa vestno blagajniško poskvanjc, zlasti pa. blagajnika, ki ima Üe posebno zaslugo v lern, da je uspel decentralizirati zbiranje in plačevanje ülanarioe gospodajskih članov. Predložil je dosedajijtmii ctdboru razresnico s priznanjem, zlasti pa Se do-iedanjcmu predsedniku za njegovo uspeÜno delo. V Kvezi s predlogom dotedanjega upravnega -odbora, da se LovariSu in^^ A. Sivicu podeli Častno čl-ansivo za njegovo Izredno plodno življenjsko delo v gozdarsJci stroki, je bil nalo pred tan njegw življ.enjepii i navedbo glavnih uspehov in zaslug, nakar üo prisotni, z aplaviom enoglasno sprejeli sklep, da .se loivariš ing. Anton Sivic, gozdarski inipektor v p. izvoli za častnega člana druStTa. Nato so prisotni obravtiavali ra^na vprašanja, Predložetio je bilo, naj se s prisveto-vanjem o bukoivmi nadaljuj«. Diskusija jc bl-la posvečena še: pripravniški praksi, s-pielali-zadji, lesnemu oddelku fakultete, .pomanjkainju visoko kvalificiranih kadrov v lesni Industriji, proslavi ^O-lctnice ZKJ, evidenci proi-zvodnje, higiensko tehnični zaiČiti, proizvodnosti dda, lz,blri ustreznih drevesnih vrst, Gozdarsko . lesnemu muzeju v Bistri, organizaciji skupnih lesnih skladiič, izobraževanju logarjev v krojenju lesa, družbenem upravljanju v. kntertijskih zadrugah, uvajanju mehanizacije pri gradnji gozdnih cest, usposabljanju delavcev in m-ojstrov v lesni indusLiji, raiüiritvi iolc v Skofji Loki, pravil-rejši i/biri riJiiskovalnlh naJog na fakulteti in InStitutu, študijskem,« programu na fakulteti, organizaciji gozdarstva, awallai stanja v g-ozdarslvu in lesui industriji, odnosom v službi, kooperaciji manjših -podjetij, smotrnemu razporedu gozdarskih kadrov, lovstvu in Škodi po divjadi, popularizaoiji -dela ua krasu, iidajanju priročnikov in publikadj, dodeljevanju gozdov kmetijskim iposestvom, loli za gozdne delavce v Lovrencu, loli za ohratne Inženirje, zičničarskemu tečaij-u na Bledu itd. Skkpi StaliJča, izviirajoEa h vsestranske raaprave, je komisija, ki so jo je občni zbor za to določil, -izoblikovala takole: 1, Dosedanjemu upravnemu odboru d-ruitva se da ra;!reini(:a s posebnim priznanjem predsedniku. 2. Društvo s« bo vključilo v proslavo 40-letnice Z-KJ ter v ta namen priredi jubilejni delovni plenum ali kako drugače sodeluje ter ipo moŽnofrti zbere primerno- gradivo o aktivnosti go^.darstva v politični Wrbi pred in med vojno ali o Žrtvah politične borbe s področja gozdnega in lesnega gosijjodarstva. i. Tov, ing. Anton Sivic, upokojeni gozdarski inšpektor, je bil na podlagi svujib raslug za gozdarstvo, ki iso bile podane v posebnem poročilu, iiibran za častnega člana DIT GLI LRS. Upravni odbor ga o tem pnmerno obvesti in poiasti. 4. Matični upracvni odbor in .fekcije druJtva naj ob priliki sestave delovnega programa za naslednjo poslovno doho primerno upoštevajo in obdelajo sklepe lanskega 111. Kongresa IT gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije na Bledu. i. MatiEni odbor naj poživi stike s svoj.imi sekcijami zlasti z delovnimi pScnumi in posvetovanji. 6. Sekcije naj prenašajo na svoje članstvo pomembnejše dogodke in Al epe iz stroke ter tydi iia ta naČiji prispevajo k strokovcexnu dvigu svojega, zlasti mlajšega kadra, 7. Sekcije naj iikoristij« vsako priloin^^sL, da s sodelovanjem v druJtenih organizacijah in s sckdjami -drugih, slr-ofe dasti DtT kmetijstva uveljavljajo načela naprednega gozdiiEga in Jesnega gospodarjenja, dai bo na ta nafin -strotovno dck pri|}o bolj do veljave. 8 Matični odbor naj prouči, kako bi bilo smotrno zastaviti akcijo, da bi dali pobudo in vaivili pnzadevanjt za sistemaljJno povefanje proiivo-dnosti v eo^darstvu in lesni irdustniji, 9. MatiJni odboT naj pono-vno p^ou^i jn da pobirdo- za izboljšanje pripra-vniške praise inženirjev in tchTiikov in usmerjanje ikadrovske politik«. Nato razpraviti to vipraSanjc na plenu mu. 10. Nadaljevati s prizadevanji, da bii se ipoipcšji dotok visoko-kvalificiranili kav v lesno industrijo. 11. Društvo naj da pobudo ali vpliva, da se cfkrepi iesnoindustrijski Sols-ki center v Skofji Lflki, Podvzaine naj akcijo, da se LIP pustijo ali dodelijo iz fonda la kadTe primerna sredstva za vzgojo delsvccv. Vplivati, da se mojstrska Sola, na STS fi-mbolj p.rilai5oUi polrebain lesne industrije. Prav lako vplivati, da se iiboljSa sestava okrajnih izpitnih komisij le^noindustrijske delavcc in da se Eimbolj poen&ti raven teh izpitov za vso S love m J«, 15. Dništvo naj sodeluje pri izdelavi ustreznega .pri>grama la goidarrki Snlski center v Postojni, da bi se tim^bolj zadostilo potrebam operative in riamenu Jole. 13. MatiJoi odbor aaj da pobudo 7.il prireditev leLaja c HTZ v lesni industriji, ker je to v zvezi s produktivnostjo. H. Matični odbor naj zavzMnc staliäce in da primerno priporočilo glede preboda logarjev h KZ glede na vprasa.nje, če so ^a to že zreli pogoji, 13. Proučiti in staviti predJo^, kateri postdiplomski študij in s kcflikim trajanjem naj se prvenstveno priredi za potrebe operative 16. Podpretii akcijo za tečaje za krojenje lesa in pripravo tozadevnih navodil. Vplivati na gozdna gospodarstva, kjer so listavci zastopani v večji meri, da opravljajo krojenje lesa s specializiranimi krojiki. Dati po.budo za IzdeUvo standarda htodičev za luJčeno erobalažo. 17. Nadajjevati s posvetov a rije m o bukovini, da bi se o problemih dosegla primerna, timtbolj poenotena staiiSča aJi da bi se ra^či^tila t^asprolujoča si mnenja. 18. Ponoviti akcijo ^a koncentracijo lesnoindusliLj-rkih »bratov oziroma proti drobljenju 1. i, podjetij ter za kooperacijo, zlasti glede naba-ve lesnih surovin. Nadaljevati v: akcijo za, odstranitev disprcfcporcev v cenah lesa. 19. Sekcije naj v poivezavi z matičnim odborom vsaj etvkra,t letrio analiziraj-o stanje in problera-e v stro-ki svojega oibmcpčja ter skuSajo najti primerne ukrepe ali predloge za izboljšanje. 20. Sodelovati z Zveio IT gozdarstva in lesne industrije Jilgoslavije z narocnom, da je izda zvezni zakon o gozdovih. V ta namen prispevati k razČiSčenjiJ vprašanja o obliki gozdnogospodarskih wganizacij 21. Začeti z akcijo, da se izda republiški zak-on za kras, zlasti z namenom, da se obvarujejo pogozdene površine, izdelati načrt za prioritetna poigozdovanja krasa, 22. V zvezi s sestavljaj]jem in odobravanjem gozdno ureditvenih elaboratov dati pobudo, da se z njimi seznani širši krog ziinteresira&ih gospodarskih organizacij, 23. Podpreti poibud&, da se pristopi vsaj k poizkusni mehanizaciji gradnje go'zdnih cest. 24. Občni zbor je sprejel osnutek spremenjenega statuta društva z nekaterimi dopolnili. Upravni odbor je zadolžen, da »snutek v tem smtslti redigira in o^bjavi. 25. Zviäa se letna nairočnina za «Gozdarski vestnik« od dosedanjih 400 na 300 din letno. Naročnina za »Les« ostane nespremenjena (500 din letno). Ntsprerocnjene ostanejo tudi Elanarinc vseh vrst članov društva. 36. Spr-fjet je bi] predlog proračuna društva la Let« 1959 in razporeditev prispevkov po sekcijaJi društva za, kritje tega. proračuna. 27. Kot delegata za plen-um ZIT LRS sta bila izbrana, öba podpredsednipka upravnega odlofora drullva. 2S. Kot dele^iita za plenum Zve^e IT gozdarstva in leane industrije Jugoslavije sLa bila izbrana ing. Pavel Olip in ing. L&jsc Funk!. DruJtvejii organi za lelo 1959 iPo volitvah na oAiJnem zWu in po rai:delitvi nalog na prvi seji upravnega odbora je sestav društvenih organov za tekoJo- p<»-s1<™tiq dobo naslednji: Upravni odbor: predsednik: mg, Pavel Olip, podpredsednik üa gczdarstvcu ing. Milan 'Kudcr, podpredsednik za lesno industrijo: Viktor Senica^ tajnik: ing. Drago Justin, blagajniki ing Tugomir Cajnko, V p o do d .bo r za g o z d; a r s t V'0- so bili izvoljeni Se. naslednji Žlani upravnega odbora: in^, Zdravko Turk, ing. Tone Knez, Bogo Abrabamsbeirg, Franc Hostrrik, dng. Ivan Juvan; v pododbor za leoijio industrijo- pa so bili izvoljeni še naslednji iSlani upravnega odbora.: ing. Miloä Slovnik, Tone Biijan, ing. Dušan Dobnik, ing. Ad<>lf Sve.tlrČi£, ing. Dra^o Volk in Stefan Jurak. V nadzo^rni odbor «o bili ijivoljeni: ing, Lojze Funkl, ing, Oinko Cerjak in. ing. Bogdan 2agar, Za urednika strokovnih revij sta bila irvoljcna ing, Miran, Brinar in tng, Oskar Jug. kot delegata za plenum ZIT LRS sta bila izvoljena oba podpredsednika druŽt\'a, v plenum zveze pa ing. Pavd Olip in ing. Lojze Funkl. g IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA GOZDARSKA DRUŠTVA NA SLOVENSKEM OZEMLJU ('Nadaljevanje) V dneh od 9. do 12. novetnbra 1952 je bil v Sarajevu gozdarski kongres, na katerega je prišlo nad štiri sto gozdarskih strokovnjakov iz vseh delov Jugosla.vije. Na tem kongresu so ustanovili Zvejo gozdarskih društev FLRJ, ki zdruluje vsa republiška društva gozdarskih in lesnih strokovnjakov. Na zborovanju je bil sprejet statut zveze. iKongres je naroSil novo ustanovljem Zvezi g07.daTsi;ib druhev FLRJ kakor tudi Tepubliškim stro-kovnim društvom, da posvetijo svoje delo posebno sledečim oaJogam: ]. najtesneje naj sodelujejo s pristojnimi zakonodajnimi organi glede izdelave predpisov in naredb za gozdarsko slroko; 2. predlagajo naj pristojnim oblastvenim organom pravilno in smotrno razporeditev str&kovnega osebja; 3. popularizirajo naj uspehe, ki so bili doseženi v gozdarstvu in lesni industriji, aavedajoč se, da se fi tem dvigne tfgled gozdarske stroke. V tej zvezi je potrebno predlagati rzasluzne delavce v gozdarstvu in lesni industriji za odlikovanje; 4. aktivno naj sodelujejo pi^ Izdelavi projektov in naÜrtov drugih gospodarskih vej, ■v kolikor posegajo ti projekti in nairti v območje gozdarstva; 5. nuditi je treba pomoč ljudski oblasti pri kontroli pouka v stroškovnih Šolah (er vodstvom teb Sol pri pravilni organizaciji pouka. Dalje je treiia sodelovati tudi z vodstvi leh šol in z ljudsko oblastjo pri izdelavi proračuna za te vrste Sol; 6. popularizirati znanstvene uspehe domaČih in tujih avtorjev v gozdarst-vu in lesni industriji; 7. nuditi vso pomoč ra tesno sodelovanje znanosti m prfdtse tako, da pomagajo pri izdelovanju učnih načrtov in (programov faJcuHet, srednjih in nižjih strokovnih Sol, kaior iudi pri programih za -dela gozdarskih inanstvcräh inStitutoiv, programih za strokovne izpite itd.; 8. prevzeti pobudo za organiziranje pomoitnega tehničnega osebja v goidarstvu in Icsm industriji (logarjev in gozdnih munipulantov); 9. vsako leto sodelovati pri organizaciji j»Goidarskega tedna«. Ob tem Času naj bodo tudi redni občni ibori gozdarskih drultev; 10. orgainizirajo in skrbijo naj propagajido in napredek gcrzdarike rtroke. Na tretjem, rednem, občnem zboru DruStva inäcnirjev in tehnikov gozdarstva in jcsne industrije LRS, ki je bi) v Ljubljani dne 25. januarja 1953, je bilo podano poročilo o vsestranskem delovanju druätva in sekcij. [Glej Gozdarski vcstnik 1953, str. 571) Za predsednika je bil ponovno izvoljen ing. Zdravko Turk, Sklqji, sprejeti na občnem ^boru, s^ bili objavljeni v Gozdarskem vcstniku str. 89—91. Dne 30. januarja 1553 je sledil v okrilju DIT JLRS sklicanj ndebattii sestanek«, na katerem so obravnavali ndcatera važna gospodarska vprašanja in napravili primerne sklepe, (O tem glej Gozdarski vestnik 1&53, sfr. 91—96!) Prihodnji redni občni zbor DIT GLIS je bit v Ljubljani dcie 6. februarja 1954. Število članov je naraslo na 359, (Potek tega zborovanja je opisan v Go7xlairskem vcstniku 1954, atr 63.) Za dn^tvenega predsednika je bil izvoljen ing, Alojzij Funkl. Naslednji redni občni zbor je bil v Ljubljani dne 12. februarja 1955. Ob koncu leta 1954 je bilo 1249 Žlanov. (V poročilu, objavljenem na str. 88—93 Gozdarskega veitnika 1955, je opisano delo sekcij. Podane so tudi smernice za bodoče druStvenn delo.) Za predsednika je bil ponovno izvoljen ing, Alojiij Funkl, Od 3, do 6, oktobra 1954 je zboroval drugi kongres Zveze gozdaJških društev FLRJ v Ohridu. (Potek tega itongresa, referati, vsevrstni sklepi in ipriporoÜla so opisani v Gozdarskem vestniku 1954, str. 154-160.) Dne 4. februarja 1956 jc bil v Ljubljani redni obČni zbor DIT gozdarstva in lesne industrije LRS. Ob koncu leta 1955 je .društvo imelo 1401 Člana. (Poročilo o društvenem delu med letom 1955, o delu sekcij, o smernicah ja bodoče delovanje, je objavljeno v Gozdarskem vestniku 1956, str. 34—90.) Za predsednika druStva je bil zopet izvoljen ing, Alojzij Funkl. Naslednji obČni zbor je bil v Ljubljani dne 9. marca 1957. Poroöilo o delovanju društva -v letu 1Ö56 je podal upravni odbor. Stev.Ho članov se je povečalo na 151!. (Poročalo a tem občnem zboru jc natisnjeno v Gozdarskem vestjiiku 1957, sLr. 122—128.) Na Čelo upravnega odbora je bil izvoljen ing. Alojzij Funkl, za podpredsednika za. gozdarstvo pa ing, Zdravko Turk, zu podpredsednika za lesno industrijo ing Adolf SvetličiČ, Lanski občni zbor je bil 8, marca v Ljubljani, Do takrat se je število Članov povečalo na 15S7. (Poročilo je objavljeno v Gozdarskem vestniku, letnik 1958, na str. 214-223.) 2a .predsednika je bil izvoljen ing, Pavel Olip, aa podpredsednika gozdarskega pododbora ing. Lojze Funkl, za podpredsednika le.^noindusirijskega pododbora pa in^. Adolf SvetliČiČ. Med 26, in- 29, majem 195S je bil na Bledu 111. kongres inženirjev in tehnikov gvazdar-stva in lesne industrije Jugoslavije. (Poročilo o njem in o ekskurziji a njim v zvezi je objavljeno v Gozdarskem vestniku, letnik 1958, str. 263—272.) Po osvoboditvi je priČel leta 1046 kot V. Ictoik zopet Izhajati Gozdarski vestnik, mesečni list za gozdno in lesno gospodarstvo. Lisi je izhaja! v Ljubljani; izSle so Itevilke avgust—december. Letnika 1946 in 1947 je izdalo takratno Ministrstvo za kmetij-stv<> ra gozdawtv.o LRS, letnik 1948 pa Mintstrsl^o aa gozdarstvo in 1«. ind. LRS. Leta 1949 je pričela v Ljubljani izhajati revija »Lcsk, list za gozdarstvo in lesno industrijo. Pn'e tri številke je izdalo Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS, druge pa Ministrstvo za lesno industrijo LRS. Leta 1D49 Gozdarski vestnih ni izäd, ker ga jc nadomeščala revija Lts. Prihodnje leto je pričel zopet iziia.jati Gozdarski vcsfnik kot mesečni list za gozdarstvo. Izdajala ga jt Sekcija ja' gozdarstvo jn lesno industrijo Društva inženirjev in tehnikov v Ljubljajii, Uhajala pa jt tudi revija Les, ki se je odslej omejila na obravaavanjc vprašanj v zveii z lesnim g-ospodarstvom, lesno industrijo Tn lesno [>brtjo. Prve tri Številke letnika 195Q je izdaJa Generalna direkcija za lesno industrijo, ortale pa Ministrstvo za lesno industrijo. Od leU 1951 dalje pa izdaja oba lista (Gozdarski vestnik in Les) Bntitvo inženirjev m tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS v Ljubljani. Urednika Goadar.skega vestnika sta bila; za IctnVke 1938—19^1, 1946, 1947, 1948 in 1950 ing. Stanko Sotošek, od leta 195! do sedaj ing,. Miran Brinar. Uredniki revije Les so .biJi: za leti 1949 in 1950 ing. Janez Jerman, ^a leti 1951 .in 1952 Marjan Pengov, za leta od 1953 do sedaj ing. Oskar Jug, NaEtel sem gozdarska društva, ki so od leta IS51 do najcovejSe do-be delovala na slovenskem ozemlju, NaznaEil sem tudi namen teh drukev in njih prizadevanja. Navedel sem dalje strokovna glasila, ki so jih društva izdajala. V podroben oipis delovanja posameznih gozdarskih društev se nisem spuščal, ker bi taklnk tak(y, kot je to določeno za gospodarske organizacije, 7, Zve?,ni državni sekretariat la finance piedpiie v soglasju s Sekreta'piatom Zveznega izvršnega sveta &ka proizvodnja, 2) gojitev divjadi, 3) gozdno gradbeništvo (investicijska dela v lastni reiiji), 4) prevozna dejavnost, 5) kmetijsko izkoriščanje zem.LjišČa, 6) predelava gozdnih Icsnili sortimentov in predelava postranskih proizvodov in proizvodov gozdnih zcmljiSČ, 7) u-reditev hudournikov in zavarovanje zemljiSča pred izpiranjem (eroiijo), 2. Z vzdrževanj eni gozdov je mi-šljeno zlasti: 1) pogozdovanje redkih .posek in novih poäganic; zasaijanjc in aasevanje i'^lavcev v listnate in lista;vccv v iglaste gozdove ■(konverzija) v okviru pogo-zdovanja. rednih posek; neg&vanjc gozdov (IfiJ^enjc, resurekclja, redtenje, klešienje stojeJih. drevf.i in pod.); redoo varstvo- gosdov pied element am i mi iktxiaini, mrKesom in boleanimi; iuvanje gozdo-v; odka-aovanje debel za posek in prodaja ksa na panj\i ter drugih .^oidnih proizvodov in proizvodov go®dnihi zemtjiSJ na. rtajdišču. Z redriimi posekami jn novimi požganicami ao mišljene poseke in po^ganice, ki so nastaile po 1. jajiuaj-ju 1953. ■Med vzdrževanje gtiidov spadajo tudi manjša melioracijska dela (rcsurckti'ja, dzpopol-jiilcv praztiift na laraščenih gozdnih površinah z za^ejevanjejn m zasajanjem ter druge meli-ora-cije grmiJič in degradiranih göidov), in sicer največ do. I % skuijne gozdne povrSine, s kailcro ra^pola^a gozdna gospodarstvo. V vidrzevanje gozdov spadajo tudi seinje, katerih namen je vidritevanje dn negovanje gozdov, ne pa pridobivanje materiala za. trg, kaikor tudi napraiva ialvkih (gozdnih) poti, ki sd namenjene za negwanje, vairstvo in čuvanje goadov; 2) izdelava g^izdnih gospodarskih načrtov (uredii:venih elaboratov). 3. Z vzgojo gozdo-v je mišljeno zlasti: pogozdovanje starih posek in poŽganic, goliČav, kraJke^a srveta in iivega pwka: velike mtlioracijc jrmilč in degradiranih gozdirv, zasajanje in zasevanje iglavcev v listnate in listavcev v iglaste gozdove ižven pogozdovanja rednih posek. S starimi posekami in požganicami so miJljene poseke in ipozganice, ki io nasstale pred 1. januarjem 1958, če ni liilo predvideno, da jih jo treba pogozditv do konca 1959. Ce SE ,poseke ne pogozdijo irz celotnega dohodka oiti v dveh Icfih po preteku leta, v katerem je .bito drevje posckanoi, o^arorrta po preteku leta, v katerem bi bilo treba poseko pogoiditi, se ta pogozdi iz namenskih sredstev. Pora.bljena namenska sredstva je treba refiindlrati ii celotnega dohodka, v ktu, v (katerem so bila; porabljena. To velja tudi 7.a, pogoadite^ novih po^gajiic, za katere je bilo predvideno, da ijodo pogozdene i« celotnega, d'ohodka, pa to ni bilo storjeno v 'dvcb letih po preteku leta, ■V' katerem bi jih bilo treba pogozdrii.. 4. 2 iikorilčanjem gozdov io .gozdnih zemljiJE ja mišljeno zlasti: izdelovanje gozdnih lesnih st>rtimcnto.v; pridobivajije oglja-; izkoriščajije smo-Jc, zdravilnih in drugih aeli^J, semena, gozdnih sadežev in dru-gih postranskih proizvodov; izkoriščanje pažnikov; izkoriščanje kamenja, zem.lje in drugih nmidninskih mineralov. 5- Z go^dn-o rastlinsko pro-iivodnjo so miSljcni: pridobivanje sadnega materiala io v irevesnicah; vzgoja drevesnih plantaž e velikim prirastkom. 6. Z go-jitvijo divjadi je miŠljenO': vžreja, negovanje, varstvo in izkoriičanje divj-adi. 7. Z gozdnim gradibeniitvom je mišljeno: prajektiranje in iz^-ajanjc gozdnih gradbenih objektov v lastni režiji (go^zdnih cest, iele^aic In drugih traasijortnih naprav, logarskih hiS, upravnih in gospodarskih 'poslopij in druffih objektov), kakor ;tudi druga gradbena dela v lastni reitiji za gospodarstvo. 8. S prevozno dejavnostjo goadneg-a gospodarstva so miüljeni: prevoz proizvodov in -materiala, ki je potreben za glavne, postranske in pomožne dejavnosti z lastnimi prevoznimi sredstvi ter prilolnostni prevodi za druge. 9. S kmetijskim izko^ii^anjem zemljiiii je mišljeno obdetovanje kmetijskega zemljiä^a, ki je v okviru gospodarskih po-vršin gozdnega gospodarstva, ter obdelov^mja gozdnih površin, ki se začasno kmetijsko ■obdelujejo {gozdno poljedelsko' g^ojpodarjenje). 10. S predelavo goidnih lesnih sortamentov, .postranskih gozdnih proiavodov in proizvodov gozdnih zemljišč je mišljena pToizvodnja, pri kateri so glavna surovina gozdni lesni sortimenti ali .postranski gozdni proizvodi iti proizvodi gü'zdnih zcjnljiSč. 11. z ureditvijo hudournikov in z varstvom icmlji^Č pred izpiranjem so mišljeni graditev objoklov v hudourniških koritih, 'katerih namtn je, da sc omili delovanje hudouriükov, ter dela na iiprarub zemljiščih in na lemijilčih, ki io izpostajvljcna lipiranju, katerih namen jt. da se prepreEi nadaljnji; izp-iranje oziroma da se aemljtiče usposobi aa določeno kultiiro. 12. Celotni dohodek gozdnega gospodarstva po posamcjnih dejavnostih iz toik 2—^11 tega Jtavodila se ugotavlja, eniko, kol se ugotavlja pri drugih gospodarskih organizacij ah, J;i se ukvarja:jo s takimi dcjavnostmi. 13. Za posleivne stioŠke gozdnega go«podariStva po posameznih dejavnostih iz točk 2—11 tega navadila se štejejo -stroški, ki se ätejejo za ■poslovne stroške v dugih gospoda;r-skih orgamzacijaii, ki se ukv^ai'jajjo s takšnimi dejavnwslimi. Za stroške vzdrževanja gozdov sc Jtejcjo stroSkl la dela iz 2. točke tega: navodila. Ne štejejo se za poslovne stroSke gozdnega :gospodarstva iadatki, nastali z gojitvijo jrozdov po 3. točki tega. naivodila, ne izdatki za ureditev hudournikov, aa varstvo icmljiiSč pred iipira«j«n, aa gradnjo objektov v iudoutniSkih koritih, za dela na izpraiiih «emljiSČih in za usposobitev zemljiši^a aa določeno kulturo, kator tudi ne drugi izdatka, ki jih ni mogoče iteti za. stroške investicijskega vzdrževanja, temveč za invcsticijskc stroške. Tudi se ne štejejo za poslovne stroSke gozdnega gospodarstva Izdatki ia gojitev in vzdrievanje kultur in plantai; gozdnega drevja z velikim prirastkom v dobi- petih let, računano o-d 1, januajja naslednjega leta po zasaditvi; prav lako ne izdatki za dopolnjevanje in neg^ovanje gozdnih kultur do definitivne kolavdacije g-ozdnih-vzgojnih del Za poslovne stroške goiztinega gospodarstva se gospodarske organizacije, ki jim je katera od dejavnosti ie drugega odstavka 1. točke tega navodila registrirana kot glavna dejavnost, dejavnosti iz prvega odstavka omenjene točke pa so lanjo p&stranske ali pojnožne. Gospodarske organizacije, ki so kot svnjo glavno dejavnost registrirale katero od dejavnosti h prvega odstavka 1. točke lega navodila, poleg nje pa ie kakSno drugo dejavnost, uporaibljajo doioČbe odloka o- ugotavljanju m delitvi dohodka gozdnih gospodarstev in določbe tega navodila samo tedaj, če se k dejavnostjo k prvega odstavka 1. točke tega nawodila pretežno lücvarjajc^; sicer pa morajo uporabljati predpise, ki veljajo za drugo preiLezno dejavnost, i Ea to, kaitSTi deja-viiost je pretežna v smislu prejfcjeg'a odstavka, je odločilen cd&tni dohodek, ki ffospodarska orgaruzacija. doseže v posamezni dejavnosti 18. To nan^odilo velja od dneva objave v »Umdnem listu' FIJIJ«, uporablja pa sc od 1. jaiiuarja 1959 in ^a lakJjuČne račune za lelo 1958. St. 950/1, Za državnega, sekretajja Beograd, 2D .jamuaija 1959, la ftnanec drža-vni podstkrctar; ZtiTMi Polič s. T, DRUŽBENI PLAN LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1359 (Uradni list LRS ät. ii imI 30. 12. 195S) Povzemamo glavna določila, ki se nanašajo na g^ozdarstvo: IX. Gozdarstvo 1. Za nadaJjnjo krepitev pr-oizvodne ziricngljivosti gozdov se predvideva po fiiičnem oibsegu v letu J95D tale razvoj gozdarstva (v indeksih): 1957 1958 1959 1959 1956 1956 1956 1958 J. Gojenje in pospešervanje goidov 93 79 101 127 v .tem: ~ gojenje 106 118 134 113 — pospeševanje goadov 86 58 83 H3 2. Sečnja goidov 100 97 92 94 2. Povečarti obseg gojenja j^zdov je treba doseči predvsem s smotrnejšo raaporeditvijo raip^loiljivih sredstev in zmanjšanjem liidatkov za neproduktivne namene. Pri gojenju goidov je tueba upoštevati ilasti tole: — Prt obsegu nege fozdov se predvideva v ipriraerjavi z letom 1958 povečanje ea okoli li%. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost čiščenju in redčenju iglastih eitodobnaii gtwdov, za kar je treba predvideti ustrezna sredstva v povezavi z gradnjo gozdnih cat in nabavo lalnke tnebanimacije tudi v gozdnih skladih. Za izvedbo teh nsilog, ki lahtevajo visoko strokovno usposobljenost in zagotavljajo hkrati .proizvodnjo dodatnih količin celuloznega lesa, bo skrbela Uprava za gozdarstvo LRS v so^delovanju z okrajnimi upravami la gozdarstvo in InMiCutom /a gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. — Povečati je treba meliorativno pogozdovanje ter melioracije grmiSČ in degradiranih gozdov. — Pogozdovanje krasa je treba pospešiti na temelju posebnega generalnega na£rta za Dielioraeij-o krasa. Večja sredstva se bodo zagotovila s tem, da se bodo sredstva iz republiškega gozdnega sklada vezala na udeležbo zainteresiranih ljudskih odborov — -Pri pogozdovalnih delih je treba posvetl-tä posebno skrb pogozdovajiju s hitro rastočimi drevesnimi vrstami posebno s topoli. Predvideno je, da se bo v letu 1959 povečal obseg pogozdovanja s topoli skhdno 7. obstoječim generalnim načrtom Ka 100%. Za izvajanje teb del bo skrbela Komisija ia topole pri Zbornioi za kmetijstvo in gozdarstvo LR5,.ki naj sestavi v ta namen za, 1, l£l59 poseben operativni naČrt. r — Se nadalje je trebä pospdcvati vnaäaoje iglavcev v sestoje listavcev, — Urejajaje gozdov, v kitcrlh. fospodarij« i^ozdna gospodarstva, bo v Irtu I9jS v glavnem končano, V letu 1959 je troba zato urejati predvsem ostale gozdove splošnega ljudskega pTemoženj», Z urcjamjem sisebnih go^tiov pa naj -se nadaljuje Ic na tistili gozdnih obmoijih, kjer tvorijo zasebni gozdovi vfiJje in zaključene gospodarske eoote in kjer M) izvršene vse potrebne organizacijske in tehnične pripratve, Zlasti je treba razmejiti gozdove od kmetijskih po^ršiTi, kar jc hkrati pog'oj za ureditev Taajner nai Icsntm trgu. — ZmanjSati je treba stroäkc za urejanje, ker so vetinoma prcvisabi in kaicjo na neracionalno- razpolaganje s sredstvi, — Zaradi racionalnejšega gospodarjenja z gozdovi in paänitni zemljišči'se priporoma okrajnim ljudskim odborom, da sestivijo na-črte la irazmejitev gozd r« h In pašnih -povrSin. 3. Večj-i dol sredstev za pospeäevanje gozdov je treba itporabiti za gradnjo g-ozdntih cest, Gradtijo cest je treba pospeševalii zlasti v gozdnih predelih, kjer prevladujejo iglavci; v gozdovih listavcev pa le, če dajejo kvalitetne Sortimente ali pa je gradnja potrebna iz gojitvenih razlogov. Sredstva iz gozdnih skladov naj je lipora'bljajo v prvi vrsti za .gradnjo utrjenih gfrzdnih cest; grad-ojo vlak io neutrjenih poti, ki služijo zai gojenje goidov pa bodo vršile gozdnog-ospodarsike orgaoiizacije tudd iz sredjterv za redno vzdrževanje gozdov. Da se pospeSijo gradnje gozdnih cMt, se je treba v Jetu 1959 lotiti v večji meri uvajanja mehanizacije. Za nabavo opreme bi bilo troba iz gozdnih skladov zagotoviti sredstva v višini najmanj SO milijonov dinarjev. Zbornica la ktnetij^tvo in gozdarstvo LRS bo prouiila sistem mehanizirane gradnje gozdnih cest in pripravila prograon za nabavo ustrezne opreme. Sredstva za graditev goidarsk-ih -zgradb je treba uporabiti predvsem za izgradnjo logarnic, da bi se približal s Iro-kovn-i kader del&višču in omogočilo tako boljSe gospodarjenje z gozdovi. V le eu 1959 se bo nadaljevala gradnja gozdarskega -središča v Postojni in začel iidati gozdarski oddelek Univerze v Ljubljani. Pri goidarskem vjgojncm središču v Postojni je trcta o^nova-ti poleg gozdarske srednje Sok tudi šolo za go?.dne delavce ter ^enlcr za prouče-vanje dela in za pospeševanje mehanizacije v -gordarstvu, 4, Go krepilo »tanje igiastlh gojdov kat ekotvoinska primernejše drevesne vrste. Med tem ko je iglavcev v gozdovih okoM 57%, jih bo posekanih od skupac setnje le okoli S3%. Sku-pna seüjija se bo v letu 1959 ^manjJala za okoli 160,000 brirto m^. Zairadi iboljSe^a izkoriSJanja pa se rakuna a dejanskim zmanjlanjera nadelane lesne gmote le za lOO.OOO net-o m^. ManjSe 'kaliJine razpol&žljivega, lesa morajo vti v prct-eŽDi meri na laiun indivikoli 160,000 m^ i rmaajäonjem pvi in gozdnimi aemljiSči v hudourniških predelih; 14. daji ljudskim odborom strokovno pomoč pri reševanju Vipraianj s področjaj go,zdaj-stva in lesncgü gospodarstva; 15. mpiavljs. TxaJoge investitorja pri goadaa-skih gradnjah, ki se financirajo iz upra-vi danih sredstev; 16. opravlja strokovno in pl-samiško delo za gozdni sklad LR Slovenije; 17. skrbi 7a stro-kovno vjgojo in izpopo-lnjevanje gozdarskih kadrov; 18. opravlja drug^e ladcvc, ki so -dane v njeno .pristojnosl i drugimi prodpisi. S. Člen 2^pcT upravne odloSbe, ki jih iida uprava po 9. toiki 5. Člena te uredbe, je dopustna pritožba na sckrelajr»a.t Iivrsnega svtla. aa kmetijstvo in gozdarstvo. III. Organizacija uprave a) D i r c'k t o T 7. Člen Dirc'lctor načcluje upravi, jo predstavlja in voidi njeno delo. Direktorj-a postavi in razreši Izvršni svet. Če jc direktor dalj časa odaoten aJi zadržan, mu doloŽi namestnika Izvršni svet. 8. Člen Direktor je odgovoren za lakonitost, pravolnost in pravoca'sno^t dela upra.ve. Direktor jc üdgovoren za dtlo uprave Izvršnemu svetu. 9. člen Direktor wgaimira delo uprave; i^vriujft sklepe Izvršnega STcta oziromii skrbi, da se ti «klepi izvršijo; tadaja predpise, za katere je pooblaSčena uprava, än odločbe ii pristojnosti uprave; opravlja druge zadeve, kolikor se De opravljajo v notranj.ih (M-ganiiaa-cijskih enotah uprave. Direktor je odredbodajalec za .iirvrSevanje predra-Čuna do'hodkov in izdatkov uprave ter go-spodari -z materialnimi sredstvi uprave, 10. Direktor imenuje in rairerSuje v skladu s predpisi o javnih Tisiuibeiieih usluibcncc in delavce uprave in izdaja druge odločbe o njihovem delovnem raj.merju. Direktor je najvišji di-sciplii-irfci staa-eäina za usluabente in delavce v uprarvi, 11. Člen Direktor podpihuje akte upra-ve, kolikor -v tem člctiu ni drugače določene. Direktor lahka pooblasti vodje temeljnih or^ani-zadjskih enot, da podpisujejo določene dopise -v zadevah, ki so jim poverjene. Predpise, za katere je poobla.^čena uprava, predloge ukrepov, ki naj jih i'sda Iwrini svet, ter sp-orcjčila in pojasnila ^za Ljudsko skupščino, podpisuje samo direktor. 12. Člen Predloge ukrepov, ki naj jih izda Izvršni svet, ter poročila in pojasnila ea Ljudsko skupščino, njena dtvmova, odbore in Itomisije poSilja direktor po sekretariatu Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. 13. člen Predlog vsakega predpisa ali ukrepa, ki se pošlje Izv.rSnemu svetu, raoxa direktor poprej predložiti v mnenje Strokovnemu -svetu hvršnega sveta za gozdarstvo. Cc mnenja strokovnega sveta ne upoStcva, mora v predložitvenem poročilu obrazložiti, zakaj ga ni upošteval, V nujnih primerih lahko direktor predloži osnutek predpisa ai-J predloga po 5«3 O VES SVET EBllEleBS AZIJA <3,7% :IFIK 110 «OS ass7 10> 20% iO-il 50% S0% 70% 00% SI. Gozdne po^vrŠine v tnio ha in V« ¥0% 100^ 4} Go^fyadarski gozdovi i7i njihova karakteristika (površine v 1000 ha); KOJilincilt Površina Stanje tirejeiiostl goiJnega obrata i goid. go.^p. iinčinom drujjačc Praksi gospDiiBfjenja v % dobro za do v. destr Evropa 129,400 41.30U 58.100 60 35 5 ZSSR 623.300 — — — — ._* Scv, Amerika 252,100 40.500 43.800 20 30 SO Jui. Amerika 65,10(1 1.800 63.300 10 30 60 Afrika 106.3Ü0 11.900 81.500 10 30 60 Aaija 23S.4(50 51-500 las-soo 25 50 as Pacifik 16,300 S.500 7.3Ü0 60 15 25 Ve^ svet 1,465.800 1,W.600 410.S00 25 35 40 * Ni podatkov. Gospodarski gozdovi nis-o jstovefni z odprtimi; imedtem ko se je 47% vse gozdne površine doslej odprlo, se gospodari [dobro ali slabo) Sele na 38% calotnc gozdn-e površine. Še večje nesoramerje 'kažtr delež gospodarakih gozdov v odnosu na vr^tE lesa,. Na. cdotni povrSlni g-ozdov iglavcev 1,980 i). Na drugi strani je v istem razdobju izgj-nilo 25>^ mioIia gozdne površine zaradi krčenja go-zda v .36 dezelali, pretežno v korist kmetijstva; največje gozdne povrSine 50 bile izkrčene v Indoneziji, Nigerij.i, Franc, Kamerunu, Kalum>biji; med temi je samo Nigerija' izgubila 9, Indonezija ß mio ha gozda. Z .drugti inventanzacijo smo po zaslugi FAO in njenih članic dobili doslej najpopolnejšo iliko o gozdovih sveta. ImVhn 2A 1,5 1.3 u l.i i.l J.O ifi 1,0 1.5 2.0 Z.7 13 fnVh» «S SV?T evftOPA ZSSR SEV AMER. JUiAMER AFRICA A2IJA PACIFIK SI, 3- Letni .prirastek v gospodarskih gozdovih 165 Desetletni razvoj lesnega gospodarstva FAO objavlja -od 1, 1948 dalje vsako leto letopis o go^zdarstvu in lesni in-dustri'ji. Na ta raačin smo z I. 1957 dtVblli 5latis!ti/ne podatke o poseku, p.redeiavi, i'zv&zu in uvozu ter o ipofroSnji lesa za prvo desetletje. Podatki so medseboj primerljivi, z vsakim ietom je tnanj cenitev in več podatkov, povzetih po službenih statistikah posameznih držav. Ti podatki nam OTnogoSajo sestavo desetletnega pregleda o dinamiki proizvodnje lesne industrije 'po njenih glavnih panogah. a) Posek lesa v vseh delih sveta v mio m' netO' (o)*; Leto KoUčioa ItidustriJskL les 19« 1.394 49 1949 1,399 48 1950 1.423 50 1951 1.506 52 1.48S 53 1953 1.470 53 1054 1.552 54 1955 1.601 53 I95e 1_62.S 56 1957 1.597 56 Letni poseik se je v teku desetletja povečal za 15%, se je dvigroil od 49 na 56%. b} Razčlenitev poseka lesa iz L 1957 po kontinentih, po vrslak iu po uporal^l (v rwi'o m® [o] in v %): Kontinent iPosek Iglavci Listavci Industrijski les O-rva v "/0 Sev, Amerika 384 284 100 85 15 2SSR 342 270 72 65 35 EvrOipa 296 175 121 6G 34 Azija 257 57 200 33 ' 67 Juž, Amerika 153 29 124 14 86 Afrika 109 4 105 10 90 Sred. Amerika 3.5 0 26 14 ' 86 Pacifik 21 6 15 69 3! Ves svet , ■ 1597 8.S4 (52''/o) 763 (48'/») b&U 44% c) Poraba indmiTijskega lesa v I- 7Ö57.' Za pr&iiv, žaganega icSa Za proizv. vezanega lesa Za proijv. cdulo^e Za f>roizv. lesovine Za drugI industrijski les 473 mioni=' (o) 29 roio m® 170 mio m^ 42 jiiio m® 180 m io m'' 531/a 30"/a Skupno S94 * Znak »o» pomeni okrogli, znak »ž« pa iSagani les. 1) Gibanje pioiivodnje iaganega lesa'. Proizvodnja žaganega lesa se je v desetletju dvignila na 13!%. Absolutne koliKrae v mio m' {z) in dinamiko proizvthdnjc kaäe diagram na sliki 4, Delež proizvodnje žaganega lesa po kontincritila in spremembe v desetletju vidimo v naslednji 'taiblici (v 1000m® [ž]): Žagani les (Igl. + list.) Kontinent 1948 1957 ad na Ra^lika 1957 + — 1948 Evropa 59.363 .59.557 +■ 7.194 2SSR 32.69S 78,987 46,SS9 Sev. Amerika 103.647 94,611 - - 9.036 Sr. Amerika 2.098 1.959 — 169 JuiS. Amerika i.ies 6,061 + 893 Afrika 1.060 !,965 + 905 Azija 15.675 35.545 Ju 19.870 Pacifik 3 568 4 557 4- 939 Skupno 216.277 238.212 + 66,935 Količinsko razmerje ig-lavcev do listavcev je vse desetletje ostalo približno na 80 r 20. ZSSR in Azija nosita 99% povečanja pmizvodnje, povečanje ostalih geografskih onol se izravnava 2 nazajdujočo' pToizvodnjo v Severni in Srednji Ameriki. Evropsko povečanje 7194 tisoč m® jc bilo. doseženo v iglavcih za 5279 in v listavcih za 1915 tisoč m^ Ta sorazmerja in razvoj potrjujejo zna^o pravilo, da ima žagarska Industrija pioniirako vlogo v industrializaciji vsake dežele. d) Veiani les; Piroizvodnja vezanega lesa se j« v desetletju povečala na 270%. Absolutne količine v mio. in dinamiko proizvodnje vidimo v diagramu ma si, 5, Delež praiüvodnje vezanega lesa po kontinentih in desetletne spremembe kaŽc naslednja tablica (v 1000 m')L Kontinent Vezani 1948 od les 1957 na Raalika 1957 : 1948 + — Evropa 850 2100 4- 1250 2SSR 435 1155 4- 720 Sev. Amerika 2735 6770 4- 4035 Sred, Amerika 5 30 + 25 JuJ. Amerika 60 185 4- 125 Afrika 20 140 + 120 Azija 160 1305 + 104.5 Pacifik 75 125 + 50 Skupno 4340 11.710 + 7370 Povečanje v Evropi in Sev. Ameriki pomeni 72% povečane produkcije. e) Ct^luloza in Icsavina: Proizvodnja se je v te-ku desetletja ipovcčala na \1B%. Eazmej'je med celulozo in lesovino se v teku devsctletja- ni sprcraenilo ozijoma je (jstalo skozi vse desetlelje konstantno 6ö : 34, zato ju obravoavamo skupno. Aihsolutoe količine proizvodnje celuloze in lesovine v inio tonah po posameznih Icitii kaže sHka St. 6. Razčlenitev pT&izvodnje po kontinentih in spretncmbc med zadetkom in koncem desetletja vse;bujc la-blica (v IOQO 1): Kontinent CeluloEa + lesovina 194S 1957 ud na Razlika 1957 ; 194S Evrthpa 8.155 14.300 -T 6,145 ZSSR 987 2.610 + 1.623 Scv. Amerika 1S.74Q 39.230 -U 10.4S0 Sred, Amerika 70 85 -i- ! j Jul Amerika 100 25i + 155 Afrika JO 125 -t- 115 A^ija 460 3.010 -h 2.550 Pacifik i30 520 + 390 Skupno 28.652 50,1 + S 1,173 Evropa in Severna Amerika sta na povečanju proizvodnje udeleženi s 77%. V celulozi so upoätevane vse vrste z všteto polkemiSno, Glede na proiizvodni postopek j^e bila leta 1937 na pi-vem mestu sulfalna celuloza z 5S% celoine ikoličine. na drugem sulfitna s 33% in na tretjem viskozna z 9%. Sulfatnc celuloze izdelajo 91% vse količine Finska, Švedska, Kanada 'm ZDA in siccr v 1000 t; Fimka 1002, Švedska 1533, Kanada 1585 In ZDA 11,340. skupno 15.640.(100 ton od celotne svetovne pr&izvodnje sulfatne celuloze, ki znaša 17,036.000 ton. f) Pttfti)- in kürton: Pj-oizvodj3]a se je v teku desetletja pove?ala na 169%. Po glavnih kategorijah se viipošteva Časopisni papir, lepenka, karton in vse druge vratc papirja. Količinsko razmerje med časopisnim paipirjern, kartonom in drug-imi vrstami .papirja je v teku KSa I«S1 I9M KSi t«6 1«7 SI. 4- Proirvodnja žaganega lesa itso H» 111« SI. Proizvodnja vezanega desetletja ostalo precej konstantno 'ter jc na zaCttku desetletja ssnašaJo 21 : 33 : 45, na koncu desetletja pa 20 : 33 ; 47. Razčlenitev proizvodnje vseh vrst papirja po kontinentih in količinske spremembe (v 100Ü t): Kon line lil Papir 1943 nd vseli vrst 1957 na Razlike 1957 : 194S + — Evropa 9.130 1S,575 + 9.145 ZSSR 960 + 1.619 5ev. Amerika 24,433 33.800 + 9.,365 , Sred. .Amerika 140 255 + 115 Juž. Amerika 455 1.000 + 545 Afrika 30 205 + 175 Azija 735 4.680 + 3.945 Pacifik 510 520 + 310 Skupno 36.095 61.314 -f 25.219 Na Evropo in Stvtrno Ameriko odpada 73% povečane kvote, v celotni proiz-v-odnji fpa vodita s S5% svetovne korličine. g) Vlakuene plaSce: ' Proizvodnja se je v teku desetletja povečala na 181%. Rasinerje trdib in izolacijskih plošč je v let^ 1957 znaSalo 57 ; 43, Na vseh konl.inenlÄfe ipre-vladuje proizvodnja trdih plo^Č, samo v Severni- Arne t i kt je rajinerje trdih do mehkih 38 : 62. Razčlenitev proizvodnje vlainenih pl-oSČ po kontinentih in kaličinsie spremembe (v tOOO t): Vlakneiic i>loiče Kontinent I9-!S 1957 Ott na Razlike 1957 ; 1943 4- — Evropa 515 1375 -i- 360 ZSSK S 68 + 60 Sev. Amerika 12SÜ 1650 + 370 Sred. Amerika — 10 + 10 Jul Amerika — 30 + 30 Afrika — 70 4- 70 Azija 15 55 + 40 Pacifik 40 )20 4- SO Skupno 1358 3378 Na Evropo im.Sevtmo Ameriko odpada vodnji pa vodita z 90% svetovne količine. + 1550 povečane kvote, v celotni proiz- k) Iverne plosie; Za ta najnovejši produkt lesne lindu&tHje pomeni obravnavano desetletje šele začetek Jndustrijs-ke proizvodnje. V letu 1955 je svetovna proizvodnja v 19S tovarnah dosegla 1,101.000 m^, v gradnji pa je 46 nadaljnjih tovaj-n. Kapacitete tovarn, ki so it začele 'obraitovati-, se sedaj cenijo na 3,500,000 m*, med njimi vodita Evropa in Severna Amerika z Podoba je, da bo proMvodnja iverk že v par letili presedla iproizvodnjo vlaknenih ploSč, kajti poraba iverk napreduje alasti v zaostalih deželah hitreje, potrebne investicije pa so bistveno niljc kot za industrijo vlaknemii pIoSč, Potroänja iverk na prcbivalca (v tg) je leta 1956 znašala: Švedska 0,4, Finska 1,4, Belgija 9,6, Švica 7,4, ZDA 0.7, Daaska. 1,S, Nizozemska 1,1, Avstrija 3,1, Južna Afrika 2,2, Nemčija .9,1, Francija 1,4, Italija 0,5 k^. Povzetek o desetletnem razvoju lesne indufilrije Kapacitete industrije so se v vseh panogah povtialc, vendar ne ena-ko-mernoj. dede na izhodiščno stanje se je proizv. i(s( SI. S,-Proizvodnja vlaknenih plošj JiMSKI LK Si. 9. Poraba lesa po glavnih nameniti (y "h) r Po [>bsegu proirzvodnje si prva štiri mesta delijo kontinenti v naslednjem zaporedju (leta 1957): 1. 2. 3. 4. žai^ani les.......Sev. Am-ertka ZSSR Evropa A^ija vezani les......r Scv. Amerika Evropa Azija ZSSR celulDza........Sev. Amerika Evropa Azija ZSSR pa-pir........- Scv. Amcriika Evropa A:zija ZSSR vlaknenc plošče ..... Scv. Amerika Evropa Pacifik Afrika Potrošnja lesa in izdelkov Potrošnja je 12računana na podlagi poročil posa.nieznih držav in ^a 2066 milijonov prebivabtva {brez Kitajske, Mongolije, Afghani s taoa, Severne Kareje in Severnega Vjctnama). Po stanju v letu 1957 je znašala potrošnja na 1000 iprebivalcev; iKontincnt Okrogli les m' Žagani les m® (S) Veiani les m^ Evropa 7iO 150 ^,7 ZSSR 1670 380 5,2 Sev, Amerika 2140 545 . 38,0 Sred, Amerika 640 '■10 0,9 Jnžoa Amerika 123Ü 55 1,4 Afrika 510 15 0,5 .Azija 2.^0 35 1,0 Pacifik 1700 385 , 9,6 Povpr. la ves svet 760 HO 5,6 Potrošnja drugih glavnih izdelkov iz lesa na tOOO prebivalcev v tonah: ■Ca^ftpisni papir Drugi pap. in karton Vlakncne pl Evro,pa 7,7 32,0 2,8 ZSSR 1,6 J 1,0 0.4 Sev. Amerika 36,0 N4,0 9.0 Sred, Amerika 1,8 7,2 0.2 Jui. Amerika 3,5 S.l 0,3 Afrika 0.5 1,7 0,4 Arija 0,9 3,3 0,1 Pacifik 25,0 3S,0 8,8 Povprečno 2a ves svet 5,S 23,0 !,7 Slika Št. 9 ponfl'zoruje porabo lesa v svetovnem raerilu po glavnih -namenih. Viri: Unasylva, letnik 194S in 1950; World Forest Resource, FA.0 1955; Yearbook of Forest Products Statistics, F AO lasa. UREJANJE GOZDOV GOZDNEGA GOSPODARSTVA CELJE V LUCI GOSPODARSKEGA RAČUNA Ing. Anton K n C i (Celje) X urejanjem g'twdflv ipri Gozdnem giospodarstvu Celje smo začeli leta 1*953. Delo je bilo končano leta 1&57. Gozdnogospodarski naEpÜ, ki so bili izdelani prvo ttto, so stopili v veljavo 1. januarja 1954, načrti iz leta 1956 pa dne 1. januarja 1957. Veljavnost .go-zdnou^rcditvenih. načrtov, ki so bili izdelani v štirih letih, bo trajala deset le't, StroSke, ki so .bili vloženi ta'štiri leta v izdelavo gozdnouTcditvcnih načrtov, je torej smatrati fcot stroske urejanja gozdov za obdobje desetih let. V Štirih letih so bila opravljena urejevalna dela za vse gozdnogospodarske enotCj Jii z njimi gaspodaj-i Gozdno gospodarstvo Celje, Ker bodo izdelani gozdno-gios-podarffki načrti veljavni deset let, boun obraivnaval it« stroSkc v okviru desetletne uireditvene periode. Ce ne iipoStevamo obre^tnoobrestnega računa, lahko stroške urejanja gozdov primerjamo z drugimi stroški reprodukcije gozdov v okviru desetletnega ureditvenega ■obdobja. Hkrati lahko ,te stroške primerjamo s ceno lesa na panju, ki jo dosegamo v tem obdobju. Medsebojno primerjanje teh strolikov naj 'bi pokazalo, da je urejanje g^ordov pri GG Celje ckononrsko Litcrocljeno. Ureditvena dela so potekala pri Gozdnem gospodarstvu Celje takole: Leto Povräina urejenih Straiki urejanja Stroški urejanja ut-ejaoja goJ.dov v ha v din na ha 1953 6137 13,674.015 2225 1954 3494 7,255.696 20S2 19i6 41fi.S 7.530.200 18S'2 Skupaj za vse GG Celje 13.796 28,759.911 2086 ' Za ureditev vseh gozdov, ki z njimi gospodari Gozdno gospodarstvo Celje, je biJo porabljeno 2S,7S9,9)1 din. S temi strožki so gozdovi urejeni do prve revizije, L. j. za obdobje desetih let. PovpreJni letni 'StroSki, ki odpadejo na urejanje, znašajo 2,879.000 din, tako da otroški urejanja, ki bremenijo 1 ha gozdne površine, znašajo letno 209 d 1 n. V kakSnem razmerju so letni strožki urejanja gozdov z doseženo ceno lesa na panju in z drugimi stroški za reprodukcijo gozdov na leto? Prvi ureditveni oaČrt je stopil v vdjavo 1. januarja 1954, drugi pa 1. januarja 1955, deloma pa 1. janua.rja 1957. Zato bomo obravnavati obdobje 1954/63, Realizaoija sečnje in cene lesa na panju- je potekala v obdobju: 1954/58 takole: Leto Realizacij iglavci a sečnje listavci v neto m^ skupaj Dosežena CLP v igiavci listavci 000 din skupaj I9ä-f 19.(73 I7;6S5 37.058 G9.734 1,3.994 83.728 1955 21.92S 24.641 46,569 74.612 32.052 lOe-ßB-l 1956 16.387 22.730 39,317 70.722 15.691 86.413 1957 20.04S 21.428 u.iie 79.062 20.812 99,874 195S 19,206 20.049 39,255 70,048 18,345 SS.393 Skupaj Povprečno 9G.942 letno 19,380 106.733 21.320 203,075 ■10,700 172 ,364.175 72,300 100.894 30.1S0 4S5.072 92.980 T Cena lesa na panju za I m'' pa je bila v istem obdobju naslednja: Cena le^a iia panju za i ncita m^ Leto , ■ r igjavct listavci povprečno )9.i4 3637 7S5 2253 1955 .S390 131Ü 22S3 195G 4260 690 2]9fJ 1957 ,S943 971 240S 195S 3647 915 2S41 Povpr. v obrfohjti 1954/1958 3740 904 2253 Na 1 ha gozdne površine je bila dosežena v obdobju ISS-l/SS cena lesa naipaaju v znesku 6725 din. Iz navedenih podatkov vidimo, da je potekala v tem obdobju seEnja prccej ustaljeno in enalcomemo. Precej ustaljena je bila tudi cena lesa- na panju. Pomembna odstopanja od p-ovprečja ug-otavljanno v letih l^SS in 1957, To pa zato, ker se jt v teh d.veb IcLih smatral komercialni višek kot cena lesa na panju, ne pa kot dohodek podjetja, Ce primerjamo letne stroške urejanja g>o^dov {2,S79.IMO din) s povprečno letno realizacijo c«ne lesa na panju v obdo-bju 1954/5S (92,980.000 din) ugotavljamo, d a 2 n a S a j o letni stroški urejanja gozdov k om a j 3J% letno realizirane cene Je s a na panj«. Pri tej primerjavi predstavljajo letni sitroški urejanja desetletno, letna realizacija cene lesa na panju-pa petletno povprečje. Primerjava je pravilna, že jahko realno prifakujemo', da bo rcalizadja cene l&sa na panju približno enaka tudii v naslednjih petih Istih. Iz prej navedenih podatkov je razvidno, da je znašala povprečna letna sečnja v obd&bju 195^/58 v neto ig-lavcev . . . 19.380 listavcev . . . 21.320 Skupaj . . . 40.700 Od te realizacije je odšteti posek 10.210 m® iglavcev v letu 1955, izvrSen aara-dj krJiitvc in spremembe gozdnega predela Žovnck (40,8 ha) v poljedelsko zemljišče. Dohodek od -te sečnje je smatrali kot izreden dohodek in ne kot prekoračenje etata. Ce upoštevamo ta izredni dcnos, znaša povprečna letna realizacija etata v obdobju IQSiföa v neto m^: iglavci . . . 17.340 listavci . . , 21.320 Skupaj . . . 38.6G0 Potrjeni ureditve.ni načrti pa predpisujejo za vse gozdove Gozdnega gospodarstva Celje (13.796ba) letni etat (v neto m"); iglavci . . . 17.302 i listavci , . , 23.658 Skupaj . , , 40.960 173 v naslednjem petletju se torej letni etat ne bo zmanjkal, ampak poveSaJ za 6%. Realno torej pričakujemo, da bo cena lesa 'ostaJa ista ali pa se bo poveJala za doI&Sen odstotek. Primerjava desetletnega povprečja (etnih stroäkov urejanja gozdov z letnim povprečjem realizacije cene lesa na panju za petletno obd-obje je torej ekonomsko opravičljiva in utemeljena. V obdobju ISS'I/ÄS 50 znalali pri GG Celje fptm^ki za reprodukcijo gozdov (brez urejanja) v 000 din: Leto Pogozdovanje iVlelloracije Nega Varstvo Zemljarina in ostalo Skupaj 1954 4.784 _ 34.866 2.495 1.711 43,856 J 955 3.235 4.184 ! 5.732 327 LS H 25,292 1956 10.3 IS 413 16.452 159 1,964 29,306 1957 6.993 — 15.221 557 2.036 24,807 1953 11.957 — 1S.231 1.H9 .3.536 34.873 Skupaj 37,287 4,597 100.5()2 4 68 7 11,061 158.134 Povpreč. letno 1954/58 7.457 920 20.100 937 '2.210 31.624 V nasledmjih petih letih desetletnega ureditvenega razdobja se stroÄki za reprodukcijo gozdov ne bodo znnžali. Pogozdovanje sc bo sicer zmanjSalo, povečala pa se 'bo imelioTadja, nega .in zemiljarina. Tak razvoj predvidevajo 'tudi odobreni gozdnogospodarski načrti. Zato je opravičljiva in ekonomsko utemeljena primerjava letnih stroSkov urejanja gozdov iz desetletnega povprečja « povprečni.mv letnimi stroški oibnovc in gojenja gozdov iz petletnega povprečja. Letni stroški urejanja ^ o z d o v {2,379.000 din) z n a Š a j o 'torej samo 8,4% od skupnih letnih stroSkov reprodukcije gozdov {34,503.000 din). Primerjava povprečno letno ostvarjenc ccne lesa na panju z letnimi stroški reprodukcije in urejanja gozdov nam da naslednje vrednosti: 92,980.000 din 100% 34,503.000 din 37% 31,ß24.000 din 33,9? 2,879.000 din 3,1? a) povprečna letna ustvarjena CLP....... b) letni stroški reprod-ukcije gozdov vključno urejanja . c} letni stroški rqirodukcije gozdov ibrez urejanja . . Č) letni slroäki urejanja gozdov . ....... Podatki za 1 ha gozdne površine pa so nas-lednji: a) povprečno letno o&tvarjena cena lesa na panj-u ,.,.., fi.725 din na ha b) letni stroški reprodukcije gozdov vključno urejanje . . . 2.495 din na ha c) letni stroški rcprodu'kcijc gozdov brez urejanja..........2,286 din na ha Č) letni stroški urejanja gozdo'v.................209 din na ha k gornjega je nedvomno razvidno, da znašajo stroški za urejanje gozdov samo neznaten del ostvarjene cene lesa na panju (3,1%), Če pa primerjamo te stroške z broto produktom gozdnega gospodarstva, ki znaša povprečno letno Olk. 360 milijonov din, ugotavljamo, da znašajo lebni stroški urejanja tomaj 0,S% letnega bruto proizvoda. Pri razporeditvi letnih bruto dohodkov gozda-rsl-va, ostvarjenih v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, ki z njimi gospodari gosdno gospodarstvo, ne pred- stavljajo stroški za urejanje ^azdov pomembne postavke. Delež, ti odpade na uTcjanj-e (3,t % oziToma 0,8%), jc mogoče brez posebnih administrativnih ukrepov ostvariti z racionalnejšim delom v primarni gozdni proizvodnji in pri i^kori&Sanju gozdotv, Zado&tujcji3 ustrezni gospodarski ukrepi za. pavefanje pro'izvndnostä dela. Še manjši Ao strožki urejanja gozdov v območjih, kjer je delež iglavcev večji, ■Stroški 3,1% fie nanašajo na Gozdno gospodarstvo Celje, kjer znaSa deltž iglavcev v etatu samo 42.5%, V vseh tistih abmoČjih, kjer je delež iglavcev večji, je delei, ki odpade na itrolke za urejanje, manjši in obratno. Kljub majhniim stroSk-om za urejanje gozdov Gozdnega gospodarstva Celje je gozdarstvo z ureditvijo gozdov pridobilo nedvomno velike gospodarske koristi in prednosti. Obcnom pa je ustvarilo Čvrsito podlago aa intenzivno gospodarjenje z gozdovi. Znanost o urejanju .gozdov jasno dokazuje potrebo po urejanju gozdov in koristi urejanja. Kljub temu bomo na kratko prika.zaH tc potrebe in koristi v luči modernega gcispodarjeaja z gozdovi. Tc koristi bi bile v glavnem naslednje; 1. Urejanje predpisuje letni ttat in s tem doWa osnovna razmerja v primarni gozdni proizvodnji, t. j. razmerje med etatom in prirastkom ter med etatom in lesno zalogo, S temi razmerj'i je za daljše obdobje odločeno, kako se bo iskori^čal, dvigal in usmerjal proizvodni potencial gozdov, Vsi ukrepii za povečanje tega potenciala ne mo>rejo' biti uspešni, če 'ta -razmerja niso v skladu s proizvodno amogljivostjo gozdnih rastišč in s proizvodno sposobnostjo gozdov, ki rastejo na teh rastiščih. Z navedenimi razmerji je določen obseg oskrbe lesne industrije in drugih potrošnikov z lesom. Urejanje gozdom' določa torej odnose, ki so odločilne vainosti za gozdno in narodno gospodarstvo. 2. Urejanje aagotavlja trajnost donosov lesa in s tem tudi trajno oskrbo potrošnikov z lesom, vzdržuje in povečuje proizvodni potencial gozdov in njihove posredne koristi. 3. Cilj modernega gospodarjenja z gozdovi je proizvodnja čim veE Čim boljšega lesa. Ta cilj dosega gozdarstvo s sodobnimi melodami gojenja gozdov. Urejanje gozdov -pa izdeluje za sodobno gojenje dolgoročni načrt, ki je podlaga za ukrepe in namene primarne gozdne proizvodnje. Ukrepi, Jti jih izvaja napreden gojitelj gozdov, ne smejo biti najni^enjeni samo za tis-to leto, ko se izvajajo. Biti morajo sinteza dotedanjega načina gospodarjenja z gozdovi', njihovega sedanjega stanja in ciljev, ki jih je mogoče doseči le v daljnem obdobju. Smotrnost, povezanost in ekonoroičnost taikih ukrepov, ki so dolgoročni, pa lahko zagotovi samo urejanje gozdov. Kijiub velikim koristim urejanja gozdov za gozdno gospodarstvo je te koristi zolo težko prikazati s '^evilkami in podatki, ki bi potrebo urejanja dokazovali tudi s konkretne ekonomske plati. To pa zato, ker gozdarska evidenca in sLa-twtika nc; zajemata vseh tistih eleroentov, ki bi .bili potrebni za takšen raiun. Ali pa se za-radi neprestanih sprememb instrumentov družbenih pianov vrednost teh elementov in poda-tkov spreminja tako, da jih ni mogoče izraziti z 'istim imenovalcem. Posebno težko jc izraČuna-H povečanje vrednosti proizvodnje (povečanje prirastka po količini in kakovosti), kv bo nastalo kot rezultat z ureditvenim naerbom predvidenih gojitvenih ukrepov in postavljenih razmerij med etatom in prirastkom ter med etatom 'in lesno nalogo. Ker razpolaga Gozdno gospodarstvo Celje z zanesljivimi podatki iz evidence, bomo skuhali dokazati Tent ab i In os t urejanja g^lede na vrednost etajta pred urejanjem in po njem. Primerjava realkacijc .posekov za obdobje 1954/58 z etatom, pTedpisantm. z ureditvenimi načrti, nam daje podlag^o za izračunavanje gospod a rstvenasli ure-jajija. To primerjavo je bilo možno -izdelati lele leta !95S, ko so bili potrjeni jiadnji ureditveni načrti. Omenjena primerjava j« prlkaza-na v razpredelniai. Dl-«vcsnc v rs le Povprečna Iff na rEarliacijn rUto ti oLulobjt I954/5S v neto m^ Letni etat po ureditvcuih načrtih v ILDtO m^ Rrtzmerjt^ med ronlizatijo iti jBtnlfrt «tato m iglavci Jiitavci i7.340 21,320 17.302 53,658 100 90 Skupaj ("povpr.) 3S.660 40.960 95 Izdelani urwlitvem načrti so pokazali, da je sedanji obseg ^cifnj^ iglavcev v skladu s pruižvodno zmogljivostjo gozdov. Semnja listavcev, t. j.bukv^, pa je prenizka za 10% in jo bo potrebno poveča-ti za ta odstotek ali za 2340 m* letmo. Ta ugotovitev je z-a proizvodnjo kvalitete odločiiae važnostij kesr preprečuje pojav »zabu'kovljenja«, ki preti mnogim' naäim goždovom. Da bi se izognili zabukovljenju in zagotovili izvajanje elabaraitov, bo- potrebno pri Gozdnem ^os-podars-tvu Celje v desetih letih povečati «ečnjo bukovinc za 25.400 m®, Če računamo bukovino na panju po 954 din/m'* (.glej tretjo razpredelnico!), znaša cena lesa na panju za vseh 23.400 m^ -buk-ovinc 22,323.000 din. 2e samo povečanje cene lesa na- painju, iki bo nastalo zaradi povečane scinje bukovine, predpisane s potrjenimi gmdnogospodarskimi načrti, zadoSČa isa kiitje 78% vseh stroškov urejanja gozdov. Podobne analize bi- zanesljivo pokazale, da je urejanje tudi drugod v Sloveniji gospodarsko Q'temeljeno za gozdove obeh sektorjev la^stniŠtva, Pri tem ne bi smeli zaiti v napako in .obravnavati- stroälce urejanja kot invesHrijc. Stroški za' urejartje so sestavni del stroSkov za reprodukcijo goadov. Kljub temu, da se velik del koristi od urejanja ne da izraziti s številkami, bo mogoie za- veČino gozdnogospodaTskib obmo(9j dokazali ,go«podarstvenos't urejanja naših gozdov in finančne koristi te dejavnosti. {V članku so uporabljeni neio ker bilanca GG Celje navaja podatke o realizaciji scčenj ie v neto m®. Za pretvorbo bruto m^ v neto m^ je pri iglavcih upoštevan odpadek 14%, pri listavcih pa 13%.) VZDRŽEVANJE GOZDNIH POTI Inj. SaJa B ) ei-w c i s ^Ljubljana) Izgradnji in modernizaciji cestnega omrežja 5c v povojnih letih tu-di pri nas posveča velika skrb. Vsako leto se zgradi veliko kilometrov moderaih cestišč, s katerimi sc pogasi približujejo drugim evropskim državam, ki imajo cestna omrežja ze urejena po sodobnih zahtevah. O pomenu in koristih modernih ccst in 'peti je bi-Io veliko naspisanega, zato tega ne bi ponavljal. Vsem drugirn gospodars-kim koristim se je v zadnjih par letih z hitro naraščajočo motorizacijo pridruž-il še turizem, ki piomem ob urejenem cestnem omrežju pomemben del narodnega dohodka. Pogoj za motofrizirani t urinem pa' so predvsem dobre ceste. Vzporedno z modernizacijo g-lavnili ccstiiih zvez se tudi v gozdarstvu, pOitem ko je bil osnovan gozdni sfclad, izgradnji gozdnih poti zaradi naraščajoče moto-ri^zacije posveta potrebna pozornost. V povojnih letih je bilo ua oaenilju Slovenije zgrajeno ok. 61X1 km gozdnih poti, .predvsem v doslej težko dostopjiit goždniK področjih. Poleg ncrvogradenj ,so bili •preuj'ejcni številni gozdni kolovozi v ustrezajoče kamionske poi-i. Veliko je bilo zgrajenega, obiJo dela, pa Se čaka uresni-Eitve v prihodnjih letih, da 5e boTTio pobliäali irdcni gostoti 3 km poti na lüOha gozdov. Na itplolno pa lahko ugotovijno, da se vzdrževanju na novo zgrajenib in že obstoječih gozdnih komunikacij, predvsem v privatnih gozdovih, ne posveča zadostna skrb. Glavni-vzrok pomamj'kljivega oziroma slaibcga vzdrževanja obstoječega ccstncga omrežja je nezadostna skrb odgovornih Čini-tcljcTj da bi zagotovili denarna sredstva, potrebna za vzdrževalna dela. Zavedaiti pa se moramo, da je veliko cenejc in razumnejc redno vzdrževali poti, kakor pa zapuščene popravJja-ti in usposabljati za promet le takrat, kadar jih rabimo. Želim opo-zoriti na prakso sosednjih avstrijskih gozdarjev^ .ki gradijo gozdaa pota manj .solidno, zato pa ceneje in hitreje kakor prj nas. Njihove -gozdne poti so zgrajene povečini brez kamnite posteljice, prilegajo se terenu, zato povečini odpadej'o večji in dragi, objefcti, ko^ so n. pr. mostovi, veliki nasipi tn useki, V na^protj\i z iiaSo iprakso -pa posvečajo vzdrževaivju., t, j, v glavnem odva^janju meteorskih voda veliko pozornost že pri sami g.radnji. Meteor.skc vode so brez dvoma največje .uničevalkc gozdnih p.oti, posebno v hribovitih predelih. Tem vodam velja zato posvetiti kar največjo pozornost. Za pravilno, odvajanje vode s cestne povrSine so razen .običajnega 2—-3% strešnega naklona cestišča potrebne Še druge tehnične gradnje, o-d katerih bom v tem članku -obravnaval le t. i. zdražnike (cestni žlebiČi, zdražnice), -t, j. lesena prečna vL Tiept pre il odvodni. z okro^UccLtiia Skica 1. korita, ki naj bi poleg koritnlc, propustov, navadnih prečnih odvodnih jarkov izpopolnila! naprave za' odvajanje meteorske vode. Najpreprostejše ^■o'zdne poti, ki jih je v' Sloveniji relativno najvei, so brez koritnic. Ker so ponavadi nekoliko poglobljene v teren, po katerem potekajo, pomcnijio na strminah veliko ncva'rnost, da se ■O'b močnejšem nalivu spremene v korita hudournikov, ki gozdno pot kaj hitro uTvičijo, Proti razdiralni mo^i vode na takih kolovoznih .poteh je šc iakop poprečnih jarkov učinkovit ukrep za odvajanje vode, ki priteka po poti. Raizumljivo pa je, da morajo biti tt odvodni jarki dovo-lj pogofiträ in da jih moramo redno vzdrževati. Ce vzdrževanje zanemarimo, bo voda jarke kmalu zasula ali pa jih spremenila v prave »skakainicesj nevarne in škodljiv« za vsako prevozno sredstvo že pri najmanjši brzini. Korito za eriOstvansKi. ZtltiTi z o^ice Duojmo harvtoi 11 obdilanvK obKc: Skica 2, Tako najpriinitiviicjŽo obliko ccstnlh odvodnih jarkov pa lahko ij.boljSajno in jih napravimo trajnejše, te ob jarku vg^radimo okrog lici aJi itramiča;, ki ohranita jarku .prvot-no oblika. Delovanje tako oblo'^encga jarka bcc pa uspeäno le tedaj, če ga neprestano vzdržujemo oziroma čistimo. V -nasprotnem primeru ja vods s svojimi naplavinaimi kaj kmalu zasuje. Kot izpopolnitev omenjenih preprostih prečnih jarkov pa so se v praksi prav dobro in učinkovito obnesla lesena cestna korita — zdražniki. Glavna znaČilno&t zdražnika je gladko dno, ki onemogoča, da bi se zdražnik zasui, ker po koritnlc i oziroma po ccsti?Ču pritekajoča voda a zdražnika sproti odnaša svoje naplavine. Obliko z d razni ko v raanih tipov, ki jih vgrajuj^o v ccstiSČe, na-m posreduje skica št. 2, Za izdelavo enega zdravnika potrebujemo torej; dve deski, debel! 3—5 cm, äiroki 15—20 cm, eno enostransko skobljano desko, 2—3 cm debelo in 15—20 cm ^rioko ter .5—7 kosov železnih spojk oziro-roa opor. Pj ep roste Železne spojke se v praksi niso dobro obnesle. Močen pritisk z gornje strani zdražnika na stransko desko Ic-to krivi med spojkami in zmanjšuje zgornjo odprtino zdražnika. V mnogih primerih se deska tudi ra&kolje in -tako postane zdražnik neuporaben, Za>to je v vsakem primeru priporočljiva .uporaba dvojnih opor {skica 3), .ki so sicer nekoliko dražje, so pa vsekakor boljSe in ustreznejše. Dv oitio. opota Skica .1 Žel«ne opore pa lalaifco nadomestiimo v celoti z lesenimi, ki jih kakor železne na enakih razdaljah {1 m) vgradimo v zdražnik. Lesene opore napravimo iz trdega lesa in jih vstavimo' v gornj-o tretjino stranskih desk. {Skica št. Važno je, da zdrainike vedno vgradimo tako, ^ia se korito proti zgornji odprtini zožuje, na ta način bomo preprečili, da bi se -na dnu korita zagozdilo veSje kamenje, ki bi ga voda p-rincsla v zdra-znik. Zgornja odprtina zdražntka v nobenem primeru ne sn>e hiti širŠa od !Ocm, da v nj'o-tie more zdrkniti konjsko kopito. Za izdelavo zdražniknv je najprimernejša borovina. Priporočljivo, je deske prej parkrat premazati « karbolinejem ali podoibnim zaSČitTiim sredstvom. Na ta način znatno podaljšamo trajnost zdražnika. Dolžina zdravnikov je odvisna od širine poti. Ker pa jih vgrajujemo poševno m ne pravo^kotno na os poti, morajo biti zdražniki daljši od Širine poii. Priporoi-Ijivo je, da po^vno v cestišče vzgrajeni zdražnik na spodryji strani štrli nekoliko iz cestišča in taJko onemogoča izpodkopavanje. Pri večjih nas.ipih pa jc priporočljivo, dai iztok zdražnika jjodaljŠamo z dodatnim lesenim žlebom oziroma, da strmin« nasipa pod adražnikom roliraino (obložimo s kamenjem). Kakor je ze omenjena, opravlja pri zdražniku glavno funkcijo dno, zato mora biti čim bolj gkdko, da voda lahko sproti iz zdražnika ffpira pesek in drug material. Neogibno pa je, da damo zdražniku primeren čim večji padec, da na ta način v njejro poživimo pretok vode in hkra-ti povečamo njcmo spiraJno moč. [3ora Skica 4. 179 število idražnvkov, vgrajcnili v cestišče pa je odvisno od nagiba poti. Cim bolj strma je ipot, tem pog-ostejši morajo bi.ti. Naj velja pravilo, da je potreben po en zdražnik na vsa-kih 15—20 m po(v pri nagrbu nad 12%, na vsaiih 25—50 m poti pri nagibu od S—in na vsakih 50^—-lOOra poti pri nagibu pod 8%. Pri vgrajevanju zdravnikov v cestišSe moramo paziti, da ne štrlijo iznad ccstiŠSa. ker v tem primeru n« bi opravljali svoje naloige, razen tega pa bi bili preveč izspostavljem poSkodibam. Zato je vgrajevati v novo zgrajena puta zdraž-niike Scle potem, ko se cestiSčc že scsede. Pri tem mora biti zgornji rob z d razni ka ok. I cm pod nivojem cestišča. Leta 1957 so bili napravljeni v KajnniSki Bistrici prvi poizkusi odvajanja vode 2 izdražniki, ki so se prav dobro ohncsfi. Na podlagi teh izkuSenj namerava tajtikajSnja gozdna uprava v pH'kodnjib letih zamenjati vse dosedanje neučinkovite, z {»ikroglicami obložene prečne jarite, z opisanimi zdražniki, ki tudi brez posebnega nadzorstva in čiščenja uspešno rabitjo svojemu namenu. Gornji članek naj bi bil v 'Spodbiid« tovarišom gozdarjem, da bi v svojih območjih preizkusil L o-pisani tehnični pripomoček za učinkovito vdrzevanje gozdnih poti. Relativno nizki investicijski 'stroški se bodo ob pravilni izvedbi prav gotovo obnesli kot zelo rentabilni. IZ PRAKSE SKP-ROBIDNIK ■Pri čiJčcnju robldovja v nasadih je bilo delo 2 navaduitn sr.pom pieccj nerodno in naporno, DelO' je pofasi napredovalo, učinek pa ni bil zadovoljiv. Odpor dclavcev proti temu dolu je bil oJilen in opravičen. Zaradi opraska-nih nik so se delavci izogibali temu delu ali pa zaJrtevali večji zaslužek, Tnrej veliko nevšečnosti in majhen uSinck. Cez leto ali dve se je robidje spet razbohotilo kot prej, tt oe ie boij. Slabe izkuänjc i dosedanjim ori>djejn so nas navajale na iskanje boljših priprav Zato ,imo leta 1956 v Lovroncu na Pohorju po lastni zamisli dali izdelati srp posebne oblike z d&lgim roiajem. Imeno-vali smo ga po njegovi glavni funkciji srp-rohidnik. To orodje je nekoliko manjše in močnejSe od navadnega srpa. Njegova iposebnast je se v tem, da je rozilo v vratu nekoliko ukrivljeno h smeri ročaja, kakor list lopate. (Glej äkico!) Delo s srpom-robidnikom je lahko in preprosto. Uporaben je za odgrinjanje robide 3 sadik oziroma s pomladka, za trganje stebelc robide in njihovo odvlafenje. Pri delu je delavec zravnan, pripugibanje ni potrebno, delavčeve roke so visoko nad robido in pri delu ima boljši pregled kot pri delu 2 navadnim srpom. Delavec se manj utruja in dosega boljäi učinek. Poleg navedenih prednosti odpade pri tem načinu trebljenja robide rezanje in Jetje robide, ki je povsem nepravilno glede na reakcijo iega plevela, ki po žetvi kot prerojen 5e bolj poganja, r z robidnikom pa delavec ne reic, ampak botj trea stcibelca robide više od tnl, ali pa jih le razgrinja ia p(»tem potepta z orodjem iu nogo. Ta naJin sc je doibro obnescl pri unicevaaju robide, stroški po enoti po-vrŠine so se znižali vsaj za polovico. S povedano storilnostjo se jc izboljšala tiidi kvalitelči dela. Delavci so to orodje sprejeli x navduJenjem jti io nalo Ka laka JišJenja sami zahtevali srp-robidni>k. Ker so gozdni delavci- I o o-rodje ugodno sprejeli, ga prlporofamo tudi drugim zadrugam in f^ozdnicigospudarskim organizacijam, ki imajo na jvojcm o-bmofjii z robido za.plcveljene nasüde, 2climo pomagati gozdnim delavcem pri nejiti gozdov in izboljšati uspeh njihovega ing, Hinko Spendel KNJIŽEVNOST H »KRATKI PKIPOMBI O GOZDARSKI TERMINOLOGIJI« Pri drugi izdaji Gozdarskega in lesjioindustrijskcga prirofnika. (tablice) so bili v ta priročnik prevzeti med drugini tudi iaraži »klupnjan, »döbeljad* Ln »drevnina«. I/raz »klupan je namreč za tehniško strokovno izrazje pristojna TehniÜka sekcija TeriniiiolwiSkc komisije pri Slovenski akademiji 7na.t5östi in umetnosti sprejela kot boljši izraz za poznejšo apremerko«, ker je paČ »klupa« pri nas v rabi, odkar obstaja gozdarstvo, in tudi našemu ■jtj/iliu ni tuja, saj je še dandanei iiv ljudski izrai; (v pomenih kljuka, klešče, primoi itd.) v precejšnjem delu Slovenije (velit del Stajerake), Ista 'komisija pa je povsem aavrgla prav tako star izraj »ki Upiranje«, na-stal i i sorodnega nemškega korena i)i francoske končnice, namesto tega pa je sprejela »klupatU, ..klupanje« itd, kot edino pravilne izvedenke iz iiraja «klupao. Izraz i.klupanje« naj bi se po poznejäeni predlogu iste komisije uporabljal -tudi v samostalniškcm pomenu kot ustreznejši izraz za meritev premerov namesLo »klupnje«, ki v uäcsih res nekam nenavadno ?vcni. Izraza »debcljad« in »-drcvnina« pa sta bila pri jezikovni korcrkluri omenjenega priročnika sprejeta kot iboljia izraj^a «a »debdjavo« in t>drevesninO"i ?>clc'beljad-i> ažto, ker bolj konkretno izraiSa snov, ker ji kot tvorjenki iz pridevnika pravilneje pripada prirpona — ad in ker je ta pripona, še dandanes v rabi pri tvorbi novih hesetJ za zbirne pojme (v nasprotju s pripono -ava, ki pomeni prvenstveno delo ali sistem, ki jo najdemo največ pri tvorjenkah iz glagolov in se dandanes ,pri tvorbi novih besed v splošnem »e uporablja več), »d.revnina« pa zato, Jcer je ljudski i^raz, ki ga najdemo tako v novem pravopisu kakor tudi v PleterSnikovem slovarju, medtem ko »dre-ve.vnine'f ni niti v enem niti v drugem viru. Omenjam 'tudi, da je ibila le i^drevnina« sprejeta tudi v osnutek Splošnega tehniškega slovarja, ki ga je leta. 1957 pri čela izdajali Tehnižka sekcija Terminološke komisije pri SAZU (glej (revijo »Življenje in Sehnita«). Ob teh izrazih se jc spotaknil pisec «Kratke pripomlje o gozdarski termtDologiji<4 v tretji Številki Gozdars/kega veitnika; -vendar v njegovih izvajanjih zastonj iSČenKi logike ali doslednosti. Jto na primer poudarja (po Zumru) potrebo po kontinuiteti ustaljenih izrazov, preganja že od nekdaj uMaJjeno »kJupo« (čeprav Zumer v svojem Članku zagovarja kot ustaljen raed drugim tudi ta izraj;), brani pa »debeljavo.i, .ki tako rekoč Še ni niti zaživela, Klu-pi daje zdaj (vsaj skoži Žumrov citat) domovinsko pravico v našem je®i>ku, zato da jo na drugero meslu Eigosa kot iTujko, to ,pa zaradi »velike podobnosti« z ncmSkim izraaom (le koliko izrazov bi morali po tej logiki Ertati iz naših slovarjev I). Medtem, ku za «-klupon ipo piscu ni pr-oštora v naSi terminologiji, pa se mu iz istega izraza skovana spaČenka »klupiratijc« ne zdi tako nemogoča ^če bi se bil po nesreči udomačil izraz »zagira-nje* namesto «žaganje«, bi se tudi našel pisec, ki bi mu bilo prav tako IjahSe »iagiranjeri kakor «žaganje«). Namesto tega izraza naj bi se po mnenju pisca «porabljal izraz «merjenje ISl premerov« alj celo samo »merjenje« (po piscu je nimrcf samo aehi ra^utnljivu, da bi v gozdarstvu pod rzrazo-m umerjenje« vsakdo raiumel merjenje premerov drevesa), kajti kam bi (po piscu) prišli, bi «a vsako merjcnjiL kovali nov Urai! Na to njegovo vpralanje pa' se lahko vprašamo tudi drugaSe: kam p« bi 'priili -drugani, kakor nazaj v levšifino in iprimitivnost jezika, Se bi koinji morali reČi podiranje trave 5 koso, vožnji prestavljanje tcvora i voiom, laganju rai-rfvaja^nje debla i Žago, eidanju delanje zidu itd.? Debeljavi bi po piscu labkn rekli debeljad le tedaj, če bi se beljavi reklo >>beljad«, kurjavi pa ■»iku,rjad<'. Ker pa se beljavi re?e beljava in ne wbeljadu, kurjavi pa ku,rjava in ne »kurjad«, po tej piSi^evI logiki tu^Ji divjadi ne bi ^meli rel'i divjad, tcmve-f «divjava«, drobnjadi ne droimjad, temveJ *drobrijn.va« itd. V enenn pa se strinjam s piscem, namref v lern, da naj bi se Jimprej obja.vnlo že sbrajio gozdarsko termioološko gradrvo; med drugim tudi zato, da v izrazoslovju ne bi zviška dajali naukov ljudje, ki so jim dobri vsi izrazi, »razen če niso ježik-ovjio popolnoma najpaüni in pomensko povsem netoifni«, in ki se bore iproti »pretirani sentimentalnv ljubezni do slovenskega jezika«, pri tem rpa sami, menda prav iz te sentimentalnosti in po geslu-• Bodimo dosledni!« preganjajo ustaljene, jezikovno in pomensko pravilne izraze samo zaradi uvelikc podobnosti« s tujimi izrazi. Niti najtnanj pa ne mislim s tem rcJi, da ni zelo dobrodöiScl vsak prispevek h jt&^darski terminologiji in 'kritika rabljenih izrazov od kogarkoli. Če je tehtna, resna in dostojna, kajti le tako se bodo pojmi res temeljito prečistili. na'ä jerikovni ^zaklad pa obo^gatil i novimi ustreznimi izrazi. Ob tej prilainosLi ielitn poudariti Še tole. Pri sedanjem načinu terminološkega dela se strokovni izraii iprečisčujejo in porajajo v tesnem sodelovanju med strokovnjaki in jezikoslovci, Pri tem skuša strcekovnjak najti čim jasnejši iiraz za pojem, jezikoslovec pa ta iizraz preveri s stališča pravopisa. S 'tem pa, da se nek izraz po tej poti sprejme, se ta še nikomur ne vsiljuje; sprejeti i^raz je le predloga, ki ga bo življemje sprejelo ali ne, kajti kakor iivi in se razvija stroka, tarko Sivi in se razvija tudi jezik. Se manj pa more izraze vsiljevati tisti, ki sprejete izraze le uporablja, Martin Cokl DOMAČE STROKOVNE REVIJE SUMARSKl L15T — Za-greb St, : 1Ü — 1958: \ng. Joiip Safar: Osnovna razdelitev ozemlja Hrvatske na senienarske enote. Ing. Ivo Dekanic: Wega gozdov kot sredstvo izboljSanje gozdne prolivodnje. Dr. Milan Anic; Umrl je prof, dr. ing. Andrija PetraČic. St: 11/12 — 1958: Of. Ri>ko Bentč: Ugotavljanje normalnega delovnega učinka pri poletni sečnji in izdelavi jelovine Ing. Aiigusi Uorval: Nekaj misli iu orientacijskih podatkov o uporabi bodčca pri pogozdovanju krasa. Dt. ing. Borivoj Emrovic: Posebni logaritemski papir za volumni prirastek. Ing Slanko Tomaieuski: Udeležba in razpored nepravega srca pri bukvi v gospodarski enoti Ravna gora. St.: 1/3 — 1959; Ing. Branko MÜas: Gospodarjenje z raznimi drevesnimi vrstami v prebiralnem gcvzdu. Proj, dr. /rji/j Kiipalii: Pojav rje na alepskem boru. Ing. Vjnhoslav Glavač; O gozdu velikega jesena s poletnim ^•7^1itim zvončkom. Ing. Slariko TomaSevski Prirastek rakastih jelk. Ing. AUI:sandar Böhm; Diplodia pinea (Desm) Kickx, — povzročitelj sušenja borovih sadik. Dr. Milan Andfoič: Pojav bakterioze pri zlatokraju in njen pomen za. gostoto populacije leta 1958. SUMARSTVO — Beograd St.; 9/12 — 1958; Ing. Jefta Jeremic: Problemi gozdarstva in okrepi za pospeševanje gozdne proizvode. Dr. Dušan Klepac Ukrepi za povečanje goidne proiz^t)dnje. Ing. Danilo Todor^vič: Prispevek k definiciji dela. Ing. Djordje MnHrevic- Nagnit les kot surovina za proiivtidnjo cclulo/e, hig. Zarko Dimitrijcvii: Metoda aa raziskovanje prirastka v odvisnosti od bonitete, !iig. Branislav Jovüno-uii: Prispevek k proučevanju variabilnosti cerovega žira. Dr. mg. Svet'ulatf Vtuiljevič: Nov postopek za izdelavo mikroskopskih preparatov s pomočjo rtiaccracijc. Dr. ing. Pavle FiikareJt. NekolUto novih podatkov o razSirjenju igaike na Balkanskem polotoku, V, E. Buhrd: Mreža hidrometeoroloških postaj. St.: 1/2 — Dr. Rudolf Pijtan; V zveii s porofilom iivedenca g. Simmonsoria — jMetode inventarizacije goadov. Di. Mihailo Krstii: O obscg'U gnilobe na bültovih deblih v Juiiiern Kučaju. /ng, D. StoHc in dr. B. Popovii: Možnosti zmanjšanja stroSkov tovar-jcnja in iztovarjanja lesa, Ing. Zivko Grutc; Poraba lesa v GrdelifH klisun in Vranjski kotlini. /)ig. Branislav Maric: Prispevek fc poinavanju i^rncg^a bora na apnenem jkalovju vzhodne Srbije, /ng. MiliUin Jovunovič: Razmerje med količino listja in proizvedene lesne giTiote pri srebrni lipi. Dr. ing. Znrko MHeiič; S študijskeg^a potovanja po Švici, NARODNI ŠUMAR — Sarajevo ŠLi 7—9 — 1958) Pro/, in^. H. Em: Primen izginjanja in širjenja iglavcev v naših planinskih gozdovih. Ing, Milivoje Cirtc: Nekateri važni problemi gozdarske pedologije. Ing. Josip Šafar: Biomelioraaja degradiranih rasti.W s prejšnjimi kulturami na planinskem in hribovitem svetu. Ing. Josip Safar: Prispevek k terminologiji Ea pojem: i>m.lad naraicaj v prebiralnih gozdovih«. Ing. Frttnjo KordiL RedÜeoje v bukovem go^du, ki ni bil negovan. htg. Tonči DeankovU: RcdJenja v smrekovih sestojih, /reg. Vladislav Beltram: Nega mladja in goSČe. Dr. Kanrafl Piniarič: O moitnOiftih vnašanja evropskega macesna v bosanske go idofve. Ing. Vitomir SUfanovii: Zelena duglazija in njeno gojenje v Ljudski republiki Bosni in Hercegovini, Ing. Živorad Radovanovic: Obnova sestojev črnega bora v območju ..Don je Krivaje^t. Ing. Twtko ČahrajUr Vpliv ek^po^icije n^i razvoj storže v in semena ("niega bora. Sti 10/12 — lfl58i Proi. dr. H. Lcihundgiil.- Preudarek o uporabi metode prebiralnega in skupinskega gospodarjenja v jugoslovanskih gozdovih. Prof. dr. Branhlav Jovatiovic: Dolina reke Neretve in njeni topoli kot osnova za kriianje, /»g, Aleksander Pfinov; Mangan v sestavu problema prehrane gozdov. }ng. Nikola Eič: UbojjSanje ureditvenih del, Prof-. ing Brattislav Be^ovic: Bosensbi in herceg^ovski gozdovi v luii lastniäkih odnosov v čatu otomanske vladavine. Ing. Al. PojniSou,' Barski les v Bosni in Hercegovim. Dr. ing. P. Fukarek in ing. V, Siefmovič: 'Raziskovanje in kartiranje gozdne vegetacije planin; jahorine, Igmana, LjubiČtie,, Veleža in območja Krivajt SUMARSKt PREGLED - Skopje St: 3/i — 1958: ing. Jeflo Jeremii: Problemi goidar&tva in ukrepi «a pospeievatije gozdne proizvodnje; Ing. Vojo Slojanovski: Naloge v zvezi z izvajanjem perspektivnega plana LR Makedonije, hg. Metoilija Koslov: Prvi poskus upornbc mehanizacije na strmih iem.ljiiČih, na goliČa,vaJn za pogtHidovanje iti za druge melioracije. Ing. Laim Viltitov; 2cm-Ijigča za poiskusne ploskve gozdnih nasadov v Katlanovem. St.: 5/e — 195S: Prof. dr. ing. Sxm, Psjoski: Suha destilacija lesa in možnosti njenega uvajanja v LR Makedoniji. Ing. Boiidoi Nilnlai Vnašanje iglavcev v pasu hrasta komo-rovca. Dr. ing, Djtirdje Tomahvic: Nov način trasiranja jarkov, banket in gradonov za pogozdovanje. Ing. T. Nikolovski: Gozdne fitocenoie in rastišča na planini Dub pri Doj-Tanskem jeieru, St! 1 — Prof. ing. H. Em: Topokrpi javor v LR Makedoniji zlasti glede na gozdne melioracije, /«g. M. Andrejevii: Vaze iz gline in plastičnih snovi v taljanskem drevesnifarstvu. ing. Todor Todorowki: Uporaba fotogrametrije za urejanje gozdov. Ing. Trnjko Nokolomki: Oskrba gozdnih drevesnic z dobrim gnojem, ing. Krum Angelnv: Določanje Slednje razdalje pri gozdnem spravilu. LES — Ljubljana St: 8 — 1958; Ing, Lojze Žiinier: Pi-odoktivnosi lesne industrije, /iig. Karel Fronius: Važnost in praJftično ugotavljanje previsa žagnega lista pri polnojarmcnikih k cn&jnim sunkovitim pomikom. Št: 9 — 1958: Ing, Didon Dohnik: Prispevek k racionalizaciji laganja iglivcev. Ing. ark, Niko Kraljr Pohištvo na razstavi »Družina in gospodinjstvo«. Karel Kaiman: Statistična ■metoda kakovostne kontrole v llesnoindustrlj&ki proizvodnji, St: 10 — IMSs Ing.Adolj Svetlicd: O problematiki proizvodnje furnirja in vezanega lesa v Slctvcniji. Tug. ViMor Rebolji Uvedba viličarjev na naših žagarskih obratih, St.: 1 — 1959: }ng. Adolj Sveiluii: O problematiki proizvodnje furnirja in vezanega lesa v Sloveniji, ing. Dulan Dobnik: Zaboji ii bukovine in njih uporabnost, Andrej Cescn: Sistem Šolanja v lesni industriji Slovenije DRVNA INDUSTRIJA — Zagreb Sf.s 7/8 — 1958; Mile ]oktt: Lesna industrija na zagrebäkem velcsejniii lela IS.']'?. Ing. Riknrd Struker: Možnost nadomestitve borovine s smreknvino v ladjedelništvu. Ing. Zora Smolčič-Zerdik: Pronicanje lepila pri furniranju, St,! SVlO — 1958: 7mj. Bogitmil Cop: Analiza kot sredstvo za dosego učittka pri žaganju hrasta in bukve. Dr, Roko Benic: EitonomIČnost mehanizatijc setnje in izdelave i uporabo lahkih motornih žag za delo ü enim delavcem. St.: 11/12 — 19SS: Dr. ]uraj Krpan: Raziskovanje naravnega sušenja drv Ing, Fnmja Siajdtihar: Ekonomika proizvodnje ivernih plošč. Ing. Stunko Badhm: Izkoriščanje friz v proizvodnji jiekih velikosti navadnih parketov, Dr. B. Vrtar in mg. D. Po^jiihi: Mitološka raziskovanja katranskih olj za impregnacijo, St: 1/2 — 1959: S. GoriiM,- Znanstvene osnove raSČite bukovine na skladiSČib, Ijig. Richard Kaiser: Tlačenje in izenačevanje iagnih robov. Ing, Dimitrije Krittc: Perspektivni razvoj stihe dcstiJacijc lesa v Jugoslaviji, D. K.: Možnosti za iikoriščaiijc lignina. Ing, joiip Feiernd: Delovne izkuSnjc in obračun str(^kov za verižno motorno žago za enega delavca. Ing, Ninoslav Lovric: Mehanizacija gradnje gozdne poti, St: 3/4 — 1959: Ing. Mar}f. ing. F. Sevnika »Slovenski gozdarji in lesarji v gradi-tvi socializmaa v dnevnem redu, so kot gostje KGP posedeli v prijetriem. tovariJkem pDmen.kvi, v katerem so se medsebojno seznanjali z raznovrstno strokovno problematiko, v stiku s tovariäi h Kočevja pa so. ."jc ponovno prepričali o pomembnosti usipehov, ki so jih kočevski gozdarji in lesarji doslej s svojim pozrtvova.lnim delom dosegli, pri Čemer so imeli nenehno pred očmi ne le interese svoje stroke, ampak celoten gospodarski napredek naŠe Kočevske, g PREDPISI UREDBA O ORGANIZACIJI IN DELU UPRAVE ZA GOZDARSTVO LR SLOVENIJE (Uradni list LRS it 19 od 13. 6. 195S) (■Nadaljevanje) b) Notranje organizacijske enote v upravi U, Člen Temeljne organizacijske enote v upravi so: 1. oddelek za go/dtio proiivodnjo, 2. oddelek la urejanje goad&v, 3. oddelek za ekonomiko in organizacijo v gozdarstvo, 4. odsek za splošne nadeve. v okviru oddelkov sft lahko odjcti üa upiavljatije posMneiznih sorodnih zadev 5 ipod-odddka, referati in drug^e orguniiacijske oziroma delavne enote, v «kviru odsekov pa referati iti drujc orgamiadjske oziroiria delovne enote. 15. člen Oddflek iza go?.dno proizTodnjo ima tele naloge: — opruvlja zadeve v zvezi i gojitvijo (pogozdovanjera), obnovo, varilvom in izko-riJčanjem gozdov ter ;iadt;ve v zvezi z izvrševanjem jiave na tem področju ter zadtve v tveii X urcjajijem hudouiiiiko-v, kf je potrebno zaradi varstva, gozdov; — izdeluje analwe, predloge, mnenja in opravlja druge zade.ve v zvezi z vpraSanjl sniotracga gospodarjenja 2 lesom ter spremlja izvrševanje predpisov a lesnem gospodarstvu. 16. člen Oddelek za urejanje gozdov «bira podatke o stanju gozdov (površinah, vrstah drevja in podobno), opravlja zadeve v zvezi z izdelovanjem in po^trjevanjem goüdno-gospodaJ.skih načrtov (fozdno-ureditvenih elabwatov) in sodeluje pri pripravljanju Ictoih in perspektivnih republiških družbenih planov na. področju gozdarstva, 17. člen Oddelek za ekonomiko in ovganizatijo v goidaristvu ima ielc noJogc; — proučuje vpraSanja nacionalnega gozdnega gospodarstva, iadcluje ustrezne analize, pripravlja mnenja in predloge, spremlja izvrševanje predpisov o gozdarstvu, opravlja nadeve v zvezi z or^aciiacijo i« deloin gozdarskejlužbe ter opravlja delo-vizvcai e vzgojo in izpopolnjevanjem goitlarskih strokovnih kadrov; — opravlja strokovno službo za gozdni sklad IjR Slovenije, spremlja zbiranje, razdeljevanje in uporabo prispevkov od «ečnje lesa ter drugih sredstev okraj-nih goidmli skladftv in nadzoruje poslovanje organov in organteaeij, ki razpolagajo s temi sredstvi, 18. Člen Odsek <5a splošne izadeve vodi in opravlja: — pravno službO' uprajve, — računovodstvo goadnegii sklada LR Slovenije, računovodstvo uprave in blagajno. — personalno sluibo, pirsarniiko delo in fkonomatskc zadeve ter vodi strokovno knjižnico in arhiv. Pravice in. dolžnosti i-odilnih uslužbencev lf>. člen Delo oddelka v<>di načelnik oddelka, delo -saraoslojnega odseka šef odseka, delo drugih organizacijskih tnut pa vodje teh enot, Predstoi'niiki temeljnih organizacijskih enot delajo po navodilih direktorja in so njemu odgovorni za delo svoje orgadiiacijskc enote. Vodje notranjih orgatvizacijskih enoi delajo po navodilih predstojnika temeljne organizacijske enote in so njemu neposredno odgovorni za delo svoje organizacijske enote, 30. člen Načelnik oddelka v svoji organizacijski enoti; — organizira delo; — raizvrSča delavce in u?bencev v skladu s sploinim načriotn dc^u-stov v upravi; dovoljuje delavccni in uslužbencem izredne dopuste do 7 dni v letu; — izdaja odloibe v upravnem poistopku, za katere ga. poablasti direktor; — skrbi la izvrševanje pre-Hpisnv in uikrepov, ki se tičejo zadev z delovnega področja organizacijske enote; — je neposredni disciplinski ^tarc^ina delavcev In uslužbeocev; — daje pojasnila glede uporabe predpisov z delovnega področja svoje orgamijtacijskc enote, če ga direkto-r izrcčno za pooblasti. Načelnik oddelka je odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno odpravljanje ^adev z delovnega področja svoje organizacijske eno-le. 21. Elen Sef samostojnega o^dseka v svoji organizacijski enoti: — orgaripi^ira delo; — razvräfa delavce in uslužbence na delovoa mesta in razporeja dela; — skrbi ta ijjvrševanje' predpisov in ufcropov, ki se tičejo zadev z delovnega področja svoje organizacijske eno^te, Sef samoslojifiega odseka je odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje zadev j delavnega področja svoje organizacijske enolc. č) Kolegij lin strokovne komisije 23. Člen i V upravi je kolegij kot posvetu val ni organ direktorja. Kolegij obravnava predlog predračuna dohod.k<)v in izdatkov, organiaacijska vpraSanja. vpraSanja oprave, vsa naifelna vprašanja i« tekočo problčmatiko « delovnega področja ifprave Člani ^kolegija so; načelnik oddelka 7a> gozdno proizvodnjo, načelnik oddelka za urejanje gozdov in načelnik oddelka za ekonomiko in organizacijo v gozdarstvu. Direktor lahko imenuje iia Člane kolegija tudi druge usluiibejice uprave. Seje kolegija sklicuje direktor po potrebi. Seja kolegija mora bt-ti praviloma vsaj enkrat tedensko, najmanj pa enkrat inesefno, Kolegij vodi direktor, če jc direktor odsoten ali zadržan pa načelnik oddelka, ki ga določi direktor. 23. člei) Za proučitev posameznih vprašanj, za izdelavo osnuLktw predpisov ter pripravo mnenj in predlogov lahko ustanovi direktor posebno strokovno komisijo, če je za tO' .potrebno posebno proučevanje ali drugačno strokovno sodelovanje in izkušenost, pa tega ni mogoče zagotoviti v sami upravi. Člane atrokovne komisije imenuje dire'btor iimed uslužbencev upra-ve in izmed drugih strokovnjakov s področja, za katero je komisija ustanovljena. Člani strokovne komisije lahko dobijo nagrado za svoje delo. Nagrade določi direktor v soglasju z državnim sekretarjem za financE. d) S i s tem i z ac i j a dclovoih mest 2^, Člen Sistemizacija delovnih mest v upravi se določi s posebno odločbo IzvrJiiega sveta. Predlog sistemizacije delovnih mest da direktor, F IV. Končne do1o£be 25. ilen Uprava ima pečat ü besedilom: »Ljudska republika Slovenijji — Uprava za go-/doistvo«, 26. člen NalancncjEe d&ločhe o notranji organiiatiji, delu in ■posWanju oro^ani-zacijskih eiiut uprave predpise direktor a poslovnikam 27. flen Ko Kačae veljati ta uredb», preneha veljati uredba o ustanovitvi Uprave za g&idarstvo LRS (Uradni list LRS, ät. 9-24/.^4). Ta uredba .začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 01-803/2-5S. Ljubljana, dne 9. junija 1958. Izvršni ■svet Ljudske škupiČine Ljudska republike Slovenije Predsednik: Borii Kraigher I. r ODLOK O PROMETNEM DAVKU OD GOZDNIH SOHTIMENTOV [Uradni list LRS št 5 od 20. 3. !958) I Prometni davek se po tem odloku plačuje od vse proizvodnje go^dnib sortimentov. raitn od proizvodnje lesno-industhjskih podjetij, gozdnih u.prav, giSine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Niko Šilih 1. r, Boris Kraigher 1. r. ODLOČBA O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH ZA PREISKAVO LESA (Uradfti l«t FLRJ it 30 od 30. 7. 195S) 1, Zveina komisija la standardi taci jo predpisuje ttle jugoslo-van^ke stancJarde; Preiska.va leia, Ugoiaivljanjc veli-kosti krčenja............JUS D. A J,049 Preiskava lesa, Ug^iXavljanjc velikosti nabrekanja , , - , . . , JUS D.Al,050 Preiskava Jesa. Tlačna trdnost pravo-koUio na lesna vlakna ......JUS D.A 1.051 Preiskava lesa Natexna trdnost pravokotno na lesna vlakna......JUS D.ALOSS Preiskava lesa. Drsna trdnost v ^rneri lesnih vlaken................JUS D.Al.053 2, Gornji jugoslovanski 'standardi so objavljeni v posebni iidaji Zvezne 'koijnisije za standardizacijo, ki je seslaivni del tc odločbe. 3, Ti jugoslovanski stauda>rdi veljajff od 1, oktobra IQaS, St. 06-3977. Predsednik Beo.grad, H. julija 1953, Zvezne komisije la standardizacijo: ing. SlavO'lj\ib Vitorovič «. r. ODLOČBA O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH ZA KONSERVIRANJE LESA IN O METODAH ZA PREIZKUŠANJE SREDSTEV ZA IMPREGNIBANJE LESA (Uradm list FLRJ Št. 4 od 30. 1, 1958) 1, Zvezna komisija la standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde: Konserviranjc lesa. Impregniranjc železniških pra,fov....... . JUS D.T4.020 Metode za preizkuSanje sredstev za impregniranjc lesa. pTeiikuSanrje krto- motnega olja.....................JUS B.H8.5I0 2. Gornji jug-oslovanski standa-rdi «o o-bjavljcni v ptrsebnl iždaji Zvezne komisije za standardizacijo, ki je sestavni del te odločbe. Ti jugoslovajHFki standard.i veljajo veljajo od 1, aprila 1959. St. 06-272. Prcdscdni-k Beograd, 22. januarja 1959. Zvezne kt>niisije za standardizacijo: in^. Slavoljub VitoTovic s. i. PRISPEVEK K ZGODOVINI NAŠIH GOZDOV Prof, Alojz Sercclj (Ljubljana) Gozd je brez dvoina najviše organizirana naravna rastlin&ka združba in ima j:ato na življanijskc razmere na Zernlji in na p&tek gecJo-äfeih dogajanj mnogo večji vpUv 'kot si to povprečen človek predstavlja. Po vsej pravici inorcmo ireSi, da g-ozd določa in spreminja oibliČjc Zemlje. Tu-di na način flovekovcga življenja gozd vpliva odločujoče: prazgodovinski človek se je nspoprijel« z gozdom, tako da ga je ucičeval in požigal terr si e tem ustvarjal možnosti aa naseljevanje, pašo in kmetovanje, sedanji človek pa si ^ JjjjT daje Se vediko več »pravka z negovanjem, urejanjem ter razMrjanjem gozdov; srozd nam jc po eni strani zelo va^an surovinski vir za i-ndustrijo, po drui^i strani pa najevefftejSi prijatelj in učinkovit zaščitnik .pred elementarnimi katastrofami. Ko že govorimo o vplivu človeka na gozdo.ve, bi morali omeniti tudi druge faktorje, ki xnatno vplivajo na gozdove, med njimi podnebne razmere, razvoj tal, talne mikroorganizme, vodni režim v tleh in še marsikaitere druge. Vprašamo se, kako gozd 'kot rastlinska družba reagira na vse te mnogotere vplive? Kdor pogosto zahaja v naravo in v gozdove, je gotovo že premišljal o tem, aH je na tem in takem mestu že od nekdaj rastel gozd in alt je bii vedno takžen. Ta «zarodek razvojne mis'li« ga je vodil do prepričanja, da se na istih zemdjjiSčili že po naravi-morajo menjavati razne rastlinske združbe, kajti tu vidi hrastove, tam borove in še smrekove iter bukove gozdove, vse blizu skupaj. Zakaj ni n. pr. celotno ozemlje posedla najbolj vitalna gozdna družba ter izriniJa vse druge? Odgovor na to vprašanje se nam bo kar isam izluščil iz naslednjih izvajanj. Dandanes moremo Že za trdno dokazati, da so tudi goadovi doživljali svoj lazvoj, in -da se niso razvijali neurejeno in na slap-o, ampak po čisto določenih principih in v dobčenih družbah. Ugotavljanje teh zakoriitosti nam omogoča pelodna analiza. Ker so .bili principi te Tiajmlajše botanične vede že leta 195S o-pisani v Gozdarskem vestiviku 5t. 6—1, ponavljanje ne bi bilo umestno, zato raje prisluhnimo, kaj nam morejo povedati rezultati ifch preiskav na naših tieh, prikazani v palitioloSkem diagramu, ki ga v tem prispevku oibjavljam. V palinoloSki diagram, ki naj služi kot začasni pj4kaz nekega povprečja v razvoju vegetacijc naših ozemelj, so vneseni podatki preiskav različnih vrtin z Ljubljan'skega barja. Grosupeljske, Postojnske in Gorenjske kotline. Sestavljen je iz večjega števila diagramov, tako, da dajo kot cel of a približno sliko razvoja naših gozdov od zadnje poledenitve do danes. Naša južnejša ozemlja so namreč bila v ledenih dobah (pldstoceuu) verjetno zatočišče (»refugiumit) rastlinstva in živalstva, ki st je moralo umalcniti pred vse uničujočimi ledeniki iolnoma prevladala, pri nas pa je bila vedno le skromna spremljevalka borovca. To razli-Čno ponašanje bi morda razložilo dejstvo, da je bila srednja in in severna Evropa dolga d es et ti s orl et j a pod ledom, 'ki je izemljo popolnoma uničil. Po umiku ledenikov je bila sposobna to ozemlje ponovno nasrelitl le breza kot pionir gozd'nih tal. Pri nas pa so bila pod ledom Je ozemlja tik 'Ob Alpah, v.^e dru.go pa je bilo naseljeno s tundrsko ali stepsko vegetacijo, delno celo z borovimi go2>dovi. Manj pomembne, -toda stalne Apremljevatke ka^no glacialnih borovih gozdov so razne pritlične vrbe (Salix retnsa, S. herbacea, S. polaris .,Vse te vrbe niso pomembne kot elementi gozda, am.pajk bolj kot tvorci gozdnih tal oziroma kot nosilci prvih pedogenotskih procesov. Zato vrbe takoj oib začetku tople dobe izginejo iz diagramov. Smreka kot evrosibirski, to je tipično vzhodni element je bila tudi že zelo zgodaj »na mestu«, čeprav kažejo analize starejših plahti, da ni vzdržala pri nas skozi ves glacial, kot je io prvotno mislil Firbas. Vendar je do borovca prccej indi-ferentna in ga ne preganja, čeprav sc z nj-im stalno druži. Naselila pa se je k nam vsekakor od jugovzhoda ali vzhoda. ZnatjiejSe razširjenje Amroke v siibatlantdku jt treba polog hladnejšemu podnebju pripisati se vplivu človeka, ki je gozdove močno uničevati, dfflno pa m'orda celo hotenerrfU favorlziradiju ^reke. Jelša, ki nastopa sporadično že zelo zgodaj, v času borovca verjetno ni imela znatnega vpliva na raizvoj gozdov. Nemoteno je rasla na obrobjih močvirij in barij, kjer se bor pa^ ni mogel naseliti. Močneje se je jelSa razbohotila šde v £asii vlažnejš^a in tnalo hladnejšega atlantiika. Verjetno so tedaj narasla poplavna ozeimljaj bodisi zaradi zaraSČajija jezer ob konca atlantika in v začetku sutborcala, bodisi zaradi slabšega odtoka padavinske in talne vode. V atlantiku in subborealu jc mogJa -torej jelša sestavljati kar strnjene gozdove na niSinskih poplavnih ozemljih. Tudi Ljubljansko barje, ki se je v subborealy začelo zaražiati, je bilo ikaj ugoden teren za naselitev jeläe. Od su>bboreala dalje, to je v subafclantiku pa jelSa nazaduje. Gotovo jc v začetku tit glavni vzrok subborcalno suho podnebje, 'kasneje ,pa se človek, tki je s tiebljcinjem in čiščeinjein nizlnsik-ih predelov izboljšal drenaJEo. S tem jc delno pridobil o'bdelovaino zemljo, deino pa omogočil naselitev drugim gozdnim združ- | bain na prejSnjih rastiSčih jelSe. ; Prvi pravi ^ozd listavcev se je pojavil pri nas že tik ob koucu ledene dobe. '; To je bil t. i. m e S a n hrastov gO'z d, ki ga označujemo s kratico QM = f Quercetum mixtum ali nemSkn EMW = Eichenmischwald, ikar vse pomeni isto. Gre namreč za družbo hraffta, brcs-ta in lipe. Täkih gozdov sicer ni več, kajti' vpliv 'j človeka je že povsod premočan, da bi se mogla ta primilivna oblika grozda ohraniti, i| Cc ti krivuljo QM razstavili na vse tri komponente meSamega hrastovega • gozda, bi videli, da se ti trije tvorci prvih gozdov niso naseljevali istočasno ™ v enakemu razmerju, ampak so prihajali na naš -teritorij zapo'redomai. V prvih faaah, to je še v allerödu popolnoma prevladuje brest, kmalu za tem pa se mu kot vedno močnejši partner pridružuje hrast, ki nazadnje tudi prevlada. Lipa pa je priüla kot zadnja udelcženika in sc ni mogla med prejšnjima dvema sila'koma ra'kdai-kaj posebno uveljaviti. Ce bi si hoteli ustvarili pribllžnO' sliko naäih prvih listnajtih gozdov, fii jili prav gotovo ne smemo predstavljati kot goste in neprehodne pra^gozdove. ampak ravno naspro-tno: Hrast in brest sta drevesi, ki ne preneseta preveč sence, Ce dodamo, da tudi tla niso bila Še godna, nam bo kmalu jasno, da so bili to ^ redki, s travo porasli gozdovi, po katerih so se pasle Številne črede jelenov in divje govedi. Tak redek, travnat gozd, svetal in pregleden, je bi! bolj podo'ben parku kot današnjemu gozdu-. Zato Nemci imenujejo take gozdove »Parkwälder«, 1 Višek razvoja so dosegli mešani hrastovi (v začetku brestovi) gozdovi že v prvi otoplitvi (alkröd), toda zaradi ponovne ohladitve {-mlajSt dryas) so spet upadli in doživeli iponovem vapon v začetku tople dobe, toda le za kratek čas. kajti kmalu I so jih iepodrinali drugi, silnej^i konkurenti. Gozd QM poslej ni nikoli več dosegel vapo-na do samostojne gozdne faze, toda v svojih komponentah {rposebno hrastu) se je obdržal na dostojni višini skoai ves postglacial do dandanes, V času in načinu raavoja kažejo gozdovi QM pri nas znatne radi-ke od razvoja v srednji Evropi. Tam se je namreč takoj v začetku postglacial a razširila leska do popolne dominance in šele v atlantski dobi je popolnoma prevladal mešan hrastov gozd. Pri nas je bil razvoj seveda anaino drugačen in zato tudi ne moremo govoriti ' o samostojni periodi hrastovega gozda. ' Skoro istočasno z mešanim hrastovim gozdom se je priselila k nam od zahoda jelka. Verjetno je prišla iz srednje Italije in to v Času, ko sta bila Kvamer | m Tržaški zaliv še kopno ali vsaj delno kopno. Tako ji seveda nt bilo treba delati [ ovinka preko fieve.rne Italije, ampak je prodirala proti severu preko današnje I Istre. To trditev pa bo treba seveda -še dokazati z raziskavami. Toda kot vidimo iz diagrama, se je jelka dolgo časa počutila pri nas tujko in -se tja do atlantske dobe ni mogla kaj prida uveljaviti in razširiti, fiele v atlantiku, iko se je prvi silni nalet ibukve malo polegel, je dobila malo več »prostora pod soncem« tudi jelka in v lem času dosegla iprvi znatni višek. Največjo razširjenost pa je dosegla v sub a ti an trku, to je po drugem viSku bukve. Od tedaj naprej se je zopet morala umakniti bukvi, toda je obdržala znaten d ti svojih pozicij in Jie 'danes krepko tekmuje z bukvijo, 'ker se je vrasla v bukove sestoje v družbi Fagcto-Abiefetum. H krivuiji jelke moramo Št pv.ipoimniti, da tudi jel'ka proizvaja znatno ve^je koliÜTie peloda kot n. pr. bukev in da bi morali te vrednosti 3 ali 4^krat ümaijjäati, da bi dobili realno razmerje med bukvijo in jelko v omenjenih gozdovih. Leska, 'ki je v Srednji Evropi 'povsod naraven naslednik borovih go'zdov^ je pri nas nastopila skoro is to Jasno z drugimi listavci, kajti manjka tu ona tipična zaporednost v fazah. Celo nekakšno »inverzijo« bi mogli ugotoviti: elementi QM (brest) se pojavijo že pred lesko. Največje razSirjenje je lefka dosegla že v pre-borcaiu, manjši višeik pa v atlantiku, toda v obeh primerih so vrednosti mnogo prenizke za samostojno gozdno fazo. ßu'kev je f.e od začatka ipostglaciala pa vse do danes naše vodilno gozdno dr'Cvo. Kar je bor za ledenodobni čas, je bu'kcv .postglacia'l, Popolna dominance teh dveh drevesnih vrst je bila na naSih tleh skbro neprekinjena, Z ma-njšiimi vredniostmi se pojavlja pelod bukve žc v kasnem glacialu, toda le od časa do časa. Zato moramo pelod, iki se je našel v starejših sedimcntih, pripisati prenosu od daleč (Fcrnti'ansport). Razuincij je to tako, da so vetrovi občasno dvignili pel od raitnih dreves viso'ko v zraik ter zanesli stran od 'kraja cvetenja, kjer se je v oddaljenih kraj ill vsedal na tla, Po pogostnosti sodeč ta oddaljenost niti ni 'kaj posebno velika. To domnevo ipotrjuje tudi bukovo oglje v mlajši paleolitski postaji iz istega Časa, v Jami v Loži v Postojnski kotlini. Ta jama je bila prebivališče ali zatoČiSče ledenodobnega pračloveška,/ki si je kuril v njen ogenj za ogrevanje in pripravljanje hrane. hz navedenega moremo sklepati^ da je bila ibu^kev že ob koncu zadnje ledene dobe tik »pred durmi« naSih krajev, morda celo ie na južnejših obrobjih, drugače si namreč ne moremo razlagati tako »eks'plozivncga« razširjenja v začetku toplih dob. Tako je .mogla v kratkem času popolnoma obvladati ves teren in potisniti v ozadje vse druge gozdne formacije. Njena ofenzivna moč je bila v prvem jialetu največja, saj vidimo iz diagrama, da je dosegla storo 60% absolutne vrednosti, kar je za razmeroma slabega producenia peloda zelo visoka številka. Toda hladnejši in vlažnejši atlanti'k ni kaj prida ugajal bukvi. Zato so jo mogli začasno u'krotvti konkurenti^ ki jih je ona .pred nekaj tisočletji taiko brez-oibzirno tztinila. Največ je z umikom Wkve pridobila jelka. Ko je minila zmerno topla in vlažna atlantska doba ter je nastopil .suhi in topli su'bboreal, je bukev iponovno izrinila večino svojih gozdnih partnerjev, ra^en jelke, s katero jo vežejo že inti.mnejse vezi združbe. Res je sicer dosegla v dveh vitkih vrednosti 40%, ikar vseka'kor ni malo, vendar je subborealni sunek prinesel bukvi šibkejšo zmago kot je bila borealna. V hladnejšem in vlažnejšem subatlantiku se jc morala ibukev zopet umakniti z nekaterih pozij. Delno jc to pripisati iklimatskim in cdafskiin vplivom, delno pa tudi človeku. Tedaj je .bila namreč kovimka doba in upravičeno domnevamo, da je Človek že mogel vplivati na spremembe v gozdovih: Ravnice in položna pobočja je otrebil, da si je pridobil pašnih in obdelovalnih površin. Že samo ta poseg človeka v gozdno ravnotežje je pregnal cdafsko zelo občutljivo bufeev v odroč-nejše predele. Cc je kasneje Človek te povrärne opustil, se ni tja vrnila bukev, ampak se jc naselli gaber, hrast ali celo bor. Tudi sedaj moremo povsod ugotoviti, da pi-evladjjjejo v bližini naseiij hrastovi - gabrovi ali celo borovi gozdovi. Taka je ena stran Človekovega posega v do tedaj mirno gozdno življenje. Ko pa )c izačel pridobivati kovine, sprva baker, ikmalii ^atet« tudi železo, je potreboval znatne 'količine o^rU^- Og'j^ predvsem iz bukovega lesa. Ne sroenio tudi podcenjeva-ti ipovečanc nevarnosti i|:bzdoih požarov zaradi žganja og^lja aH o.gnja iz topilnic. Včasih j-e ČloTek celo namenoma- poJigal gflzd, da si je na pogorišču zagotovil enoletno wbilno žetev. Klimatski vplivi pa so 'buikev .pregnali z višjih predelov -nekaliko navzdol; tako se je pas bukve zožil od zgoraj navzdol zaradi klimatskih vplivov, od spodaj navzgor pa predvsem -pod vplivom človeka in edafskiih prilik. Marsikje se je prekinil celo na sredi zaradi Človekovega vpliva, Ta'ke pojave moremo prav nazorno opazovati v zgornji Kršiki dolini. Bukev je torej v zadnji dobi morala skrčiti svoj areal. predvsem v korist jelke in smreke v vi.wnah, hras^ta in ga-bra v nižinah. Gaber je prišd k nam zadnji. Zariimivo je, da je tudi v Srednjo in Severno Evropo priSel Scle za bukvijo. Ta zamuna beli g^lave vsem evropskim razisk-ovalcein, tofia riflbenc profiričljivc radagc Se ni bilo sliSati. Klimatskih vzrokov nikakor ne moremo navajati na prvem mestu, čeprav jih moramo upoštevati. Tudi odafsko-pedološke prilike niso tu .pomemben činitelj, kajti tudi v teh stvareh je -bukev zahtevnejša. N.iti ne moremo trdi-ti, da bi bukev toli-ko časa odrivala gaber v ozadje, kajti pojavil se je prav v času največjega razmaha bukve. Prav tako je problematično vprašanje, ali sc je gaber že zgodaj vezal na družbo hrasta. Kot smo v prejšnjih poglavjih videli, tudi združba QM ni nastopila enotno in istočasno, ampak se je kot ztlružiba formira-]a razmeroma kasno. Vprašanje pa j C, koli-ko je bila ta vei trdna. Še v večji meri ,pa velja dvom glede trdnosti in starositi združbe Ouerccto-Carpinetu-m. Ali se -nista morda slučajno našla na isti liniji dva, i^icer tuja, zaveznika v boju z bukvijoV Gaber in hrast namreč po svojih zahtevali nikakor nista skladna. V Srednji Evropi je ga'ber pO edafski specifičnosti mnogo bližji bukvi kot hra,stu in ji je zelo nevaren konkurent. Zato poseda njene a reale povsod tam, kjer se jc morala bukev iz kakršnihkoli vjiroikov iima^kniti. To zadnje bi morda moglo tudi delno razložiti talko kasen nastop gabra in njegovo nihanje med družbo hrasta in bukve. Ko smo se .tako sezna.niH 7. »usodofcglavnib zastospnikov naše gozdne vegetacije, bo prav in koristno, da -spoznamo še njihove »druŽ-bcnen odnose v posrameznih obdobjih razvaja gozdov, To bi bil nckaik sintetičen pregled lega, kar smo v prejSnjih poglavjih razbrali iz diagranna. Pogledali si ibomo razvoj posamez/nih gozdnih združb in njih zaporedje ter ji!i primerjali z razvojem v Bcvernejših in juŽnejSih pokrajinah Evrope. Paünologi govore o t. i. ».gozdnih fazah«, ki jih tpoimenujemo po prevladujoči drevesni vrsti. S tem da poudarijo le »gozdne faze«, se nekako izognejo obveznosti, da jih natančneje datirajo; zdi se na;mreč, da je is paralelizacijo gozdnih faz že podano tudi časovno obeležje, če je seveda za določeno ipokraj-ino gozdna zgodovina že natančno obdelana. To pa velja le z omejitvami: gotovo je, da na radičnih nadmorskih višinah neke pokrajine nastopijo iste gozdne faze v različnih ali celo zelo različnih obdobjih. Za primer naj navedemo potek razvoja gozdoT? v Srednji Evropi, kjer je zgodovina gozdov žc natank-o obdelana, tako po sukcesijah kot .po Času nastopanja. Pred približno 20 000 leti., ko so ledeniki začeli zapuščali evropski kontinent, v Srednji Evropi še ni bilo gozdov. Razgaljena tla, ki so jih zapustili ledeniki, so prerasle iniipokrile .puste tundre, v katere se je .počasi priseljevalo prvo grmičje pritličnih vrb in brez. Govorimo o Času t u n d e r, V tundre so se kasneje naselile redke breze in za njimi borovci. V prvi to^jlcjŠi dobi, ki je razmeroma naLanČtio datirana (alleröd, 10 000—9000 let pr. n. S.) so sc ta redka in revna drevesca zgostila v skromne gO'Zdi^e in zato iitienujemo 'to dobo i a. s b.režc in bora. V obdobju 9000—8000 1, pr. n. š. je vso Evropo-ponovno zajelo zelo hladno surbarkti^no obdobje, kajti g^ozdovi so sptt izginili in prevladale so tundre^— to pot zad-njikrat. S proborealom (8000—7000) se je definifivno končala zadnja ledena doba in počasno agrevanje je zopet sipretnenilo tundre v prave brezove in iborove gozdicc, S teim je tiastoipila tudi zadnja iklimatsko pogojena faza breze in bora, V borealu, najtoplejši in najbolj fluhj dobi (pribl. 7000—5500") so se začele vrivati v borove sestoje prve leske, ki so ob koncu te dobe že popolnoma izrinile borove gozdove .ter so se ra^Sirile v samostojno gozdno formacijo. Zato se boreal tudi imenuje doba lesike. Vendar je bila le.^ca le predhodnik, ki je pripravil tla pravim listnatim gozdovom. V vlažnejšem atlantiku {5500—3000) so leskove sestoje že močno raz-rwičili brest, lipa i-n hrast, tojemeSani hrastovi gozdovi, ki so dali ime in značaj tej dobi. Sele v subborealu (2800—S00 1. pr. n. S.) pa je nastopila bukev, ki sc je priselila od ju-govzhoda. Od tedaj pa do danes obvlada bu'kev glavne gozdne površine in se zato subborcal in subatianiik imenujeta doba bukve. Take so bile .prilike -scverao od nas! Južno od nas, v Severni Italiji pa je itakoj po toncu ledene dobe popol-noma prevladal Listnati gozd QM. Bukev, ki je nastopila sfeoro istočasno, je ostala vedno podrejena hrastovim gozdovom. Taiko 'bi mogli v Severni Italiji ločiti le dve go»dni fazi: čas 1 e d e n o d o b n i h borovih goüdov in fazo meSanih hrastovih gozdov v vsem past-glacialu. Tudi pri nas moremo ugotoviti vse navedene go^zdne faze, toda Eas in naČin nastopanja je .različen od obeh opisanih tipov. Največ ipodobnosti po Času in tipu kaže irazvoj gozdov v Severni Italiji. Vendar je bistvena razÜ'ka v tem, da je pri nas takoj v začetku po&tglaciala .prevzela vodilno vlogo bukev v taki aH še veČji meri kot ob istem času v Italiji gozd QM, Zaradi popolne dominance ibukve v vsem postglacialu so bile vse druge gozdne faze močno .skrčene, zreducirane, časovno premaknjene ali pa so nastopile kot bukvi podrejene zdruibe. ■s- Ce si sedaj ponovno predočimo naS dia,gram, bomo ta'koj in brez vsake težave Izločili prvo fazo bora, ki se .mu le v manjSi meri pridružuje breza in delno smreika. To kasn.oglacialno gozdno formacijo na našem ozemlju bi mogli imenovati fazo bora — breze — smreke, 2e zgodaj so se močno razvili gozdovi QM (oziroma v začetku le 'brest), 'ki so so že v allerodu dosegli viSek razvoja. Tako bi mogli ta čas pri na.3 označiti kol čas hrastovih gozdov, tistih, ki so .se razvili v Srednji Evropi skoro 5000 let kasneje. Istočasno, to je v ail er öd u pa so se tam pojavili šele prvi borovi gozdovi. Iz tega primera jasno vidimo, kako nezanesljiva jc datacija samo na osnovi iparaielizaeije gozdnih faz. Po allerödu je tudi pri nas mogoee zaznati znatnejäo ohladitev, kajti b n r in breza .sta za kakih 500 let posedla ozemlja, ki jih niso mogle obdržati tcrmofilne gozdne formacije. Ko se je v preborealu 'končala doba ikiimatskih ekstremov, je gozd Se enkrat napravil krepek prodor, toda to pot v cnakowodnem <3ruLbništvu z leffko: ta Čas označujemo kot fazo hrastovih — leskovih gozdov. Faza gozdov QM je ,pri nas torej prehitela lesko, toda obe sc poskrivata in sta skrEcni. na koniaj 2000 let ter pomaknjeni za skoro 5000 let najiaj. 5e pred začetkom boreala ,pa so se z vso bohotnostjo razvili bukovi gozdovi in so torej pokrivali skoro vse ozomlje. Po pj-av.ici bomo ves ta čas od boreala imenovali fazo bu kve, v kateri pa maremo razloSiti dftbro zaznavne »podfaze». Že v vlažni atlantski -dobi so ibukovi gozdovi mo^no nazadovali, predvsem v korist jelke-in kasneje jelše, ki o'be ljubita vlažno podnebje. Ta čas bi oznanili kot bukovo — jelkino p o d faz o. V itoplejŠem in suhem subborealu se jc bukev ponovno zna-tno dvignila, tako, da bi mogli — čeprav v nekoliko manjSi meri — govoriti očisti subbo realni bukovi fazi. Ta je šc!c sočasna z ono v Srednji Evropi. VlaŽnej^i subatJantik je bukvi zopet znatno prrkrajSal življenjski prostor, ki ga je morala deliti z jel'ko in tako je nastopila druga podfaza bukovih — jelkinih gozdov, ki traja Se danes. Zanimivo je obnašanje bukve v različnih časovnih cbd^bjih: V borealu in subborealu, v obeh suhih in toplih dobah je hubev močna napredovala, v vlažntjšem in hladnejšem atlantlku in subatlanti'ku pa znatno nazadovala. Po sedaj veljavnih nazorih velja b^kev za drevo »oceanskega značaja«, (orej drevo, ki zahteva predvsem vlažno in milo podnebje. Tz diagrama pa vidimo, da je v obeh itakih periodah nazadovala. Zgodovins-ko do'kazano obnaSanje bukve in nazori nekaterih botanikov so -si torej naravnost v kontradikciji. Pri presojanju tega pojava moramo računati s temile dejstvi; Pelodne analize ledenodobnih seiJimentov iz Pontskih močvirij v južni Italiji, kjer naj bi bila po mnenju raziskovalcev zatočišča srednjeevropskega rastlinstva v času poledenitvenih sunkov, so pokazala, da je tam imela zatočišče v glavnem jelka in v mnogo mamjši meri bukev. »Zahodno orientirana« jtlka je torej tam naŽla ugodne pogoje za razvoj, bukvi pa, kot jc videtij tedanje pluvijalno podnebje južne Italije ni prijalo. Tudi ka.snoglacialni in poMglaciaini scdimenti v severni Italiji kažejo sicer zgodnje pojavljanje bukve, ki pa je vseskozi slabo uspevala in je gozd QM stalno prevladoval, Naap-rotno pa najdemo v sedimcntih iz naših krajev «e v kasnem glacialu les, ogije in pdod bukve. Za postglacialni čas vidimo iz diagrama, da si je bukev v kratkem času .pridobila popolno prevlado. Zdi se, da ^o bukvi bolj ugajale na^e podnebne in talne iprili'ke. Tak tok »prodornih osvajanj« bukve moremo v skladu z dosedanjimi raziskav an ji na področju Gors'kega ko ta rja .zasledovati proti jugovzhodu, na Balkam, ne pir-oti Italiji. Iz tega moremo upravičeno sklepajti, da jc bukev imela glavna ledenodobna 'Zatočišča na Balkanu, in da je torej bolj »vzhodno orientirana«. Za te pokrajine pa nikakor mi mogoče trditi, da bi imele oceansko podnebje in jc zato tudi mnenje o ^oceanskem karakterju« bukve problematično. Ker pa te zadeve spadajo bolj v področje fitogeografije in f!to.socio]ogije, jih seveda nc moremo reševati na tem mestu. Kot smo že iz tega kratkega sestavka mogli uvideti, kažejo naši gozdovi precejSnje zanimivosti v razvoju, ki izstopajo Se sedaj, ko smo se Či,sto na začetku raziskavanj. Prepričani moremo biti, da nam bodo nadaljnja intenzivnejša raziska-vanja odkrila Se marsikaj, kar bo po pomembnosti preseglo slovenski okvir. EIN BEITRAG 2UR GESCHICHTE SLOWENISCHEN WÄLDER Zusa in m e n f un g Es ist der er-stc Vcrsuch gcrnachl ein WaUentwirjkhitigsbiltl des slovenischeo Gebietes darzustellen. Die Untersuchungen sind in unserem Lande noch weit iiiuureichet\(i um ein genaueres Bild gc-btn lU können; trotydem haben sicli atich dwrch die bisherigen Resultate die allgemeinen Umrisse berausgehnibcn. Wie schon aus dem Diagram ersichtlich ist, sind bei uns nur zwei Hauptphasen der Waldentwicklung lierauszulösen; Die spätgUiialc Fährcn-Birken-Fiehtenzeit und die postglaziale Bufrhenieit, mit sehr kunen Uebcigangsphascn. lu der Buchen^eit können jedoch einige Unlerphnsen unterschieden werden. Die Föhren-Birkcn-Fichtenaeit hat liauptsächlich bis zu einer Wärmeieit gedauert, die viellcichl dem Allerod entsprechen sollte. Zu dieser 2eit haben die Führeowäldcr einem raschen Untergang verfaillcn, um den ersten Laubwäldern Raum ^u machen. Das war die Zeit der EMW-Haselwaldti, in denen zuerst die Ulme vorgeherrscht hat und erst später sind die Eiehc und die Linde dazugekommen, mit der Hasel ah UnLei-hol^!. In der folgenden, kälteren Periode, ist ein neuer, lium letzten male 1:1 ima bedingter Vorspriinj der "Fohrenmischwälder« klar wahmembar Kna-tJp nach dem Aiisklingen dieser letzten Käitezeit folgte wieder eine EMW-Hiscl-pbase, die nacb kurzer Zeit durch die postglaziale Bucbeaphase verdrängt worden ist. Die Buchenphase, die im wesentlichen bis eii unserer Zeit gedauert hat. verfällt offensichtlich in einige Unteiiihascn, Im Boreal und Subboreal ha! die Buche die aibsolute Vorherrschaft errut^gen, wofür zwei ausgesprochene Maxima zeugen, die als reine Buchenphasen anjeselien werden könoeri Das nassere und kältere Atlantiknm und Subatlantikum haben jedoch die Buche lurückgedrängt, zugunstem der Tanne, mit welcher sie gerade im Atlantiknm in Assoziation getreten zu sein scheirih. Das wäre die erste BucherL-Tannejipbase, während die zweite in das SubatlantiJtuni biricinfällt. Der Entwicklungsgang unserer Wälder ist daher sehr verschieden von dem der mitteleuropäischen, sowie tier iiorditalienischeii Wälder. In Hauptiüg^en sieht das folgendermassen aus^ L Die Föhreii.phasc. die in Mitteleuropa erst im Alleröd die völlige Entwicklung aufweist, ist zu dieser Zeit bei uns schon in HijUergrund getreten, 5. Die Ubcrgangsphasen, <1. b, Hasel und EMW-Walder sind bei uns um einige Jahrtausende Früher angetreten, dabei wesentlich verkürzt und zu einer untrennbaren, einheitlichen EMW-Haselphase vereinigt worden. 3. Bei uns herrschte die Buchenphase die ^anie postglaziale Periode hindurch. i In Norditalien dagegen hielt zu jener Zeit die Eiche vollkommene Vorherrschaft, obwohl auch die Buche gleithzeiting vorhanden war. Der Verfasser hat einige daraus enstandene Pro.blemc erörtert und zu erklären versucht. Die lokalen Pimiswälder, die erst seil der Röraerieit neuerdings aufgetaucht sind, können weder als klimatisch bedingt noch als Glazialrclikle gedeutet werden, sondecii nach der Ansicht -des Verfassern stellen sie die Folge des schädlichen Einflusses des Menschen imd schlechter cdaphischcr Bediogungon dar. Sowie in Mittcleiiroi)a ist auch bei uns die Weissbiiclie erst nach der Rotbuche auf unser Gebiet herangekommen. Es können weder klimatische noch cda.phische Bedingungen die Ursache dafür sein, da die Weissbuche in dieser Hinsicht weniger bedürftig ist als die Buche. Es ist auch eine offene Frage ob die Weissbuclie mit der Eiche schon früh in 2Ü2 Assoziation getreten ist, oder isf lije Qucrcela-Carpinctum Gemeinschaft erst im Werdcg^aag, ivteder nls Folge der mensch 1 icfieti Tätigkeit, Auch btziig^lith der Refugia und der Hcrkurtft der Buche wird damit ein Schritt näher zur Lösung dieses Problems ge'.nacht. Tn der spatglazialen palaolithisdien Station Jama v Lo^i. in der Uitigebung von Postajna, sind ein Paar Stückchen der Holr.kohle gefurtden worden, die vom Verfasser als Bucheokohle bestimmt worden sind. Das wird auch durch das Diagramm bestätiget, da das Buchenpollen, obwohl sporadisch, in den jpätei^'ialen Schichten erscheint. Aus der gleichzeitigen Vorherrschaft der Buchc hei uns imu der Eiche iiii Nörditalieii 'kann itian schlicssen, dass die Refugia, vion denen aus die Buchc die mitteleuropäischen Liadschaft erobert hat, in Südeuropa, d. h. in Balkan lagen, imd dass Italien als ein ssfichtiger Refugium^ebiet der Buche nicht in Betracht kommen kajin. Die absolute Maxima, die die Buche in zwei ausgesprochen trockenen und warmen Periode», dem Boreal und Subboreal erreicht hat, sind im Widerspruch zur Ansicht betreffs der »ozeanischen Prägung'* der Buche. Wenn die Ruche in Italien weder im Glazial noch im Poätglazail -keinen bedeutenden Aufstieg gemacht haben konnte, im »kotvt inen talen« Südosten sie dagegen zu einer a-hsoluten Vorhcrrschart gera,ten ist, 'Spricht luch dieser Umstatid nicht nur gegen die »ozeanische Präj^utig« der Buche, so-ndern auch für die Herkunft der Europäischen Buche von den südöstlichen Refugion aus, SANKALNE PLOŠČE ZA IZVLACENJE LESA prof-itig. Zdravko Tu rk (Ljubljana)" Pri nas opravljamo spravilo okroglega lesa večmoina z vprežno živino po tleh oziroma po gozdnih vlakah. Pri tem Ic^ pn,peiijamo z verigami takcv, da s tela ali s strani zabijamo kline, ki so na njih privezane verige. Okrogli les, t. j, hlode tako vlaifiTno ipo vlakah do potov oziroma do glavnih trajisportnih žil Pri spravilu le.^a odpade veli'k delež na vlacenje po tleh. Ta. način spravila lesa ima naslednje pomanjkljivosti, ki se jim z uporabo sankalne plošče lah'ko li^og^nemo: a) z zabijaj]jem klinov poSkodujemo les, ki na čelih hlodov rad razpoka; ib) z zadevanjem ob tla in ob razne ovire se poškodujejo čela hjodov, ker se v njih vriva pesek in blato (si. 3.); c) zaradi zadevanja hlodov na ra&ne opvire in neravnosti na vlaki nastajajo sunki, zato se viprežna živina prekomerno utruja; Č) vlako, lem snegu lahko plošča prečno zdrsne (-čez rob vlake ali pota). Zato mora imeti na svoji spodnji Stranj vzdolžna rebra, ki so nanjo pri varjena. g) Na mehkem ilovnatem jfvetu, kjer ni dovolj kamenja za tlakovanje g;ozd-nih cest (n. .pr. na Pohorju), da bi po njih prevažali les z vozovi, lahko transport povsem zadovoljivo opravim-o i pomočjo v.laik in plošč, ker so le-te najibolj ekonomične ravno po mcbkem svetu in vlake na takih tleh najcenejše. h). Pii vzdrževanju vlak, zlasti na mehkih tleh lahko z uporabo plosč veliko prihranimo, ker so nepotrebna popravila, ki so pri navadnem vlaČenju potrebna zaiadi jarkov, vdolbin in vzpetin, ki na.«iajajo .na Waiki. Stroški za izgradnjo vlak in njihovo vzdrževanje so zelo različni in -so otlvisni od mnogih okolnosti, zato je stvarni prihranek na stroških vzdrževanja težko raiuqsko prikazati, tembolj ker zato ni dovolj podatkov. Slabe strani sankalne ploSČe a) Glavna pomanjkljivost sankalnih pIoSE v primerjavi z navadnim viacenjcm je v tem, ker je potrebno les naložiti na ploSčo. Četudi Ic na neznatno viSino (ok. 10 cm), medtem ko to pri navadnem vlačenju ni potrebno, ker zadostuje, da se klini zahijejo v Us in tako je breme pripravljeno aa vleko. Podobna slaba stran se pokaže tudi pri raz)kladanju, 'ko je potrebno breme s ploSče rajiloäiti. To pomanjkljivost pa lahko zelo preprosto zmanjšamo na razne načine, ki jih navajam v predzadnjem poglavju navodil za uporabo sankalne ploSče, ki 3o sestavni del tega članka. b) Plošča ima določeno težo (25—40 kg, glede na velikost, t. j, širino pIo?£e in debelino pločevine), ki jo moiajo konji vleči nazaj na sečišče, medtan ko vlačijo pri navadnem spravilu le verige s klini {teža ok. 3—5 kg). To pomeni odvečno porabo vlačilne sile, četudi le majhno. c) Na strmi in zlasti poledeneli vlaiki lalrko nastane premočen zaiet> tako da udari plošča konje po nogah. Pri tem pride v poStcv enaJco zaviranje kot pri navadnem vlačenju, t. j. z verigami, ki jih polagamo in pripenjamo pod konce blodov ali ipa na ta naČin, da viako po'Sipam» s peskoorr», PloSčo pa lahko zaviramo tudi na razne druge načine, ki jih navajam v rpredzadnjem poglavju navodil 2a uporabo sankalne plošče, ki so sestavni del tega članka. Ekonomičnost Sankalna plošča sta-ne glede na velikost in te^o ok. 25.000 do 30.000 din. Korist, iti jo z njo dosežemo, je zelo težko računsko ali denarno izraziti, tembolj, ker pri tem naletvno na zelo raiznttvrstne vlači^lne raJimere in terene. Glavna kojisi sanh^lne f?loŠle je v tem, dn varuje vlake in tako zmajijhije ttidi jyoraho vlscne energije ler da nam omogoča prihranek na tchmčnem lesu. Prihraine^k zaradi zmanjšanja trenja na vlak ah lahko pri tem zanemarimo {zlasti na vlakah s trdno podlago), ali pa ga upoštevamo le načelno kot dodatni činitclj, ki povečuje ekonom-ič-noJt sankalne ploŠče na mehkih in zasneženih terenih. Ce vzamemo za primer, da stane tokoči meter vlake ökoli 30—50 dm ali I kra 30,000 do 50.000 din (stvarno je to odvisno od terenskih razmer in kakovosti vlake, v našem primeru pa namesioma upoStevamo nižje stroske, da bi bnl raČUTiski prikaz zanesljivejši) in da stane vzdrževanje vlajke skozi 50—-10 let ravno toliko, kot znašajo gradbeni istro&ki, bi stalo vzdrževanje vlake letno 2,5—3% gradbenih stroškov ali na 1 km letno ok. 750 do 1500 din {Pri izračunu vzdrževalnih stroškov je treba upoSievati konkretne razmere (n gostoto vlak; tako bomo ugotovili natančnejši kalkulacijski element,) Ce vlak ne popravljamo, bodo na njih nastale razne že omenjene okvare, ki povečujejo trenje ler pri -vlačenju lesa zmanjšajo učinek, to pa se v sktipnih stroških proizvodnje kaže prav tako kot stroski vzdrževanja ali .popravljanja vlak. Za sankalno ploščo ni mo.goče določiti normativov, koliko časa lahko rabi ali kolikšen celotni učinek privlačenja lahko opravi v svoji življenjski dobi, ker to lahko pokaže le večletna izkušnja. Računamo, da je glede na to, da se neznatno trosi le spodnja ploskev, -s ploščo mogoče prevleči najmanj ok. 5000 do .5000 ton- kilometrov, Cc tehta 1 okroglega lesa povprcfno 8Ü0 kg^ ustreza ta'kSna ka/pa-ci'tcta plošče ok. 5000 tu' km. Ta predpostavka labko zadovoljivo rabi za orientacijsko kalkulacijo ekonomičnosti plošče, upoSfevajoE pri ttm prihranek na vadrževanju vJak in na tchnionem lesu. Potrebno je že vedeti, 'kako dol^a vlaka približno ustreza zmogeljlvosLi ene sankalne pložČe z 500Ü km. Na povprečno dolžino privlačcnja 1 km odpade 5000™' lesa. Trajni letni «ečni etat okröglega lesa znaiSa povprečno na ha, KoliSini 5000 m^ ustreza tedaj 5000:3 = 1670 ha gozda. Na tej površini frozda je mogoča različna dolžina vlak, ki je odvisna od intenzivnosti gospodarjenja t. j. od gostote gozdnoiprametne mreže. Če znaja gostota vlak na ha 10—15 m ali povprečno 30 m/ha, kar je ra&meroma malo {vlake bi bile v tem primeru medsebojno oddaljene 330 m), odpade na.povrJiuo 1670 ha, 1670 X 30 = 50,000 m = 50 km vlak. Slika 7: Vlacilne kaoc S .prej navedenimi letnimi stroški za vzdrževanje vlak od po 750—1500 din/km {za ikon'ktetni primer je potrebno računati stvarne stroške vzdrževanja) stane letno vzdrževanje 50 km vlak od 37.500 do 75.000 din. Pri redkejšem omrežju vlak se le-te bolj uporabljajo in trošijo, zato so stroški za njihovo vzdrževanje večji. Enak rezultat dobimo, čc pri računanju upoštevamo le tisto [povrjino gozda, ki odpade na 1 km vlak in u-porabimo Čas, ki bi bil potreben, da bi se ploŠca po teh vlaJcah izrabila. Ob gostoti vlak 30'm/ba ufftreza enemu km vlake 1000 : 30 = .33 ha gozda. Na tej gozdni površini znaŠa letni etat okroglega 'J es a (skladno -s prejšnjimi navedbami) 100 m^, S ploščo, ki ima kaipaciteto 5000 m' km, bi bilo potrebno izvlačiti les po teh vlakab 50 let (5000 : 100 — 50). Letni .stro'lfki vzdrževanja znašajo po prejSnji kalkulaciji od 750 do 1500 din; za 50 let znašajo torej skupni stroški vzdrževajija od 37.500 do 75.000 din, t, j. prav toliko, kolikor je bilo prej izračunano na drugi naČin. S saokalno ploščo lahko te stroške vzdrževanja vlak v preLežni meri prihranimo; to pomeni prihranek zaradi varovanja vJak za čas trajanja ene plošče v znesku o-d 37.500 do 75.000 din. Razen tega mojamo upoštevati tudi obvarovanje čel hlodov ali okroglega lesa pred poškodbami in pred vrivaojem peska, kot se to dogaja pri navadnem vlaČenju. Če predpostavimo, da je hlod povprečno 4 m dolg in da sc prihrani na njegovem čelu le 2 cm do"lžine (to pomeni prav toli'ko. kfft da na vsakem petem hlodu prihranimo i C 10 cm do.lžine), znaša ta prihranek na lesu 0,5% [2 : 400 0,5}. Na ta način prihranimo pri les-li, ki ga izvleče ena plošča v svoji življenjski- do'bi, 5000 X 0,5% 25 m^ lesne mase. Cc računamo, da odpade k yi tega na tehnični les (ostalo pa na drva ali prostorninski les, kjer tega -prihranka ne upoštevamo, ker ranjavanje čel okroglega lesa pri teh sortimentih za njihovo uporabnost ni tako pomembno), znaša vrcdnos't prizadete lesne mase pri ceni 8000 din za m" (poškodovana čela se prevažajo do žage ali do kraja predelave) 25/5 X 8000 = zaokroženo 67.000 din. Cc je dolžina izvlaienja krajša, bodo poškodbe ali obvarovanje pred poškodbami manjše, toda z is^o ploSčo bomo izvlekli toliko več lesa in bo scS'tevek prihrankov približno enak. Skupni prihranek pri vzdrževanju vlak in zaradi obvarovanja čel blodov znaSa v iem primeru od 37.500 do 75.000 plus Ö7.000 din, skupaj torej o-d IM.OOO do 142.000 din. Zaradi vcJ^je lanesljivosti bomo v tej orientacijski kalkulaciji upoStcvali nižjo vrednost prihra-n'knv, t. j. 101.000 di«. Plošča s^tane od 25.00D do 30.000 din, skufaj s popravili, ki so potrebna največ iia verigah pa o'k. 35.000 din. Skupna korist o-d plflšJc je torej okoli trikrat tolikšna kot so stroSki za -ploščo (lOlOOO : 35.000 = ok. 3). Po navedenih kalkula-tivnih podatkih je sankalna iplošča. očitno zelo ekonomična. Za njeno amortizacijo je potrebno prevleči samo ok. Yi le.sa, ki ga zmore v ?voji življenjski dobi, t, j. ok, 17pO mVkm. Voznik z vprežno živino izvleče dnevno' ok, 5—6 m^/km lesa. Za amortizacijo plošče bo na ta način potrebno o'k. 300 delovnih dni {upoStevajoE pri tem,, kot je razvidno iz kalkulativnih postavk, -slabše delovne razmere oziroma manjše ikoristi od ploSče od povprečnih in tistih, ki jih dosežemo v ugodnih delovnih raiimerah). Upoštevati bi bi-lo treba še okolnost, da pri vlačenju s ploščo -porabiTno nekaj več časa za nailadatije in razkladanje lesa kot pri navadnem vlaČcnju brez plošče. Za posamezno jiakladanjc in razkladanje lesa porabimo .pri plošči ok. 5 minut več časa. Dnevni piesežtfk tega porablje'racga časa je 'odvisen od dolžine vlačeruja, ker je na krajših razdaljah naldadanje i^n razkladanje pogostejše. Ce vzaracimo za primer 1 km dolgo vla:ko, traja ena navadna vleka (brez plošče) tja in nazaj ob povprečni brzini gibanja 3 km na uro 'in z 'zabijanjem ter iabijanjem klinov skupaj 40 minuit. Na S-umi delovni daii odpade {ne računajoč pri tem Čas za prihod na delo in povratek) ok. 12 vlek. Dnevni učinek znaša pri V2 m^ za posamezno vleko 6 m'. Pri vlaženju v ploščo bomo porabili za posamezno vitko (ob enaki brzini gibanja) ok. 45 minut. IMa delovni dan odpade učinek 5,35 .m" lesa. Učinek izvlačemja s ploŠČo bo torej v tem primeru za ok. 10% manjši kot brez nje. Pri 'krajših razdaljah bo ta razlika večja. Po analognem računu je pri navadnem viačenju na razdalji 0,5 km učinek navadnega vlačenja ok. Hm', s ploščo pa 9,5 m', torej za raanjäi. To hkrati dokazuje, da je plošča rcnta- bilnejŠa pri viačenju na večje razdalje kot na krajše in da se za zelo kratke razdalje ne splava. V tem računu smo-predpostavili, da sta trenje in breme pn obeh načinih vlačenja enaka. Toda upoštevati jc treba, da bo tam, kjer se s ploščo občutno zmanjšuje trenje (na .mehkem in zamreženem tlu), mogoče s piošČo vleči večje breme ali z večjo bnzino, to pa povečuje njon učinek. To ip o večanje pa lahko ne le nadoknadi am.pak tudi občutno preseže zmanjšanje učinka zaradi večje porabe časa za nakladanje in razkladanje lesa a pioŠče. Stvarno je ta presežek odvisen od delovnih razmer. Na kratkih vlakah se spla-ča vi oka s ploščo po takem tlu. ki omogoča zmanjšanje trenja ali poveiranje bremena vsaj za toliko, kolikor se za nakladanje in razkladanje lesa poirabi več časa. Z navedenimi primeri je podana orientacijska kalkulacija ekonomičnosti sankalne plošče, da bi lahko na podlagi verjetnosti in zanesljivosti navedenih podatkov presodili .prikazano e;koinomiČnost in v praksi na podlagi stvaroejäih podatkov ugotovili zancsljivejäo kalkulacijo ekonomičnosti in na podlagi le-te usmerjali uporabo plošče tja, kjer je ekonomjčnejša. Orientacijska kalkulacija dokazuje, da je sajiikalna ploSča za ustrezne namene zelo tikonomična in da se hitro splača, Četudi v rakunu ne upoštevamo nekaterih njenih koristi, ki niso v vsa'kem primeru dovolj očitne ali odločilne. Pri uvajanju sati kalne -plošče pa je treba računati t. znaiDO konservativnostjo ne Ic vozniikov, ampak tudi nekaitcrih manj razgledanih strokovnjakov; to bo jiaviiraio uvajanje toga pripomočka za spravilo lesa. Podobni .primeri so znani v pra'ksi. Ni (primerno vsiljevati, ker to rodi odpor, temveč je potrebno na ustrezen način in postoipoma uvajati iploŠkcr bremena ni treba dvigati tako visoko in ker plošča pritiska enakomerno na sneg z vso svojo ploskvijo ter ne izjeda ozkih tirnic kot sani. PjošČe so cenejše in itrpeznejse od sani. V .primerjavi z navadnim neposred/nim vlačenjem hlodov je pomanjkljivost plošče le-v tem, da jc treba les na njo nakladati (višina roba je ok. lOcm) in raz- Jcladali ter kunčno tudi v lem, da. je pohchiio vlačiti prazno ploSČo, ki ima dolo-pero rtežo, nazaj na sečiSEe. V .primerjavi s koristmi iplošče pa Ic pomanjkljivosti mso odločilne. Oblika in dimenzije sankalne iilošče Sankalna ploSČa je plit^va i'n kratka železna plošča, 't navigor zakrivljenim sprednjim delom, kakor je razvidno zla^'ti iz dilc 1., 2. in 7. Opremljena je z verigami 2a pripenjanje sprednjih koncev hlodov na plosto. Na eni verip je vzvod za laije napenjanje in majhni klini 2a pritrjevanje veriga, da se hlodi ne worejo izrrnjzniti. Plošča ima na svojem pojačanem delu zobe, da Les trdneje leži. Na sprednji strani ima ploSča kljuko za pripenjanje vprege (konja). C-o Slikj S: Naris široi:e sankalne ploSČe (lOtl cm) Za enega konja je potrebna 65—80 ciri široka plošča, (glede na širino vlake), za par konj pa SO—^JOOcm široka. Cim mehkejša so tla vla,ke, tem ^irŠa mora biti plašča, predvsem za vlarenje po snegu, Ge je širina vlaJte primerjia. potem jc bol je uporabljati nekoliko Širšo ploščo (za enega konja 75 cm-, za par konjev pa 100 cm). Širina plo'Ste je odvisna tudi od dolžine hlodov — Čim daljši so. (veČja kubatura), tem ožja je lahko plošča. Plošča je po sredini C5 cm dolga in je konstantna za plošče do 100 cm širine. Maksimalna Širina za vlačenje po snegu po poteh in cestah je 110—121) an [za konje), za traktor pa različna glede na njegovo širino, O Aisiri I W..... - H -!--It -1--K - Slika Levo; Členek na ploSČi zn priključek vagirja. Desno; Verige xn sankaliie plošČt Do ! 00 cm široka pložča je 5 rrtm debela, žirša 6 all 7 mm, za traktorsko vlaženje pa do lOmm. Dolžina verig pri plolfi za enc^a konja je 80 + 80 cm, pri ploSči za par konjev pa 8Ü + IOÜ eni- Ea krak verige mora imeti vzvod za na|iciijanje, oba krakaj skiupaj pa le 3—6 malih klinov. Število iklinov je odvisjio od tega, koliko hlodov nalagamo na ploščo, kajli vsak hlod mora biti ipripet z za.bitira klinom (s strani). Zatci za ozko ploSSo zadoščajo S—i klini, za Si^roko ploščo pa jc potrebno vsaj 5 klinov ('bolje veE 'kot manj), {Slika št, 9,) Mala plošča, ki je široka 70 cm, tehta skupaj z verigami ok. .30—35 kg, velika plaSča {Šifoka 100 cm) ipa ok. 43 kg. Za ipoledenela tla ali zmrznjen sneg ima plošča po potrebi s spodnje strani 2 vücloUni rebri, profila 8 X 12 mm, ki sta privarjeni na iploSčo, da se prepreči njeno povprečno drsenje. Uporaba sankalne plošcc Nakladanje: Pred ploščo vprezcmo konja z vagirom, ki ga z obročem pripnemo na ploStino kljuko. Ce uporabljamo dva tonja, je .potreben tudi spojni vagir. .Okrogli les naložimo (zvalimo) s prednjim koncem na ploSčo. Bolje je, če sta na plošči dva hloda, kadar z enim ni i»pol.njena vsa širina iplošČe, ker cn sam hlod -rad pleše pn plošči, Ker je rob ploSČe nizek (okoli 10 cm), nakladanje preko podlog, lesenih Jcg ni .teäko, -čeprav povzroča nekoliko več dela kot zabijanje klinov pri .preprois-tem vlačenju. Nato hlode povežemo z verigami, ki so pritrjene na iploŠČo. Verige nagnemo z vzvodom, ki je na cnerm kraku verige. Potem na vsak hlod ob istrani zgoraj pred verigo (ne t.ä verigo) pribijejno po en klin, ki'visi na verigi, da se hlodi ne izmuznejo iz verig, čeprav jih tudi zo-bje na ploSti zadržujejo. S tem jc naiklad^inje končano in na,to začne vlaženje. Razkladanje bremena je, kot že rečeno^ slaba straji sankalne plošče. Olajšamo ga taik«, da na namembnem skladišču obložimo tla približno lOcm na visoko s poleni (kratek lesen .pod). Čez ta pod potegnemo ploščo z bremenom, tako da le-to naredc na podu, nakar ploščo izvlečemo. Pod je lahko zgrajen tudi nagnjeno prečno na smer privlačenja, da na njem zvalimo tovor s plošče. Ce je ob skladišču dovolj -prostora, 'plošče najpreprosteje razložimo na la način, da odpnemo verige in .ploščo z vprego ipotegnemo pravokotno na smer dovoza; pri tem se plošča sama sprosti bremena. Vračanje plošče na -s e č i K" e : Vprega vleČe ploščo tudi nazaj na scčiŽče. Pri tem je .potrebno vreči verige na ploščo, da se ne vlečejo po tleh in .se ne kvarijo ter po nepotrebnem ne povečujejo odpora. Vračanje prazne ploŠČe na sečišče (težke ok, 30 kg) je ena izmed njenih poonanjkljivosti, ker se pri tem izgublja vlečna sila. sicer malo, vendar pa veČ kot pri preprostem viaČenju, kjer tehtajo verige s klini «amo ok. 3—5'kg, Zaviranje plošče je zlasti važno na strmi ali poledeneli vlaki. Razen zaviranja i verigami aJi s peskom se obneJe tudi po:srcdno vpreganje, kjer vagir, za katerega je vpreien konj, posredno, t. j. z vmesno okoli 50 cm dolgo verigo pri.pnemo za pložčo. Pri preveliki brzini bremena zdrkne namreč ta v-eriga z vagirjcm pod plošio in tako zavira, da plošča ne udari' v konja-. Na trdem saniku lahko dosežemo to zaviranje tudi s posebno verigo, ki jo s prednje strani vržemo .pod ploščo in jo v ta namen pripnemo za kljuko plošče. Ko nam veriga ni več potrebna, jo potegnemo i/Tpod plošče s cepinom in položimo na ploščo (do nadaljnje potrebe). Za zaviranje lahko uporabljamo tudi oje, .podobno kot pri vozu ali saneh, le da je zvezano s ploščo s pomočjo Členka (prstana) in uprto na njo z Žclosno rogljo. Na ta naSm zavira vprega s svojim zdrievanjem. vendar pa pri tem ne sme biti zelo ispostavljtna obremon-vtvi. Zato pride najbolj v puStev zaviranje z verigami in vagirjem. Vlačenje p r o s t o r n i n s'k e g a lesa: Prostorninsikftga leisa ne moremo iiailtladati neposredno podolz na kratka ploSčo, ker g'a ni mogoče z verig^ami tako močno s,peti, da se pri vlaccnju posamezni kosi tic bi izmuznili in tako zrahljali ves sveženj. Razen tega jc pro^tornin-ski les prClcratek in 'ga nc moremo vleči s kratko iploščo. Potrebna je daljša plošča, tako, da lež^ijo polena z vso svojo dolžino na njej, hkrati pa mora biti tudi sirla (£e jo Širina vlake dopuSca), da bi povečali njeno kapaciteto do zmogljivosti ?aprege. V Jcoli'kor pa hočemo izvlačiti s pomočjo kratke ploSČc tudi prostorninski les, kar pa je le redkokdaj smotrno, je treba pritrdi'ti na ploščo 2 vzdolžni legi (2 oblici na dvdi mestih povezani) za povprečno nakladanje prostorninskega lesa. Nastaja vprašanje, kako široka naj bo vlaka, da ac les ob istraneh ne bi zadeval. V ta namen je Široka plošča veli'ko boljša od ozke, v kolikor ji ustreza širina vlake. Vsekakor pa je izvlačcoje prostorninsikega lesa s pIoSčo navadno cenejše iot i^naSanje s konjiči, v koliikor seveda ni primernejše izvlačenje materiala za prostorninski les v prvotnem okroglem stanju, Nakup, izdelava in vzdrževanje saakalne plošče Nabavna cena za plojjčo skirpaj z verigami jc 25,000—30.000 din (glede -na njeno ve! i kost in teŽo). Tej ceni je treiba dodati Se popravila v času uporabe plošče, ki so potrebna največ na verigah in na rebrih i(na spodnji ploskvi) ter jih računamo z okoli 7000 din. Skupni stroški za ploŠČo s popravili vred znašajo torej ok. B5.0Ü0 din. Pioščo labko naipravi vsak bO'TjSi kovač (po načrtu in navodilih), Latiko pa jo tudi kupimo hkrati s pripadajočimi verigami in klini pri podjetju i w Žični ca«, Ljubljana, Tržaška c. 49. Pri naroČilu je troba navosti želeno širino in tudi, ali naj ima vzdolžna rebra (za preprcČenje poprečnega drsenja). Do LOO cm Široka plošča stane 25.000—30.000 din, večje pa so dražje soraamenno s Širinti in težo. Cena za posamično naročilo jc razuimljivo višja kot 7,a istočasno dobavo več enakih plo?č. Verige za ploščo Eahko kupimo v trgovinah z železnino. Treba jim je le še dodati potrebno Število klinov in jih prikovati na ustrezne obroče plošče. (Glej sliko Št. 9,!). Sankalno ploščo lahko puŠČamo čez noč na delovišču, na sečiši^u. Nafiloniroo jo jia štor ali deblo, tako da jc «podnja Stran obrnjena poševno navzgor. Če plošče dalj časa ne uporabljamo, jo moramo očistiti in namazati, da jo zaščitimo pred rjo,, in jo po možnosti spraviti pod sti-eho. Viri: 1, Dr. A. Ugrenouič: Eksploatacija Suma, Zagreb 1957. sLr. 306—312. 2, Dr. H. Gläser: Das Rücken des Hok«, Münchcn 1949, str, 72—76. 3, Dr. F Halner: Die Praxis des neuzeitlichen HoUtransportes. Wien IÖ5S, sit, 33. 4, Dr. K.Ga:i)ci--Dr. L.Fabrhiits: Die Forstbenutzuiig, Berlin 1919, str. 219—251. ä Forst gerä teil ste, Kammer der Tcchnik, Fachverband Land- und Forsltechnik. Berlin KJ5fi, Ordnungsnummer 8i2.=ia. T ZARAŠČENI PAŠNIKI IN BIVŠI KMEČKI GOZDOVI NA KOČEVSKEM TER M02NOST NJIHOVE MELIORACIJE Ivo M a r 1 n C e 1 j (ICotev je) Sijovniijc gospodarskih go/dov iia 1^.000 hn lapiiSčenili p.išni-kov in bivllli ItmeČkill gozdov po stnrem, klasičnem naČimi Iji utegnilo stali 2—3 milijnrde dinarjev, Ob iipoätevanju vsalcegn posameznega ])rimtra, ol) iikorisfanju vsega, kar nam narava sama nudi, ter ob sodobnem pojmovanju in ravnanju v fojitvi gfjida pa bodo iidatWi naravnost neinatni. Zato'je objava nasicrl-njega sodobnep^a iii ^liialnej-a prispevka za vsakdanjo prakso 5e posebno pomembna, , > (Pri.ppmbn. uretlnislva) Z razmejitvijo zemljišč splošnega ljudskega tiremoženja med kmetijstvom in gozdarstvom je 1. 1955 pripadlo .p^d gozd veliko >tnegospo{iarskih go-zJov«. t, j, biv^ili pašnikov, listnikov, steljnikov in koŠenic. ki so bile do leta 1941, ko so se izseliti kočevski Nemci, last le-teh. V glavnem so :bila ta zemljiška «led in po vojni do lota. 1954 s stalisča gozdnega gospodarjenja prepnSčena sama sebi. Razen manjših seČenj in manjSih pogozdovanj človeška roka ni napravila nič bistvenega. Podoba teh zemljiSČ je Ic navidezno enolična. Vrsta kulture, struktura, zmes, zaraiSt in kakovost se večinoma tako pestro spreminjajo (parcelarno), da -pri obli-kovajiju oddelkov ob urejanji? teh raznolikosti ni bilo mogoče upoštevati. Zato imajo gospodarske enote neenoten vidsz in je zaradi različnih gozdnogojitvciiili posegov v njih gospodarjenje oteškočeno. Ker jc teh gospodarsko slabo izkoriščenih zemljišč ok. 15.000 ha, naloga gozdarja pri snovanju gospodarskih gozdov na njih ne bo lahka. Posamezne kvalitetne skupine, ki jih zlahka opazimo, nam kažejo, kako slabo so izkoriščene ([iroizvoclne sile teh rastišč in nas navajajo k čimprejšnji spremembi teh melioracije potrebnih zemljišE v gojipodarski gozd. Omenim naj Ic ne'kaj najanačilnejSih primerov (tipov) teh »melioracije potrebnih gozdov« ter navedem nekatere izmed številnih možnosti in načinov melioracije kot orientacijs'ke smernice, ki jih je vt^ ali manj prilagoditi različnim okoliščinam. Prizadeta zem-ljišča leže v Kočevski kotlini na sredogorju z nadmors-ko višino od 150 do 900 m. To je močno razgiban, gričevnat [kraški ,svet z vsemi mogočimi eskspozicijami in številnimi vrtačami. Geološka podlaga je apnenec m dolomit. Tla JO na iSploSno srednje globoka, ilovnata ali glinasta, mestoma humozna in d d no ^atravJjena. Kamen .prodira na površino posamezno in v gručah. Bodoči glavni del sestoja bodo tvorile jelka, smreka in bu'kev v skupinski zmesi, z delno primesjo plemenitih listavcev, medtem ko bodo pomožni ali stranski del sestoja sc-stavljale drevesne vr-rte, ki že sedaj gradijo, lah'ko bi rekli, pionirsko gozdno odejo. 1. Ve£ ali inanj znraUena gmiičn bre2 pomenib7iejše primeä adruslega drevju, a) Slabo zaraščena travnata grmišca. Leskov je in. trnje je redko (posamezno adj v manjših gručah) razmeiščenn' po zelo za^travljeiicm zemljiišČu, To so navadno na jug in jugozahod nagnjena tla brez pomladka in mladja. Taki ^kompleksi so veli'ki ponekod 30 ha in veČ, Čc so ta zemljišča s sorazmerno dobrimi talnimi pogoji v bližini naselij in prometnih naprav, lahko že začnemo s pogozdovanji. Uporabljamo sadike, ki so temu rastišču najbolj primerne (ideči bor, rdeči hrast, smreka, v dolinah in vrtačah z glob&ko zemljo pa jesen, javor in zeleni bor). (Tudi lipi bo potrebno omogočiti Zarasli pašmiti — grraišta leske s posameznimi predrast-niki iglavcev in listavcev zadostno udeležbo, ki je rastiščno močno utemeljena. Op, iired.) V kol-ikor s« Lla siromaSna, je potrebno gnojenje in okapavanje. Obstoječe grmovje naj bo kot zaSEita posajenim sadikam ter ga odstranjujemo le v toliko, koli>kor zavira rast sadiik. Oddaljene .površine s pustirni siromašnimi tlemi naj se sprva dobro obra-stejo z grmovjem (lesko) in mehkimi listavci, ki bodo struktUTo -tal sčasoma izboljšali in njihov sestav obogatili. Prenehati pa morawio s košnjo in pašo. Z gozdno kulturnim delom bomo začeli, ko se bo-do izboljšala tla ob koncu prvega oziroma v drugem ureditvenem razdobju. b) Dobra sklenjena grmišia leske in trnja z manjšimi .prazninami, dabo zaraslimi zatravljenimi jasami, le g posamičnim pomladkom in mladjem iglavcev in listavcev ali .pa brez njega. Pri tem tipu so tla navadno dobra, sveža, ilovnata in humozna. Pred podsetvijo jialahko prcrahljamo premočno sklenjeno grmovje, da omogočimo delo in d o ve demo potrebno «vetloibo. Na-to podsejemo na primernih mestih (v krpah) jeliko in smreko, če je površina veli'ka in v bližini ni kakovostnih bukovih skuipin, tudi bukev. Podsevku -moramo čez 2—3 leta .in tudi pozneje po potrebi dovajati svetlobo z nadaljnjim, rahljanjem grmovja. Če so tla dobra, primerna za podsetev z jelko in če mladice iz podsetve v 3. letu ne poženejo stranskih mladik, je to znak, da potrebuje podsevek veČ svetlobe. Praznine, ki za podsetev še niso primerne, lahko pozneje pogozdimo z ustreznimi sadikami ali podsejemo. Skupine topolavega pömlad-ka in mladja (polrebne nege) so poleg leske pionirski pripravi jaki bodočega sesloja c) Dobro zarasEcna grmišča leske z refikiimt samoraslimi semenjaki iglavcev in listavcev ter manjšimi skupinami in ^josameitnimi samosevnimi ^lehkimi listavci in ig-lavci. Pomladek in mladje je ipreteŽno pod zaistorom grmovja. GrmiSČe mestoma prehaja v jase, Patrebno je čiSČenje po vsej povriini. Rešujemo pomla.E3eik iglavcev in listavcev: tudi trepetliko in brezo gojimo naprej in ju negujemo. Mehki listavci bodo ipred kult ura, pionirski sestoj, ki bo mladju listavcev in iglavcev in bodofem'U podsevku nudil zaščito, bogatil tla in nam kontno omogočil tudi primerni denarni dohodek. Po opravljenem čiščenju in rahljanju grmovja primerna nepo-mlajena mesta skupinsko podsejemo z jeliko in smrc^ko. Morebitne praz-ni>ne melio-riramo na način, opisan pod prejšnjo točko. Poisamezoe semenjake, v kolikor so oipravjii -wo j o nalogo i>n zavirajo rast mladja, izsekani o pred čiSfenjem, aH pa jih delno okle&Simo. Nadaljnja čiščenja opravljamo vsajkih 3 glede na povprečno h«ktars'ko- !c«no zaJogo na-videzmo preveliika. Razlog za izdatno intenzivnost je v jiadednjem: — Cjilj -sečnje je predvsemi snovanje gos;podarakeg-a gozda ne pa povečanje in ovrednotenje prirastka slabega drevja; — drevje je neenaikomcrno zaraščeno, zato nam povprečna lesna zaloga ne da prave podobe teh melioracije potrebnih oddelkov; — v veČini primerov moramo izsekati predvsem debelejše drevje (koše), ki sestavljajo pretežni del lesne zaloge; — zarast in obenem sklep sestoja moramo uravna vati kot zahtevata kvalitetni pondadck in mladje ter bodoča podsetev in narajvna n-aBem«mttcv. Ce jc povrSina pomlajena, opravimo po sečnji še čiščemje in na mestih, ki niso pomlajena, 5e setev, v kolikor rušo dara pogoj-i za naravno riasemonitev od kvalitetnih drevesnih skupin. Ce pa naravnega pomladka in mladja ni, podsejemo le jelko in smreko. S skupinami dobrega in vrednega drevja gospodarimo po sodobnih gozdnogospodarskih nače-Hh. ZiiaEiloi bukov panjevet v nekdanjih listnikih in stelj-nikih ter opiisfenih pašnikiii 4. Primemn larascen še dober sestoj bukve ali gabra^ ki je (pretežno panjevec v fozi mladja, drogovnjaka ali debeljaku s /}ri»tesjo iglar/cev in pomladka ali pa hret nje. Značilno je za te sestoje, da, so n-aataili po sečnjah na golo na posaitnejjnih pair-celah ali vcčjših povrSi.nah, Zaradi slabih «pravilnih možnosti so na njah t>g-lariU. Te sestoje .gojimo dalje -taiko, da v drogovnjaiku opravljamo redčenje — pozitivni izbor, v debelja.ku pa je ob sečnji misli-fri na pretvorbo niakega v visoki g-ožd. V takth nizki-h (.panjevskith) gozdovih naj bo sečnja zmerna, da ne bi ustvarjali pogojev za nadaljnje pomlajevanje iz panjev. Obhodnja naj bo tako dolga, da panji ne bodo več sposobni za tvoribo krepkih poganjkov. Pri. pretvorbi nizkega v visoki gCMd pa lahko izvršimo premejio drevesne vrste s podsotvijo iglavcev, Poganj.ke iz panjev, ki bi ovirali rast in razvoj mJadja scraensfk^rga pordela, pa pri čiščenju postopno ^idstranjujemo. 5. Čist.i in mešani dobri sestoji — parcele iglavcev in listavcev semenskega porekla. Ta tip je najma-nj zastopan. V njem je gospodariti po sodobnih gozdarskih načelih pozitivne sclekcije. Za iglavce v razvojni stopnji drogovnjaka ali debeljaka, ki so v vseh navedenih tiipih, je značilno, da so tiastali pretežno umetno s pogo^ditvijo posameznih dolinic ali celih parcel ter so srednje ali prav dobre kakovosti. Bukov drogovnjak, ki nt bil negovan, s prvČuvki (zamujena redčenja in končna scČnja) Bujcil naravni ijonilnckk jelke v sJaljcni gabrDvem goarlii, kjer jc bil ko»^ni posek Ic Nekaj splolnih roisjj Pri melioracij^-kih delih je važno, da upoštevamo predvsem realne možnosti in načine dela ter da čim ibolj vskladinio iastil<^ne zahteve z gospodarskimi potie-banii. Vrsta ukiröpov, -k! jih izvajamo, naj ima pravilno zaporedje — sistem. Prednost naj ima obnova -gozda pod zastorom obstoječega grmičevja in drevja. Izkoristiti moramo možnosti naravne nasemenitve od obstoječih dobrih drevesnih :skupin. Pri nielioracijskih delih -naj imajo prednost objekti, kjer je že naravni pomladek in mladje, iki ga je nujno potrebno rešiti. Nato naj sledijo objekti, kjer so tla pripravljena za podsetev — najprej bližnji, nato oddaljeni, če nam druge okoinosti drugače ne narekujejo. Z dreveisnimi vrstami, ki jih uporabljamo pri podsetvi ali saditvi, ustvarjamo skupinsko -mešane sestoje, Naj nas ne motijo manjši ali večji deli oddelkov aH pa celi oddelki, ki jib — sedaj v tem ureditvenem razdobju — zaradi neugodnih ekoloških pogojev ne moremo zajeti z melioracijskimi uikrept. Za .podsetev je izbrati te takšna zemljišča, ki ustrezajo določenim drevesnim vrstam. Ne zatirajmo pomožnih drevesnih vrsti gabra, mehkih listavcev, leske, bezga in dr.! Zagotoviti jim moramo možnost naravnega pomlajevanja, saj bodo bodečemu gla™emu sestoju sprva varovalni in nato deloma polnilni sloj. Bukov panjevec. ki ni bil negovan, naslal po seJnji na f^olo Jcot posledica oglarjcnja SkrbtfLi moramo 2a nego pomlatlka in mladja bukve. V dolt3Čenih predcHti je treba rešiti vprašanje rase (Ali naj n, (pr vigajanio po^mladdc, ki jc nasta! od koŠasto razražČenih vejnatih bukev?) V bukovih sestojih slabe kakovosti ne smemo ustvarja-bi pogojev (s sečnjo) la naravno pomlajevanje (naaemenitev). Molio-racijski u'krepi na;j bodo zaradi prostranosti prizadetih zemljišč odločni, toda zrnemi. TARIFE ZA SESTOJE PREHODNIH OBLIK log, Marti« Co ki (Ljubljana) V Gozdarskem vestniku Stcv. 1 iz leta 1956 so bile objavljene prirejene Alganovc in Schaefferjeve tarife, to je izvirne tarife, skrčene od 20 tarifnih razredov na 10 razredov in to tako, da se ti razredi stopnjujejo v aibsolutno rastočih, relativno (odstotno) pa enakih presledkih. Prve, Alganovc tarife, kjer volumen drevesa od premera do premera hitreje narašča, naj bi veljale predvsem za prebira Ine sestoje. Pri teh sestojih so namreč med volumni tanjših in debelejših dreves precejšnje razlike, ker so tainj^a drevesa ponavadi tudi mlajša in. zato tudi precej niŽja od debelejših dreves. Druge,,Schacffe'rjevc tarife, 'kjer volumai drevesa. od premera do ,premera počasneje naraSČa, pa naj bi veljale predvsem za enodobne sestoje. Tu namreč med volumni tankih iti debelih drevea ni tako velikih razlik, ker so vsa drevesa (približno emako stara (in zato tudi približno enako visoka, poleg te^a pa so tanka drevesa po navadi tudi bolj stegnjena (polnolesna) kakor debela drevesa. Že več let se te tarife s pridom uporabljajo pri praktičnem urejanju gozdov. Primerjava enih in dru-gih tarif s krajevnimi deblovnicami v raznih predelih Slovenije pa je pokazala, da je -pri nas obilica gozdov, kjer volumen drevesa od premera do .premera ne narašča tako hitro, kakor kažejo Alganove tarife, vendar pa hitreje, kakor pa je to primer pri Schaefferjevih tarifab. To so predvsem sestoji raznih iprehodnih oblik med .pravil-no enodobno in pravilno prebiralno ohliko, za katere pa lahko trdimo^ da tvorijo večji del našth gozdov. Da bi dobili tudi za te sestoje p^rehodnih obliik čim ustreznejše tarife in da bi urejcvalcu v dvomljivih primerih olajšali izbiro tarif, so bile v okviru naloge Inštituta za gozdno in ItLSno gospodarstvo Slovenije o spopolnjevanju ureditvenih metod izdelane tudi vmesne tarife ali tarife »V*, in to po vmesnem obrazcu, med obrazcem za Alganove in obrazcem za Schaefferjeve tarife, t. j. po obrazcu: ^^ 160Ö kjer pometii; d = premer drevesa, v = volumen drevesa premera d. k = volumen drevesa premera 45 cm. Podobno, 'kakor iprirejene Alganove in Schaefferjeve tarife, so bile tudi te tarife sestavljene za 10 tarifnih razredov, iki se med seboj stopnjujejo v absolutno rastočih, relativno (odstotno) pa enakih iprcsledkih, in to s tem, da so bile kot vredno.?ti »k« (volumen, dreves 45 cm 'premera) vzete iste vrednosti kakor pri izdelavi prirejenih Alganovih in Schaefferjevih tarif, to je vrednostii Tar. j-azr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 »k« (m^) 1,200 1.32Ö 1,466 1,620 1,791 1,979 2,188 2.418 2.673 2,954 Po teh vrednostih za »'k« izračunane tarife so podane v tabeli Št. I (poikrepko tiskane Slevilike). Presledek med tcnii raare-di je po od volumnov; iz tega pa izvira največja možna napaka za iposamezni sestoj, izhajajoča le iz Širine razredov, S"'» lesne mase sestoja. Da bi sc olajšala iahira tarifnega razreda v primeru, ko se ta iJČe s pomočjo volumna drevesa s-rednjc debelinske stopnje, so bile izraJunane tudi mejne vrednosti, med katerimi veljajo tarifni razredi, Tc mejne vrednosti so natisnjene v tabeli št. 1 med tarifnimi razredi. Nizi teh mejnih vrednosti sc lahko uporabijo twdri 'kot vmesni larifni razredi, tablica pa torej kol 2Ü-razred-na tablica, s Čimer se največja možna napaika, izvirajoča le iz širine razredov, Kmanjša od 5% na 2,5%. V celoti pa se 'največja možna napaka v lesni masi posameznega sestoja po zakonih Staitistike s tem zmsjnj^a komaj, za 1% te mase, ker jo sestavljajo Se razne druje napake, kakor napaka zairadi raznovrstne obliike debel istega premera in iste višine, napajka v srednji višini dreves zaradi omejenega števila meritev ali tako imenovana reprezentančna napa'ka, napaka pri samih meritvah viSin ild. Razen teg^a 'SC za 'toliko (1%) zniža le največja celokupna napaka; povprečna celökupna napaika v lesni masi posameKnega sestoja pa se na ta način ne zmanjša miti za %% te .mase, medtem' 'ko se 'pri večjem Itevilu «restojev napake sploh izravnajo, ne glede na to., ali uporabljamo tablico kot LO-razredno ali kot 20-raz-redno. Glede na to bi uporaba te tatblicc kot SO-razredne oziroma uporaba vmesnih nizov kot vmesnih tarifnih razredov praktično pomenila le nepotreben opravek z dvakrat večjim Številom razredov; zato se priporoča le uporaba 10 razredov. Tab. I. Vmesne tarife (V) Deb. stop. cm M TarHfit raired 1 a 3 <1 5 12,5 3 0,04 0,0^ 0,04 0,04 0,04 0,05 0,05 0,05 0,05 0,06 0,06 17,5 4 0,11 0,11 0,12 0,12 0,13 0,14 0,14 0,15 0,16 0,17 o,ia 22,5 5 0,21 0,22 0,24 0,25 0,26 0,27 0,29 0,30 0,32 0,34 0,35 37,5 0.36 0,3i5 0,39 0,41 0,44 0.4Ö 0,48 0,51 0,53 0,56 0,59 32,5 7 0„53 0,56 0,S9 0,62 0,65 0,69 0'72 0,76 0,80 0,84 0,88 37,5 S 0.75 0,79 0,83 0,87 0,92 0,96 1,01 1,06 1,12 1,1S 1.24 42,5 9 1,00 1,05 1,10 1,16 1,22 1,2S 1,35 1,42 1.49 1,57 1,65 47,5 10 1,29 1,35 1.42 1,49 3,57 1,65 1,73 1.82 1,92 2.01 2,12 52,5 11 1,61 1,69 1.77 1,86 1,96 2,06 2.17 2,28 2,40 2,52 2.65 57,5 12 1.97 2,06 2,17 2,28 2,40 .2,52 2,65 2,78 2.93 3,0S 3.24 62,5 13 2,36 2,48 2,60 2,73 2,88 3,02 3,18 3,34 3,52 3,69 3,89 67,5 14 2,79 2,92 3,03 3,23 3,40 3,57 3,76 3,95 4,16 '1,37 4,59 72,,5 15 3,25 3,11 3,59 3,77 3,97 4,17 4,38 4,61 4,85 5,09 5,36 77,5 16 3,75 3,94 4,14 4,55 4,58 4,81 5,07 5,32 5,59 5,8S 6,18 82,5 17 4,29 4,50 4.73 4.97 5,23 5,50 5,78 6,OS 6,39 6,72 7,07 87,5 18 4,86 5,10 5,35 5,64 5,93 6,23 6,56 6,80 7,25 7,61 8,00 93,5 19 3,46 5,74 6,04 6,34 6,67 7,01 7,38 7,75 8,15 S,56 9,01 97,5 20 6,10 6,41 6,64 7,09 7,46 7,83 8,24' 8,66 9,11 9,57 9.93 I Cc računamo, da je lai-adi volumnih razlik med drevesi isteffs iprcmera in iste viiine inoŽna napaka v lesni' masi sestoja 5®/o, da viJine posameznih rlrcves neke debelinske stopnje odstopajo povpxeEnu ca 15% od srednje višine te stopnje ter da daje višinomer povprei^no napako in £e se zadovoljimo t. verjetnostjo, da bt) približno le v v,sakem sedmem priment napaka vc£ja od iirai^ii-naiie (k = 1,5), dobimü pri ugotavljanju tarifnega razreda z meritvijo viŠin pri !5 drevesih in pri uporabi lO-raJrcdne tablice (največja napaka, izvirajD^a iz širine rarrtdav, je tole največjo moino napako v lesni masi m posamezen sestojr X 15- m = 51 + -j^— + T' + 5' 5 8 7,2 7,9 8,7 9,6 10,7 11,8 13,1 14,4 15,9 17,6 8 37,5 42,5 9 7,4 8,2 9,0 10,0 11,1 12,2 13,5 14,9 16,5 18,2 9 42,5 47,5 10 7,6 8,4 9,3 10,3 11,3 12,6 13,9 15,4 17,0 18,7 10 47,5 52,5 11 7,8 8,6 9,5 10,5 11,6 13,8 14,2 15,7 17,4 19,2 11 52,5 57,5 12 7,9 8,8 9,7 10,7 n,9 13,1 14,5 16,0 17.7 19,6 12 57,5 62.5 13 8,1 8,9 9,8 10,9 12,0 13,3 14,7 16,3 16,0 19,8 13 62,5 07,5 14 8,2 9,0 10,0 11,0 12,2 13,5 14,9 16,5 18,2 20,1 14 67,5 72,5 15 8,3 9,1 10,1 H,2 12,3 13,7 is.t 16,6 18,4 20,3 15 72,5 77,5 16 8,4 9,2 10,2 11,3 12.5 13,8 15,2 16,8 18,6 20,5 16 77,5 82,5 17 8,4 9,3 10,3 n,4 12,6 13,9 15,3 17,0 18,8 20,7 17 82,5 87,5 18 8,5 9,4 10,4 11,4 12,7 14,0 15,5 17,1 18,9 20,9 18 87,5 92,5 19 8,5 9,4 10,4 11,5 12,7 14,1 15,6 17,3 19,0 21,0 19 92,5 97,5 20 8,6 9,5 10,5 11,6 12,8 U,2 15,7 17,3 19,1 21,L 20 97,5 teh tarif. 2a .kubiciranje sestaja je .potrebno torej uporabi-ti 7. ra/i'cd vmesnih tarif (V 7), Ob tej .priliki je treba tudi omeniti, da iina prava višinska krivulja lahko pri srednjih debelinskih stopnjah, po katerih določamo tarifni razred, mar.sikdaj nepravilen -potek, Žaradi tega se lahko zg^orfi, da pade ta stopnja v sedlo ali na na grbo prave viSinsike krivulje; s tem pa dobimo nižji aH višji tarifni razred od tistega, ki bi ustrezal poleku celotne vilins'ke krivulje. Iz tega razlaga je pri natančnejšem delu priporočljivo merili drevesne viSine tudi v nekaj debelinskih stopnjah okoli srednje sto-pnje, izdelati iz teh visim viSi-nsko krivuljo in citati višino za srednjo debelinsko stopnjo iz te krivulje, S tem se tudi izognemo ugotavljanju srednje debelinske stopnje ite na t&renu iz meritvendh podatkov, ker jo tako lahko le ipribližno ocenimo in jo dokončno dožencmo Sele v pisarni pri obdelavi- podatkov. Seveda je potrebno v ta namen izmeriii nekaj vcČ drevesnih viŠin, običajno pa jih bo zadoščalo 20 do 30. Ta drevesa je najustrezneje izbirati z 1 m dolgo palico s ploščico 4 cm na enem koncu- {Bitterliehov -relaskop -za Va ha), s tero da se postavljamo v določenih smereh in v določenih razdaljah ter merimo višine listih dreves, ki jih z vi^iranjem .preko ploščice na tej pa-lici -zajajjiemo-. Pri tem iz-pusti-mo najtajijša in najdebelcjša drevesa, ki se po svojih premerih .močneje oddaljujejo -od srednje debelinske stopnje. Glede na te nove, vmesne tarife naj bi se Alganove tarife v bodoče uporabljale -predvsem pri sestojih z izrazirto iprebiralno obliko, Schaefferjeve p-ri sestojih z izrazito enodobno obliko, vmesne pa za vse vmesne, prehodne sestoje. Tab. 4, Oblikovne viši«e ta prcbiralne sestoje (po prirejenih Alganovih tarifah — tat, P) Deb. stop. cm St. Ta ri! n i razred Deb. stop. 5t. cm I 2 3 4 5 fi 7 s 10 52.5 3 3,3 4,1 4,1 4,9 5,7 5,7 6,5 7,3 «,1 8,9 3 12,5 17,5 4 4,1 5,0 5,4 5.8 6.6 7,0 7,9 8,7 9,5 10.8 4 17,5 22,5 5 4,ß ■5.3 5.5 6.5 7,3 8,0 8,8 9,8 10,8 11,8 5 22,5 27,5 6 5,7 6.2 6.9 7,7 8,4 9,4 10,4 n,4 12.6 14,0 6 27,5 32,5 7 6,4 7,1 7.8 8,7 9,5 10,5 11,7 13,9 14.2 15,8 7 32,5 37.5 8 7,0 7,7 8.5 9,3 10,3 11.4 12,7 14,0 15,5 17,1 S 37,5 42,5 9 7,3 8,1 9,0 9,9 11,0 12.1 13,4 14,9 16,4 18.1 9 42,5 47,5 10 7,8 8,5 9,4 10,4 11,5 12,7 14,1 15,5 17,2 19,0 10 47,5 52,5 11 s.o 8,8 9,7 10,8 11,9 13,2 14,6 16,: 17.8 19,7 11 52,5 57,5 12 8,2 9.1 10,1 U,1 12,3 13,6 15,0 16,6 18,3 20,3 12 57.5 62'5 13 8,4 9,3 10.3 11,4 12,6 13,9 15,4 17,0 18,8 20.8 13 63,5 67,5 U 8,6 9.5 ]0,5 11,6 12,9 14,2 15.7 17,4 19,2 2K2 14 67.5 72,5 15 8,8 9,7 10.7 11,8 13,1 14.4 16,0 17,e 19,5 21,6 15 72,5 77,5 16 8,9 9,8 10,9 12,0 13,3 14,7 16,2 17,9 19,8 21.9 16 77,5 82.5 17 9.0 10,0 11,0 12,2 13.4 14,9 16,4 18,1 20,1 23,2 17 83,5 87,5 18 9,1 10,1 11.1 12,3 m 15,0 16,6 18,4 20,3 23,5 18 87,5 92.5 19 9,2 10,2 11,2 12,4 13,7 15,2 16,9 lfi,6 30,5 22,7 19 92,5 97,0 20 9.3 10,3 11,4 !2,6 13.9 15,3 17,0 18,7 20,7 22,9 20 97,5 Da bi bilo mogoče pri urejanju gozdov iiin uspešneje uporabljati tudi Bitterlich ovo jndodo in z njo čim bolje ugotavljati nc le cclo'kupno lesno maso sestoja, temveč tudi njeno sestavo po ■derbcliwskih razredih, so bik iz vinesnih tarif izračunane tudi o>bli'kov®ie višine po debelinskih stopnjah za -vseh 10 tarifnih razredov ('tab, št. 3). V ta namen je 'treba -drevesom, fei jih zajamemo z Tel a s kopom, izmeriti tudi premer oziroma jim ugotoviti deteh tarif. Lfcsna masa na 1 ha tega sesEoja po debelinskih stopnjah je t-orej v -danem pnmerru tale; Deb. stopnja 3 -1 5 6 7 S f) 10 skupaj T^^^^e]jmca m^/ha (gornja Števila/ha) 1,6 3,2 4> 4,0 2,8 2.0 K2 24,0 hf la V 7 5,7 8,7 10,3 11,5 12,4 13,1 13,5 13,9 Lesna masa v m'/ha 9 28 45 55 .W 37 27 17 26S Za podobno uporabo drugih larif, t. j. prirejenih Alganovih in Schaefferjevjh tarif, so v da-blicah 4 nn 5 podane oblikovne višine tudi la te tarife, Viri: 1. Cokl, M.: Inventarizacija kmečkih grozdov po enotnih tarifah. Gozdarski vestnik št. I i-2 leta !956 2. Cevki, M.; Prirejene Alganave in 5chaefferjeve tarife ter njihova raba pri inven-tari^aciji s£stojc.v, Zhortiik Jt. 2 InStitiita ea g^ozdno in Je^no gospiKlarstvo Slovenije, 3. Čok!, M- Biltcrlichova metoda meriitve temeljaic in možnosti njtii« uporabe, Go-zdarshi vestnik 4 iz leta 19SV. 4. Klcpac, D.i Uredjajne tablicc. Šnmarsiki list 4—5 jz leta 5953. 5. Mliošek, D,; 'Poizkus uporabe francoskih tsrif v naJih gozdovih. Gozdarski vestnik it. 6 ii leta 19^3. 6. Prudan, M,: Messnng der Waldbeistande, FraTikfurt/M, 1951. MASSENTAEIFE FOR OBERGANGSEESTÄNDE Auszug Tn Slovenien werden in der Förstcinricbtung schon einige Jahre die Algan'schen und Schä/fer'schcn Tarife gebraucht, und zwar umgearbeitet von. 20 auf Tarifklassen derart, dass sieh die« Klassen nach absolut wachsenden, relativ aber gle^ichen Intervalen stiifeo. Die ersten, Algan'schen Tarife verwendet man liauptsSchlicb in den Plcnterwäldcrn, die Schiiffer'schen Tarife aber in den gleichaltrigen Besta-ndeii, Während der praktischen Verwendui^g dieser Tarife hat sich jedoch herausgestellt, dass in Slovenien eine Menge von Bestanden besteht, die nach ihrer Form eine Übergangsstufe zwischen ausgesprochenen Pleflterbeständen und gleichaltrigen Beständen bildet] und wo die 'lokalen Massentafeln nach ihrer Steilheit beiläufig in der Mitte zwischen den Algan'seheji und Schaffer sehen. Tarifen verlaufen. Um zu womöglich befriedigenderen Tarifen auch für solche Bestände zu gelangen, sind zusätzlich noch sogeoannte .Zwischcti-tarife ausgearbeitet worden, und zwar nach der folgenden Zwischenformel zwischen den Formeln für Algan'sche und Schaffer'sche Tarife; Diese Tarife, bei denen sich die Tarifklassen cbenfals nach relativ gleichen Intervalen stufen (lOVo von Volumina), sind in Tab 1 veranschaulicht samt deri Greniwerten der Tarif-klasseo. Um die zutreffende Auswahl der Tarifklassen noch weiter lu erleichtern, ist auch eine Tafel, nach derer man die richtige Tarifklasse direkt au^ der Baumhohe der mittleren Dürchmesserstufe ablesen kann, errechnet worden (Tab. 2). Als entsprechende Stufe ist diejenige S!u wählen, die «ich ergiibt, wenn man - mit der höchsten Dürchmesserstufe beginnend — 25% der gtsammtea ßaumzahl aufzählt. Um die Masse auch nach der Bitter-lich'ächen Methode je genauar bestiimmen und sie auch in die Durehmesserklassen zergliederen zu können (mit gleichzeitiger Klitppung der ^u zählender Bäume), iäl auch die Tafel der Formhöhen für diese, sowie auch für die Algan'sthcti und Schaff ersehen Tarife zwecks gleicher Verwenduuy errechnet worden (Tab 3—5). SODOBNA VPRAŠANJA PRODUKTIVNOST NAŠEGA DELA (Vtisi s posvetovanja inžcaiTjev m tehnikov Jugoslavije o produktivnosti dcizu v Beogradu marca 1959) Poswetbi :btlo potrebno razčistiti osnovne pojme o produktivnosti nasploh, ugotoviti in ra-zčleniti činitelje, ki vplivajo na sfoipnjo produktivnosti, seznaniti se metodami merjenja produktivnosti in na osnovi vsega tega tJolo&iti neposredne naloge. Predvsem pa hi bilo potrebno zainteresirati neposredne proizvajalce, da bi začeli razmišljati o moJ-nosti povečanja produktivnosti dela na konkretnem delovnem mestu. Osvetlimo nekoliko te glavne mislil Kaj j.c torej produktivnost? Kapitalistična teorija pozna veČ vrsf produktivnosti; dela, itapitala, investicij, surovin, organizacije itd. Ma(omen in vlogo tehničnega kadra v oblikovanju proizvodnega proccsa oziroma stopnje njegove učijikovitosci v konkretnem podjclju ali na dolofencm delovnem mestu. Od stcipnje organiziranosti proizvodnje nasploh oiiroma njene učinkovitosti, od produktivnosti dela pa je odvisna stopnja tehničnega rajivoja nekega naroda in njegovega blagostanja. Zanimivo bo primerjati stopnjo tchniJnega razvoja jugoslovaoskih narodov t drugimi narodi zaradi ocenitve dejanskcgn stanja in možnosti, ki jih lahko «a podlagi pravilnega gospodarskega ra^.voja dosežemo, iakoriSJajoČ pri tem tudi skušnje drugih bolj razvitih narodov. Najprej primerjajmo podatke o starostni strukturi osnovnih sredstev v FLRJ, Švedski, Z Nemčiji in ZDA. Dobimo sledečo slito (I): FLRJ Švedska Z. Nemčija Z.DA do 10 let jO 58 30 58 do 30 let 27 69 49 nad aO let 26 15 1 3 Tabela nam kaie zanimivo podobo. Vidimo namreč, da starostna itriiktura naših osnovnih sredstev ni slaba Torej v inozemstvu nc delajo v ipavprecju a modernejšimi stroji kot ml. Tu se pravi, da mi preslabo izkoriščamo naŠe kapacitete in prav zaradi fega ležijo tu se velike rezerve. Slika takega slabega [«■koriščanja naših osnovnih sredstev so tudi naslednji primeri (2). V predilnicah bombaia je anaŠala produktivnost dela: kj/h na 100 vrotcn pride Jugoslavija 3,34 7,50 ljudi Zah, Evropa 4,3fl 4.12 ljudi ZDA 7,61 ^.36 ljudi V industrijT obutve je bilo izdelano naslednje število parov čevljev po človeku dnevno-Jugoslavija: 5,90, Nemčija: 3,67 in Francija; 5,67. Rudniki premoga so iproizvcdli na 1 izmeno v Jugoslaviji: 525 kg. v Franciji 890 kg ii. v Zah, Nem;iji JlHk^, V poljedelstvu je I zaposlen Človek prehranil poleg sebe 5e: v Jugoslaviji: 5 človeka, v Grčiji: 4 ljudi, v Italiji 5 ljudi, v Zah, Nemčiji: 13 ljudi, v Holandiji 15 ljudi in v ZDA: 20 ljudi. V go-zdai-stvu loaša povprečni čas za sečnjo enega smrekovega debla srednjega prc» mera: v Jugoslaviji: 5,65 minut, v Italiji; 4,47 minut, v Zah, Nemčiji: 3,86 minut, v Švici: 4.56 minut, v Avstriji: .^i.ge minut in v Finski; 1.19 minut, Analiza gorjnjih primerjav nam pokaže naslednje: nilka stopnja naše produktivnosti je predvsem odsev zaostalosti v razvoju organizacije proizvodnje, pomanjkanja tehničnega ■kadra iu slabe strokovne usfiosobljEnosti neposrednih proizvajalcev, manj pa posledica slabe tehaiSne ba^e -(ne upoštevaje seveda njeno velikost) oiiroma pomanjkanje surovin in j-eprodukcijskega materiala, Z drugimi besedami bi to pomenilo, da obstoječe proizvodne sile «labo Izkoriščamo. Izboljšanje einiteljev, ki znižujejo stopnjo produktivnoati naSih proizvodnih zmogljU vasti, je odvisno od prizadevanja vseh delovnih ljudi, predvsem pa od vodilnih ljudi V proizvodnji, to je od iniženirjcv in tehnikov. .Poglejmo še, kakšno je današnje stanje glede tehničnega .kadra pri nas in kako je z njim v drugih driavah: Stcultfi xapfjslfrQili v rudarstvu in imJustriji bomo delili s Slevil&tn inženirjev m tehnikov; štev.zaposleni li Stev. inženirjev Stev. zaposfeniti ätev, tclinilcov Jugoslavija ZDA stanje želja 1953 m: 1970 1953 1957 120 Ht 90 60 ao 56 ß6 20 12 i Pri sedanjem teniipu vzgoje novega tehnifnega kadra (200 inž. letno) v rudarstvu in industriji se bo stanje vsa.ko leto poslabSalo in do leta 1970 ni'kadtor nc bomo mogli dosegi želenega stanja, ki pa bo seveda Še vedno močno zaostajalo ica stanjem 1. 1953 v ZDA, NaSe ustvarjanje tehničnega kadra bi se moralo povečati od sedanjih 200 inlenirjev letno na 5840 in tehnikov na 5500, da bi dosegli Seleno stanje. To poveJanjc pa predstavi j,i izredno težko nalogo, prav oi£ boljSe, če ne morda še bolj pereče pa je vprašanje vzgoje naših neposrednih proizvajalcev. Slaba tehnična in strokovna izobrazba močno zavirata hitrejše uvajanje sodobnih (JelcVinih metod in racionalnejše delo. la navedenih primerov prav lahko zaključimo, da -smo v raivoju gospodarstva ?e prišli v tisto fazo, kjer za njegov razvoj ni več najvažnejša le oblika, temveč predvsem njegova vsebina. Ustvarili smo narareS Že tako mo^uo tehnično bazo, da je treba sedaj poiskati moinosti, da bodo tehnične kapacitete začele delati s polno zmogljivostjo. Da je to iskanje m^ogoče in da se splača, smo vidtlt na dejanskih primerih iz naic neposredne prakse. Odkrivanje notranjih rezerv, 'ki so v našem gosiiodarstvii in vsklajevanje vscK proizvodnih činiteljcv pa je neposredna naloga vodilnega kadra v proizvodnem procesu, to je inženirjev in tehnikov. Iz jiavedcnih pritnerov lahko l^Idi jasno zaključimo, čla daje visoko produktivno delo obilo iproizvodov, t j. materialnih dobrin, 'ki vplivajn na življenjski standard. Znto ni i^udno, da imajo dežele >z najviljo produktivnostjo dela tudi najvišje življenjske ravni. I-c poglejmo; da bi delavec lahJto kupil 1 kg kruha, !'kf svinjskega mesa, 1 kg sladkorja, 11 mleka, 12 jajc, mora .delati (!)■ v Jugoslaviji: 24 ur, v Italiji: 17 ur, v Franciji 11 ur, v Zap, Nemčiji: 10 ur, v Angliji: 4 ure in v ZDA: 3 ure- V Jugoslaviji mora delavec ddati S-krat veČ -Jcut v ZDA, da b! lahko kirpil enako količino hrane. Na iprvi pogled se xdi, da je na.^ delavec za svoje ddo izredno slabo plačan, Da temu ni tako in da tudi ne drŽi trditev, da je pri nas /ielovna sila izredno potcni, bomo videli iz naslednjega: Pri nas se smatra povečanje produktivnosti dela za manj vaŽcn Činiteli prav zaradi navidcine cenenosti delovne iile. Vzrokov zato je veČ, eden od najvažnejših pa je ta, da se zaradi delovanja sedanjih instrumentov gosipodajske politike izkazuje osebni dohodek v strukturi cene proizvoda kot zelo nizka postavka (7—lOVo, kar vsekakor zavaja in vodi do razsipanja delovne sile in do «natnih neupravičenih izdatkov, ki gredo največkrat mimn knjigovodstva in rentabilnostnih računov. Nasprotno pa lahko iz navedenih prikazov zaključimo, da dajemo ipri nas za delovno uro 0,10 ali celo 12-krat manj proizvodov in uslug, da pa ?;ato dobivamo od -skupnosti le 3,4 ali 5-krat manj kot delavci v industrijsko razvitejših deželah z najvišjim standardom, Za svoje delo dobivamo torej več kot bi 'bili aa enako delo deležni v drugih razvitejših deželah. Torej je pri nas delovnii sila precej draga, oziroma v naših .plačah je poleg ekvivalenta za .vloženo delo skrit tudi druiheno socialni prispevek. Brez večje produktivnosti torej ne more biti napredka in hitrejšega razvoja našega gcispodaratva, oe more hiti višjega življenjskega slandarda. Povečavanje produktivnosti dela pa tudj "i la-ko preprosto, če upoštevamo, da je treba za njegovo dosego uravnavati m upöitevaLi dolgo vrsto Einiteljev, ki posredno ali neposredno vplivajo na sam proiivcdni proces in na proizvajalca v njem. Od gospodarsko-p&litlEno-pravnth (initeljcv do rai.svci-Ijave in počutja proizvajalca, vse vpliva na ■kon^tlo stopnjo produktivnosti dela. Akcija za večanje produktivnosti mora bili torej široka in mora lajeti vsa področja in dejavnosti, mora biti organizirana in imeti svojo vodilno silo. Za organizacijo in r.i vodenje te akcije pa so poklicani prav inženirji in tehniki, Te misli so bile iznešene in sprejete na posvetovanju inženirjev in tehnikov Jugoslavije o produktivnosti dela. Oblikovani so "bili tn/U obširni sklepi; it njih navajam glavne misli in naloge; 1. Inženirji in tebnfki morajo biti nosilci prizadevanj la višjo produktivnost dela. V ta namen morajo pffglobiti znanje s leg^a področja. 2. Stalno, sistematično morajo anali'iirati proizvodni proces in od'krivati slabosti v proizvodnji, 3. Na podlagi ajializ morajo dajati pobude za izboljSanje proizvodnega procesa, ga tipizirati, standardizirati in specialiiirati 4. Vplivati morajo na neposrednega ^proizvajalca, ga vzgajati in uČiti v smislu rai-lirjanja njegove iiobraibe in tehnične miselnosti. 5 Ustvarjati morajo vzdušje neprestanega prizadevanja in iskanja novib, boljših, racionalnejših načinov dela v delovnem kolektivu. 6, Prizadevati si morajo povečati kvalifikacijo delavcev do najvišje stopnje. 7, Irzholjžati morajo delovne pogoje in varnost pri delu. 8. Prizadevati si morajo uvajati tak način nagrajevanja, ^ki bo vplival na delovno prizadevnost, 9. V danih razmerah morajo ikrbafi za povezavo med sorodnimi gospodarskimi panogami (kooperacijo) in nove icfvesticije spravljati v skJad i potrebami in možnostmi družbe. Da ibi se te naloge in misli mogle organizirano ostvariti in sistematično, neprestano obdelovati, bi bilo potrebno: 1. uvesti na strokovnih srednjtli in vitjih Šolah poseben predmet: organizacijo dela; 2. v inštitutih osnovati posebne sektorje za proučevanje produktivnosti dela, ki bi vodili akcijo na znanstvenih osnoväh; 3. osovati tečaje za iipopolnjevaoje znanja o proučavanju produktivnosti dela; 4. pri dniŠtvib IT doloSiti posebne odbore, ki bi skrbeli sa akcijo zviševanja produktivnosti dela predvsem v propagandnem in organizacijskem smislu; 5. poživili sodelovanje IT v družbenih in političnih orgaoih z ra^Sirjatijem tehnične miselnosti in sodelovanjem pri sestavljanju družbenih planov, usmerjanju investicij in podobno. Močen poudarek popularizaciji tehnične miselnosti in prapagandi za povečanje produktiv« [>sti ni bil uvrščen zgolj sltrčajno v sklepe. Da ima globoko osnovo, nam ilustrira naslednji primer: V primerjavah, ki sem jih navedel v referatu, sem sicer omenil velike razlike v slopnji produktivnosti med posameinimi narodi, nisem pa navedel vseh vzrokov, ki so omogočili, da sc je razvoj tehnike povzpel do takšne viJinc. Poglejmo, kaj pravijo o tem vpraSanju Američani, ki so brez dvoma dosegli doslej najviSjo proizvodnost dela in najviSji življenjski standard! Trdijo, da so pri povečanju produktivnosti dela osnovnega pomena razpoloženje, podjetnost in zavest, da se iz lastnih moči ustvarja nekaj novega. Tudi Številne komisije, ki so po vojni obiskale Z-DA in proučevale vzroke visoke prodi/ktivnosti, so potrdile te navedbe. Povečanje proizvotinosti dela je v üveai z duševnimi lastno^mi naroda, njcg&vega odnosa do novotarij (t),. Brej dvoma je to zelo zanimiva tn pouČJia trditev, ki tudi upravičuje, da DIT organiizira tako Široko akcijo za pri>pagiranje tebniJne miselnosti, Naloge, ki so pred inženirji in tehniki, so izreduo velike. Opravili jih bomo lahko Uipešno le tedaj, če se bomo vsi aktivno vključili v borbo za povečanje produktivnosti dela. Da. je t« sedaj jjotrcbnü, vidimo 17, tega, da naš druilicni plan predvideva vsako leto tudi doJoČen odstotek povečanja produktivnosti dela, Prav ta pa je v zadnjih letih moČko laustala za tempom razvoja iproi^vodnih kapacitet. Družbeni plan la gozdarstvo predvideva povečanje proditklivnosti dela v letih 1957—1961 ^a JlVo ali letno za ^.S'/ii, kar gotovo ne bo Ixtbka nalfr^a spričo sedanje razvojne stopnje naic goidiie proizvodnje. Podobno velja tudi za lesno industrijo. 2elja, da bi ustvarili iudi pri na-s delovnemu Človeku doslojnn življenje, je dovolj rtioJ'na in življenjska, da lahko ne samo doseže, temveč tudi prcseiSe določene naloge. Dolžnost inicoirjev la tehriikov. t njimi pa vseh odgovornih ljudi v iproizvodnji je, da tc želje pravilijo razvijejo in usmerjajo. Akcija ja večanje produktivnosti dela mora prodreti 3ia sleherno delovno m&sto, v slehernega dclovnegD človeka. Z organiziranimi si.^lema-tičnim znanstvenim usmerjanjem te akcije bomo lahko kmalu sprostili tolikšne «ile, da bodo uspclii primerno predstavljali, naše socialistične drvižbene odnose, In^. Jože Kovač Viri I. Vujčič. V.: produktivnost. Nova p-roizvodnja, Ljubljana 195S. 3. Han, S.: Su5tina, /načaj, faktori produktivnosti rada; referat, tiskan za posvetovanje o iproduktivnosti deha v Beograrlu, Geokarta, Beograd 1959, 3, Marx, JC; Kapital III. knjiga, Kultura, Beograd. IS'tS, 4. Zaključni račun GLG »Silva« FAGV Ljubljana 'ia leto 1958. GOZDARSKA PROBLEMATIKA JADRANSKEGA KRASA Področje jugoslovanskega degradiranega in opus to 6 enega krasa zavzema vsega 3,S4 milijona ha, ki ga äcslavljäjo degradirani gozdovi (ll'/fi)> grniišča (S^'/o) ter'kraüki pašniki in goljave Nemirna zgodovina krasa je tudi po svoje prispevala k zaostalosti prebivarlstva in izkoriščanju pase na najbolj divji način — požiganju gozdov zaradi paše. kar se je dogajalo celo še v naSem stoletju. ZvraČanje krivde na Benetke in Benečane, da so uničili gozdove na primorskem krasu, je prepro,sto iskanje krivca drugod, saj je v 150 latih, odkar so Benetke izgubile ooblast nad našimi obalami in otoki, pustoScaje ostankov gozdov, grmiSč in pašnikov strahovito napredovalo ter privedlo do Se večjih puičav. Posfedica tega pa je bila, da se je ätevilo živino v zadnjih 100 letih amanjsalo na polovico. Leta 1957 je minilo 100 let. odkar je gozdar J, Koller uspeSrio nasadil 5 kulturi Črnega bora, od teh eno pri Bazovici nad Trotom. Vse prizadevanje gozdarjev od tega Časa do danes, v sto letih, je dnlo siccr okrog öÜ.OOO ha uspelih borovih nasadov, vendar je skoro vae ostalo kraško ozemlje doživelo Ic večjo degradacijo. Primer aa -to so veliki ii«ljehi, ki jih je v 42 letih dela do.segcl dalmatinski gozdar Nikola Vcžič na področju med Splitom m Kninom (v Zagori) vse do 1 svetovne vojne, ki pa so jih za prve vojne ljudje skoro docela uničili. Od 2,5 tisoč hektarov uspelih Vezičevih nasadov Jrnega bora so ostale le še krpe. Več desoL tisoS hektarov a rcsurekcijo obnovljenih panjevskih gozdov pa je znova proipadlo, kakor hitro ni bilo več puSk, ki so jih čuvale. Vsi gozdovi (.panjevci), grmiSča in goljave ibili namreč (vbČinska oziroma vaSka last, ki so jo ,po3cbjiD motno izkoriščali vaški mogotci za pašo in sečnjo. Občinski politiki pa su rlorabljali gozdove Še posebno kot sredstvo m volilno agitacijo in pridobivanje materialnih sredstev. Skupna lastnina je bila tedaj obsojena na uničevanje navzlic vsem zakonom, ki se ^a resnično zaščito gozdov niso izvajali v radostni meri. Tu so bili gozdarji brez moči in so tnnogi predlagali, naj ibi se ta zemljišča razdelila v individualno lastništvo, kar,je bil v tedanjih razmerah res edini mogoč izhod za izboljšanje. Delitvi pa so f!^ tt uspešiio upirali vaški mogotci in politiJti, saj sc niso iiotcli odreči virom svoje mo^i in vpliva. Torej ni le ljudstvo krivo ?,a opuscoäenje krasa, temveč riiimere. v katwih je živelo Lep dokaz, da zna tudi ljudstvo odllJno gospodariti z go^dovj, Je dalmati.iiski otok Olib, Pred mnogimi desetletji so si tamkaj razdelili slab ipanjevski gozd čruike (Querciis iJcx) in ga spremeriili v goidnat paSnik. Hrast i^rniko gojijo kot .panjcvec, ki pa ima zaradi niike setujc pri tleli po^sfini po^arijke iz korenin, i ■tijim g'Dspodarijo na prebiralo i način z öbhodnjico S kt. Na isti parceli s« n. pr poganjki stari 8. IS in let, V S-letni obliodnjici pMeicajo vse 24-lctiie pog'aojkc, razredčijo pa S- in Ifi-Ietne. Po izvršeni prc-biralni scünji na taki parceli, ograjeni s kamnito ogrado, 2 leti ne pasejo ovac, da se novi poganjki dvignejo dovolj visoko. Po kritju vseh domačih potreb jim ostane letno za izvoz po 120—150 vagonov drv v vrednosti do 12 milijonov dinarjev,'kar je sia 317 gospodarstev Itp iefni do})odek. Na teli 308 lia go^dnatili jiaSnikov z zarastjo 0,5—0,7 pasejo prcg&nsko nad tisoč ovac iii (pridelajo veliko sira ter volne. Dokler ing. D. U u r a ni oi>javil v vSumarskeiii listu« —6/1^)55 podatkov o tem vsornem in dosledno trajnem gospodarjenju brez spodbude gozdarjev^ to ni bilo znano, k tujine bi taka stvar gulovo .prej prodrla v našo javnost kot pridobitev doniačega izvora. Glavne naloge gozdarstva na irasu bi bile v tein: 1, Uvesti pravilno igojpodarjenje t obstoječimi panjcvskimi gozdovi ob upoätevanjii posebnosti razmer na krasu. Predvsem je opustiti sečnjo oii golo, -ki zaradi pripeke, burje in zimskih nalivov deluje podobiw kot pritalni požar. PaJ pa sc sečnja laliko brez iSkode izvaja v ozkih pasovih v smeri iplastnic ali v krpah, tako da so zemljišče in novi poganjki deležni dabie zaščite. Upoštevat! je tudi. da je v srednjem io južnem obalnem pasu ter na otočju mirovanje fcftttacije neprimerno mofnejSe in daljše poieli kot ipo/.imi. Ljudstvo je to že davno spoznalo ter seka panjevee v avgustu, medtem ko so se dalmatinski gozdarji največ birokratsko držali predpisov o sečnji iz zakona o gozdovih .ter dovoljevali sečnjo samo v času od I X, do Ä1, [11,, čeprav so ravno oktober, november in marec inescci vegetacije. Praksa je itudi pokazala, da pnnjevcc ie zgodaj zaliteva redčenje, že v 2. letu. drugače začne tudi sam višinski i^rirastek moČno popuščati, 2 Tz preirganih nizkih grmišč, ki so povečini «labi pašniki, je prav Uhko t resu-ickcijo in ?i-letnö prepovedjo paSc napraviti gozd-pašnjk. Gozdarji pa so si /prizadevali vsa taka ?,emljiŠČa spremeniti v gozdove, kjer se ne bi smelo pasti. To je bilo napačno. Šele zadnja leta so pričeli izvajati mclior.icijo na v.-ie bolj življenjiki način Po i/vräeni resurekciji in .3-letni ^jrepovedi pase razredčijo skupine poganjkov, ki so tedaj visoki ie » ' 2,5^—3 ni. ter uvajajo pregonsko paŠo živine. Zanimivo je, da so za pašo na lakih površinah prikladni -konji in ovce pa tudi koze, ki ne morejo napraviti škode. Pač pa je takim poganjkom zelo nevarna govedo, ki zakorači stebla, jih pnpogne k tlom in jim obzira krošnje. Ko se stebla okrepijo, te nevarnosti ni -več. Koza torej ni vselej in povsod sovražnik gozda. Tako so pričeli dalmatinski gozdarji zares smotrno in življenjsko reSevati vprašanje melioracije navidezno golih pašnikov, ob splošnem odobravanju in sodelovanju ljudstva, brez novih zakonskih .predpisov ter brez stroškov. Ljudstvo samo rado brezplačno opravlja resure-keijo in redČt^je 3-leLTiib gostih poganj'kov. Tako obnavljajo zeleno odejo tudi že v okrajih .^ibcnik, Zadat in Knin ter ustvarjajo številne nove Lipice. i. Umetna obnova gozda, kjer je teren slter brez gozdne odeje, ima pa ni^ko in pri-talno vegetacijo, je marsikje zelo lahka in preprosta. Tako je pokojni logar Karo! A n-drejasič v Podgorju pod Slavnikom v Slov. Primorju 1.1953 z opazovanjem narave prišel do spo?nanja: severne lege terena, ki pripadajo sicer združbi črnega gabra iti Ojstrice (Seslerieto-Ostryetum), 5Ü0—700 m nadmorske višine, je pritnemejc in najuspeSneje pogo- l-l vdovah s setvijo semena iz roke na neobdelana -tla. 2]0ha uspeliti kultur, osnovanih s setvijo, prvič v zgodovini pogozdovanja krasa jmtrjujc to važno ugotovitev. Podobno uspešno pogozdujejo 5 setvijo semena alepskega bora tudi obalni pas io otoijc Dalmacjje, vendar setev uspeva le, te jo izvajajo v avgustu ali septembru. Seme vzkali Že -v jeseni ter izrabi nastopa hudega poletja jesensko in spoitiladatisfc» vegetacijsko dobo, i;:ato tudi uspcino kljubuje suši. Tudi ing M. O b r a d o v i i je pri Titogradu 5 saditvijo takoj po prvcra jesenskem dc7.iu, ki nastopa v septembru, l,087.ß00 sadik na 214 ha povräine v letib 1950, 193], 19.V2 dosegel povprečen uspeh dS'h, Lükofisti! je dolgi poletni ;!astoj vegetacij« na terenu, kjer so dolgoletna pDgo5;dovanja pred tem na istem objektu dala v najboljšem prirneru komaj 28'/o uspelia, Pri tem pa Je za na4e raimere nadvse snačiino to, kar poroča bilten št 1/1S59 Kmetijsko-gozdarske zbornice v Sarajevu pod naslovom; uOiijife eksperta FAQ za gozdarsko pedologijo Vladimira Su)7iahova u Bosni in fi.n 18. XII, 1S5S je ckskorjiija gozdarjev GG Mostar, Sekcijc za pogozdovanje in GO Konjic obSla s ekspertom teren Konjic-—Jablaniea. Bilten poroča zalem dobesedno; — Zvečer so itneli udeleženci ekskurzije sir5o konferenco ter podali raana kritična mnenja, od katerih je najbolj zanimiv predlog eksperta, naj se poskuša z zgodnjo jesensko saditvijo, konec avgusta—začetek septembra, pred priČetkom jesenske dcsSevne dobe, 'ki je Istočasno druga vegetacijska seaona, da bi se sadike do zai^etka sušne .periode naslednjega poletja čim bolj utrdile Obradoviceve uspehe, objavJjene tudi v »Gozdarskem vestniku« 9—10/1954, beograjskem vSumarstvu* 3—t/I95S ter »fieviie forestičre fran^sise« 8-—9/1957 30 iiercegovski gotdarji prezrli, ker so pač domač proiivod! i. Obnovo pravih kameniSč, ikoro brez sleKerne vegetacije, pa je treba izvajati s pomočjo pionirskih vrst (brin in ronogc girmovne vrste, ki dajejo krmo za Živino in jiJl je lahko ranSinti), Sele zatem ipridc v poSiev obnova gozde v postopnih fazah. To vpra-Šnaje je temeljito in vsestransko obdelal ing. P, Z i a n i iz InStituta za gozdarstvo v Zagrebu. Kot vidimo iz tega kratkega prikaza, ima gozdarska ilejavnost na Krasu marsikje se precej lažje objektivne pogoje kot v drugih srednjeevropskih degradiranih področjih Vsi prejinji neuspehi so le posledica ne^kdanjih nezdravih političnih razmer ter ^lepega posnemanja strokovne gozdarske prakse z nekraških področij, Nemogoče je obnoviti "iseleno odejo na krasu, če ne znamo čitati i* knjige narave. Pravtako je nemogoče doseči uspeh ob pasivnejn ali eelo nasprotujočem «tališču ljudstva. Tega načela sem se tudi sam kot okrajni gozdar na otobu Braču 1930—1936 trdno držal ter nisem po-gozdil niti kvadratnega metra zemljišča brei soglasja prebivalstva. Zato pa so tudi vse Številne gozdne kulture ostale kljub težkim vojnim raümeram nedotaknjene. Objektivni ipogoji so se temeljito /boljšali ter je zdaj naloga gozdarja, da v prvi vrsti pravilno izrabi navidez skrite naravne sile v blaginjo ljudstva. Obijiiem pa je treba izkoristiti vsa številna zapažanja in bogate izJkusnje.ljudstva !n posameznih strokovnjakov, oc pa pričakovati re.5itve samo od tujih ekspertov. ^^^ y g ^ j ( ^ ^ PETI SVETOVNI GOZDARSKI KONGHES Na podlagi sklepa Gozdno-tehniČnega komiteja FAO v Rimu bo 5. svetovni gozdarski kongres od 29. avgusta do 16. septembra 19t)0. leta v Seattle, v državi Washington (ZDA), Na dnevnem redu bodo med drugim naslednja vprašanja: gozdarska vzgoja in prosveta. tekmovanje v gozdarskih filmih, plakatih in poitnib znamkah, odnosi meti gojdoira gospodarstvom in varstvom narave, problemi gozdov za oddih in razvedrilo, gojenje gozdov v Iropskih ill sušnih območjih, oskrba z vudo in varstvo tal vJcljučno urejanje hudo urnik a gozdna paša, aerofotogramclrija in uporaba lesnih odpadkov. Priprave za kongres vrŠi ^ef ameriSke gozdarske službe, R. M. Mac Ardlt, Forest Service, US-department of Agriculture Waslungton D C. {-Dosedanji gojctariki kon-j;r&si so se vräili: prvi leta ]92ö v Rimu, drugi leta 1936 v Budimpešti, tretji Icla 1949 v Helsinkih in tetrü v Dehra-Dunu (Indija.) leta 1945 Op, urcd.) (Po Teviji »Schutz dem Waldes, št. Ö9. Z. T.) KAKO MISLI MLADI GOZDAESEX ROD? Maturantom petega letnika Srednje gozdarske sole v Ljubljani sem nastavit tri v.praäaoja: 1, Kateri predmet je bil najtežavnejši in zskaj? 2, Do katere dejavnosti v gozdarstvu mtiS največ nagnjenja? 3, Ali so postflipiomski teSaji potrebni in kaj naj bi obravnavali? Na prvo vprašanje SO maturanti odgovorili takole: Temelji driavne ureditve; 8 (Teäko je bila pisanj« po diktatu. Potreben bi Bil uSbcnik, Veliko tujk, obSirna materia.) Urejanje goidov; 7 .(ObSirno. V zvezi i mate-(Tiatiko, Poitrebno več prakse xs. pravilno presojo. Ve? literature!) Gcodcjiija: 2 (Uporaba malem i tirnih obrazcev, zaželeno izpraševanje med semestrom.) Gojenje^ 2 (Obsežna snov 3 letnikov. Najteže je vskladiti teorijo s prakso.) Matematika; 1 (Številne operacije! Zapleteni raiuni!) Tehnologija; 1 (Ni vajen delati e mikroskopom!) Pedologija: 1 (Ni bilo skript. V zaietku ni imel vejdja, Ko je razmiSljal, je (predmet vuljubil!) Jeziki: 1 [Ne bere rad. Ima vtis, da ne obvlada majterinSifine!) Matematika in urejanje gozdov; 3 (Zaradi definicij, formul, točnosti). Geodezija in tehnologija: 2 (Rafunski obrazci. Tehnični predpisi) Anatoraija, tehnologija lesa in nemšSina: 1 (Prevef učenja, Besedni zaklad!) Na spIoSno odgovorila: 2 (Kakor ti predmet »leži« , Subjektivni momenti profesorjev!) Najlažji predmet: t (GradUeniŽtvo. Zanimiva snov. Odličen predavatelj!), Na drugo vprašanje so maturanti odgovorili: Gojenje goidov: llj urejanje: 4, iitkorišČanje; 3, gradbeništvo; 3, gojenje in izkoriščanje: 2, komerciala in hudotjrntitvo: 1, jojenje in gradbeništvo; I, odlofiU bo praksa: 1, ni odgovoril: !■ Pripomnili so, da je gojenje osnova aa vse nadaljnje dejavnosti, Z dobrim gojenjem dosežemo večji prirastek, več tehničnega lesa. Odgovori na tretje VpraSanjc potrjujejo potrebo postdiploiaskih tečajev, ki naj bi; ispopolujevali teoretično znanje, obravnavali nove predpise, izsledke znanosti, značilnosti v napredku gozdarstva doma in po svetu, nove izume, mehanizacijo, nove metode dela v praksi, primerjalne tabele ix vseh dejavnosti gozdarstva (tehnika in ekonomika) med domačimi podjetji v republiki in podjetji v raznih državah, nudiü pregled izbrane literature, ki bi bila dostopna tudi tehnikom; pripravili naj bi kandidate za. strokovni i^pit. Postdiplomälci tečaj naj bi se delil po skupinah predmetov, da ti kandidati lahko izbirali svoje specifično področje. Tečajnikom aktivistom sem zastavil samo drugo vprašanje. Odgovorili so takole: Gojenje; I6. Ukorisčanje;. 6. Gradbeništvo: 1. Gojenje in izkoriščanje: J, Tezoje po nadaljnjem izobraževanju in tehničnem izpopolnjevanju so veüike. Äaz^irjeno znanje rnatemalikc v kocnhinaeiji z geometrijo in obvladanje tega predmeta naj bi sc uvrstilo v maturitetni predmet. Tečajniki so bolj zreli in kritični. Sistematično teoretično izobraževanje pa jim povzroča teiave. Pretežni del mladine se bo izoblikoval v praksi, vendar pa je potrebno izvajati strokovni program za pripravnike. Zlasti je važen urejen staž in ureditev osebnih prejemkov za ta čas, Na splošno laliko trdimo, da bi moral tudi tehnični kader obvladovaH osnovna finanEna in ekonomika, vprašanja. Zato naj bi sc pout iz tega .))rsdrn(5ta ra^iiril na dva semestra. Sicer pa nam uČni nafrt osemletk in današnja, raven tehnične in ekonornske spoznaje narekujeta, da ueni naErt srednje ^ozdar-ske Sole temeljito proucitno, jprcinenimo ii) Anton Seliäkar IZ PRAKSE ZANIMIV PRIMEK INTENZIVNEGA GOZDNEGA GOSPODARJENJA V sontoem februarskem jutru je drvel avtobus iz Zurleha fio griŽevnatein, rodovitnem svetu v Evicarskctn Mittellandu profi ,30 km oddaljeneiriLi Lenzburgo ßila je 1o ekskurzija študentov gozdarstva, ki jo je vodil iprof, Leibundgut, Polejr profesorjevih sodelavcev in nekaterih kmečkih gozdpn spremljanju obiskovalcev skozi gozd Jesto stopil pogledat k posnmeinemu drevesu, posaiTiearii sadiki, iako uspevata, ali je potrcbrio kaj ukreniti in jirna poma^^ati. Naslednji seitoj, ki smo si ga ojrltdaji, je bila Sd-letna smrekova nionokultura. Zaradi napadov Škodljivcev je litl skl&p kroäenj fie motno :!rahljan, 'lafo so gozdarji osnovali pomožni del sestoja s podsadnjo hrasta gradna. Lepo ravno raäüeni hrasti so se s krolnjanii popolnoma strnili in so dtjse;ili ffkoli pe! metrov višine, T'jrfi tu so pokniali go;!c!arji veliko umerjonost. ki jih je vodila pri gojitvenih ukrepih. Le počasi so rahljali sklep v gornjem sloju in dovajali' «vtllobo podstojnim hrastom. Zato so bili hrasti ravni in 50 hitro priraEČali v -viSiuo. Nekdo od študentov je izrazil pomislek, (eS da je sklep glavnega dela sestoja pregost za rast heliofilmh hrastov. Odgovor je glasil: wBomo videli. Cim bomo opiiili da hrasti trpijo laradi pomanjkanja svetlobe, bomo odsh-ajiili nekaj dreves ii zgornjega sloja. Zn enkrat pa hrast! še dobro uspevajo.« Hrastovo goSJo £ vitkimi debli pn lahko polomi sneg. .Prav nif nenavadnega ni, ob naletavanju snega vidite n, pr. v nedeljo zjutraj, kako logar /. vso svojo družino otresa mlada drevesca in jih sprošen snega. Z nekoliko truda in pazljivosti se lahko dolgoletna prizadevanja in veliki stroiki rešijo propada. Nadalje smo si ogledali 7y-lelni hrastov sestoj. Debla so bila vis&ko v krošnje fista od vej in izredno rav.jia, Ce bi nekdo ponoiii a)i pri slabi vidljivosti rzašcl v ta gozd in ne bi gledal na krošnje, bi se lahko zaradi ravnih debel zmotil, misleč da je v iglastem gozdu. Pri tem naj omenim se nekaj rezultatov zadnje revizije gospodarskega naErta L Ifliš, Na 573 ha je bila ugotovljena lesna ^alnga 333 m'/ha. Priiadevajo si doscEi 38(1 m^. Sedanji povpreÜni prirastek znaša lOm-Vha letno, posek pa S.Om^^ha. Iglavcev je SS.S'A celotne lesne zalege. Ves dan, ko sta na-s prot. Leibondgut jn upravitelj Lzitt vodila po gozdovih mesta Lenzburg, smo lahko opazovali zelo uspelo skupinsko postopno setnjo (Femelschlag) Vsi sestoji so se odlikovali j: raznodoibnustjo in bujno rastjo. .Neizkoriščenih, slabo zaraščenih ■zemljišč skoraj ni bilo. Pomlajevalna središča so bila osnovana na zelo različno velikih ploskvah, ki pa v glavnem niso tile večje od po deset arov. Ponekod so se med sabo stikala, drugod pa so ,prehajala v starejše zrele sestoje. Za pominjevanje namenjeni deli sestoja so bili pogosto polagoma ali naenkrat mofno razredčeni. Pri ugodnih pomlajevalnih, razmerah je bil svetlobni prirastek na še. stoječem drevju v popolni meri iikoriSčen. Gospodarjenje na tnalih (površinah daje gojitelju velike možnosti, da se izredno prilagodi rasti.sičnim razmeram, upošteva ekološke zahteve vsake drevesne vrste in s tem doseže največji količinski in kakovostni prirastek, .Sku-pinsko postopno sečnjo v lenz^hurikih gozdovih jc inaui gozdar Hunziker I, 1931. kara'kterieiral z intcnziviiitn izkoriščanjem svetlobnega prirastka in naravnega pomlajevanja in z omejevanjem umetnega spopolrtjevanja na minimum- Biv.Š! upravnik teh gozdov W.-Deck, rki je pred npkaj leti stopil v pokoj, je bil znan kot pravi umetnik v gojeoju goadov. S svojim izrednim znanjem, s svojo intuicijo in delavnostjo je ustvaril sedanje vzorne gozdove. V revijtiji gospodarskega načrta iz 1. ]9iö piše med drugim- i^Skupinsko postopno sečnjo z močno naslonitvijo na prebiranje, ki se je obnesla skozi več kot štiri desetletja, jc treba obdržati in izpopolniti. Od prebiranja naj se le toliko oddalji, kolikor je treba za vzgojo zelo vrednih svetlobnih drevesnih vrst, hrasta, macesna in bora. Principi prebiranja naj se upoštevajo In uporabljajo povsod, 'kjer ni heliofilnih vrst, i i bi jim morali hitreje dovajati vec svetlobe,« poleg nege pomladka ia seslojcv, ki naj bi bila raiumljiva sama pu sebi, priporočajo tudi iiejo lesne zaloge. Najvefji prirastek imajo višji debelinski razredi, Kata je potrcl>no čiin prej doseči normalno razmerje debelinskih rairedov. Pozanimali smo se äe ta vprašanje rentabilnosti tako inicniivticga gozdnega obrala. Slabša preglednost goidov 2ohteva od gozdarskega inženirja mnogo vei truda iji Jasa, teije je tudi podiranje drevja, spravilo lesa itd. Kljub temu dajejo po podatkih upravitelja Lätta gozdovi mt.ita Lenzbiirga večji fisti donos na hektar kot okoliSka kmetijska zemljiJJa. Zaradi najra-iličnejših ekonomskih £inileljcv se donosnost gozdnega in poljedelskega zemljišča ne tnoreta prtprosto med sabo primerjati; vsekakor pa je bil v lenz-buršJtih gozdovih dosežen izreden donos. Mnogo je k temu pripomogel zelo dober les, za katerega ni bilo težko doseči visoke cenc. Navedem naj Še nekaj podatkov iz zgodovine lenzburifcih gozdov, ki bodo jnorda pojasnili nastanek sedanjega intenzivnega gospodarstva', ki močno presega Jivicarsko poi^prečje. Okoli 1. IS'iO se je v Švici začel močno iiražati lokalni odpor proti centralističnim tendencam v Bernii. To se je pokazalo tudi v gozdarstvu. Mesto Lenibiirg je ustanovilo 1,1847 samostojno gozdno mpiivo. Na .575 ha gozda je bil nastavljen odličen gozdar, Walo von Greyerz, ki je deloval v Lenzbur^u skoraj 50 let, L. 1850 so bili vsi ii gozdovi le panjevci, !esna zaloga pa ni prese|[ala lOOm^/ha. Po omejitvi pretiranefja izko-ri.fčanja so začeli s premeno panjevcev v visoki gozd. Lesna zaloga je 1 1882 znašala že ]6Uma/lia, 1.1913 227 m'/lia, 1,1931 269 m'Vha. sedaj pa jc 333 mVha. V tem času sc je podvojil tudi prirastek. Okoli 1, 1910 ni bilo več sečenj na golo, nato so skuSali uvesti prebiranje, toda pozneje so prillt na skuipinsJcD postopno sečnjo. Drugi odlični gozdar, ki je tudi nekaj desetletij deloval v Lenzburgu, je bil že omenjeni W. Deck, Odločilna za intenzivno gospodarjenje je bila mala povräina gozdnega obrata, ki nt bila nikoli veČja od 600 ha. Sedaj zoaJa dolžina prometnic nad 50 m na hektar. To pa Še vedno ni optimalno, ker so spraviini stroSki zaradi visokih delavskih plač Se vedno veliki. Na konen nam. je upravitelj Latt dal ie nekaj podatkov o sredstvih in delovni silt, ki JO ima na razpolago. :Na povrSini 573 ha. sta dva revirna logarja in eden hrez revirja, ki skrbi J!a nego mladja in goiče in obenem upravlja strojni park. Stalnih gozdnih delavcev je H, kadar jc delo v nasadih, so zaposlene Še sliri delavke, pri zimski sečnji .pa še deset kmečkih delavcev. Strojni park obsega šest motornih žag, napravo za redčenje (Durch-forstnngsgerät), stroj za vrtanje lukenj pri sadnji, enoosni traktor »ßapid« z vitlom. Debeljši les pa spravljajo z Unimogom. Upravitelj Lätt porabi poleti (sa delo na terenu •i—5 dni na teden, pozimi 2—5 dni. 2a pisarniško delo ima nastavljenega enega uslužbenca. »Hi. Skupinska postopna sečnja ni morda neka nova iznajdba, novi so Ic pogoji intenzivnega gospodarstva, v katerih se je ta način sečnje mogel uveljaviti. Ta daje gojitelju veliko svobodo, zahteva pa od njega veliko spretnosti, opazovanja in znanja. Na številnih majhnih površinah lahko kombinira prebiranje, oplodno sečnjo in tudi sečnjo na golo, seveda poslednjo le v zelo majhnem obsegu, Zaradi te elastičnosti se da doseči velik in kvaliteten prirastek, tf.ijno ohraniti proizvodnost zemljiJča in se prilagojevati trinim razmeram. Pos[o,pna sečnja na malih površinah pa nam lahko često prihrani marsikakŠno tveganje in obvaruje gtjzd pred kalamiteUmi, V tem je velika prednost skupinske postopne sečnje napram drugim bolj togim načinom. V naših gozdovih pa je često potrebno, da pred skupinsko postopno sečnjo začnemo najprej s pravilnim redčenjem, s podpiranjem in snovanjem polnilnega sloja, S postopnim izsekavanjem na manjših površinah, s kombiniranjem naravnega in umetnega pomlajevatija naj bi ^c prevedlo naravi odtujene enodohne in čiste sestoje v mešane raznodobnc in biološko odporne. V takih sestojih lahko pričakujemo ugodne talne razmere, primerno Tnikroklinio in obilen naravni pomladek. Marijan 2upančič LETOŠNJI STROKOVNI IZPITI IZ GOZDARSKE STROKE Zaradi velikega števila gozdarskih uslužbencev, ki jim je bilo s prevedbeiio odločbo odrejetio, da morajo opraviti strokovne Izpite do koDca leta 1958, se je izpitna 'komisija li goizdarsko stroko odloi^ila, da priredi strokovne izpite tudi v iiTT!9keni roku, S tem naj bi se Ematijäal dotok kandidatov na izpit v spomladanskem ro-ku, ki je vedno ^elo številen in otežkoi^a ddo tandidatov kakor tudi izpitne komisije. K izpitu v januarskem roku sc je prijavilo li kandidatov, tid tega 4 inženirji to U tehnikov. En inženir ni pristo.pil k iapitu, Itpit so delali: ing, MtkloS Hegedi^, usluiben pri Okrajni upravi la gozdarstvo Novo mesto. ing. DuSan Hus, uslužben pri Gozdarski poslovni zvezi Celje )n ing^. Anton PočivalŠek, usliizben pri Goidnem gospodarstvu v Ljubljani, Od tehnikov so delali izpit: JoSe Ctglar, uslužben pri ObLO Koper, Aleksander Bizjak, tisluiiben pri Gozdnem »bratu v Idriji, Franc Brezec, uslužben pri Okrajni upravi za gozdarstvo v Novi Gorici, Franc Leban, uslužben pri Okrajni upravi /a gozdarstvo v Novi Gorici, Jurij Muhi^, ObLO v 2uženbcrku, Karel Pe?nik, ObLO v TrJiJu, Matija Sibcnik, pri Sekciji za pogozdovanje krasa v Ilirski Bistrici, Joie Skrl, uslužben pri ObLO Divača, Ludvik Smid, uslužben pri Se'kciji za p&g^oadovanje krasa v Sežani, Stanko Vatovec, uslužben pri Okrajni upravi za gozdarstvo v 'Kopru in Duij Zapuiek. uslužben pri Zbornici z,-v kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Razet) tega so 4 kandidati popravljali pü en predmet in dva po dva predmeta. Uspehi pri izpitu so bili naslednji; 1 inženir je o^iravil i^pit i dobrim uspehom, 2 pa morata popravljati po cn predmet; ] tehnik je opravit izpit z odličnim uspehom, 4 s prav dobrim, 3 pa z dobrim uspehom. Dva tehnika morata popravljati po en predmet, eden pn dva Vsi, ki so popravljali izpit iz leta 195S, bo ispit opravili uspeSno. Za pismeni ispit iiiSenirjev 60 bile jzibranc naslednje teme: I, skupina: Prvo redčenje v gozdu, k! do sedaj ni bil negovan, H. skupina: V Čem, ka'ko in v kakScn namen naj bi gozdars'ka operativa sodelovala pri urejanju gozdov? III. skupina; Sodobna sredstva meha-ni;iac)je gozdne proizvodnje: a) katera so se pri nas uveljavila in zakaj, b) katera in zakaj se pri nas niso uveljavila (objektivni in subjektivni vzroki); c) kako si glede tega iamiŠljatc razvoj, oziroma kakšni prijemi bi bilL priporočljivi? IV ■skupina: O vrstah geodetskih risb, (vključno karte), njihova izdelava in uporaba, Goz.darski tehniJd so pisali o sledečih vprašanjih. 1. skupina: Pionirske (grmovne in drevesne) vrsic in njihov pomen za gojenje gozdov II, skupina: Kateri so sestavni deli gozdnogospodarskega načrta in katere podatke vsebujejo posamezni deli? lil, skupina: Pri izkoriščanju lesa v kmečkih gozdovih se dogajajo razni prekrški, narpake in pomanjkljivosti, Opišite njihove vzroke in navedite ukrepe, ki so po Vašem mnenju umestni in mo/.ni, da bi se odstranili vzroki, oziroma izboljSala ta gozdna .proizvodnja! IV. skupina; Vloga gozdarja pri izgradaji in vzdrževanju gozdne prometne mreJe. Kakor vidimo, so bile naloge i^biane iz vsakodnevne problematike našega gozdnega gospodarstva, vkljub temu pa uspehi kandidatov niso bili ravno najboljSi, PovpreEni uspeh inženirjev je bil pri prvi in -drugi skupini prav dober, pri tretji in Četrti pa dober; pri tehnikih je bil v prvi skupini prav dober, v drugi in Četrti dober, v tretji pa komaj dober. Za pismeni izpif je bil uspeh razmeroma slab, ,saj imajo kandidati ravno pri tem delu izpita na laiipolago dovolj Časa (4 ure za vsako temo), tako da lahko vsestransko obravnavajo dano problematiko. V spomladaoskcm roku se je kljub januarskim izpitom prijavilo veliko kandidatov, in sicer 16 inlenirjev in 22 tehnikov, dva .pa sta .ponavljala po en prcdinct iz ispitnega roka v 1. 1953. En kandidat je delal ispit za prehod iz XII, v XjI, platilni razred. Izpit so delali naslednji inicnirji: ing. Janez Ahačič, GG Kranj, ing. Valentin Ceačiii, GG Tolmin, ing Dušan Jug, GG Celje, ing. Nada Jug. GG Celje, ing. Alfonz Logar, ObLO Bohinjska Bistrica, Ing'. J&ie Pintar, Podjetje urejanje hudournikov, Lju-bljaiia, ing, Ladaslav Pojbič, Okrajnii uprava la gozdarstvo M Soboia, ing. Vilko Rebernah, GG Maribor, ing, Ivan Sabo, GG Maribor, ing. Boito Sarlcj-, GG Maribor, ing. Marjan Sulc, Podjetje ta urejanje hudournikov, Ljubljana, ing. Stai>ko Tumpej, »Dravinja« Ptuj, ing. Franc Vaingerl, OLO Maribor, ing. Metod Vizjak, GG 'Kranj, ing, Anton Zaje, GG Tolmin in ing. Ivari ŽDidiršiJ, Gozdarska poslovna zveia Maribor, Iipit 50 delali naile'Jnji tehniki: SUvito Bakan, OIX) Murska Sobota, Marijan Brie, Soško gozdno gospodarstvo Tiilmin, Branko Delcott, ObLO Račc, JoJe FarkaS, Vinogradsko gospodar*tvo Gornja iRadgona, Peter FarkaS, ObLO Žalec, Andrej FranctiS, Gozdni obrat Idrija, Vlado Gorlov, OLO Celje, Franc Hostnik, Gozdarska poslovna -ive^a Kranj, Stanislav Jurjovec, Gozdarska poslovna izvcsa Celje, Kazimir Komovec, ObLO Postojna, Vladinfiir Marielj, GG Slovenj Gradec, Emil Porta, ObLO Hcnpelje, Janez Primožič, li>štitut la gozdno Jn lesno gospodarstvo, Anton Frisian, GG 'Kranj, Joie PruSek, GG Celje; Anton Rode, GG Celje, Ciril Sotler, »Dravinja« Ptuj, Milan Stekar, ObLO Idrija, Lojze Ti£, GG Maribor, Ivan Wait), GG Slovcijj Gradec, Marka ,Zihcrl. .5nStitiit la gozdno in lesno gO!podai'stvo Slovenije tn Aloj/ Žetko, Sekcija la pogozdovanje krasa SeSana. Doseženi so bili naslednji uspehi: od inženirjev je 1 kandidat opravil ispit z odličnim uspehom, štirje s prav dobrim io Sest z dobrim uspehom. En kandidat mora ponavljati ves izpit, trije b dveh predmetov in eden enega. Od tehniikov je en kandidat opravil izpit z odliÜnim uspehom, pet s prav dobrim tn deset z dobrim uspehom. Po en predmet ponavlja šest kandidatov. Od ponavljalcev ii prejšnjega izpitnega roka je eden opravil izpit, eden pa je bil zopet zavrnjen. Kandidat, ki je delal izpit za prehod i/. XII. v XL ,plačilni raired, je )(!pit opravil uspeJno, Pri pismenem iz-pitu so biLe izibrane naslednje teme: za inženirje; L skupina: Razlika med sodobnim in starim naiitioni redienja pri odkazilu, oblikovanju sestoja in donosih. IL skupina; Opiäite postopek, s katerim se zagotavlja in kontrolira izviäevanje potrjenDi gozdnogospodarskih naJrLovl (Kakine ,pomaiijkljivosti opaiate v tem postopku? Ill skupina: Kakšne elemente (potrebujemo in kako pridemo do njih, da bi smotrno sestavili operativni plan proizvodnje gozdnih sortimentov (operativni iJas si doloii ka.ndidat; sam)? IV. skupina; KakSen gradbeni material bomo uporabili utrjevanje gibljivih 'iemljiSf ob raznih gradbenih objektih (gozdnih ccstah, hudournikih itd,)? Tehniki so pismeno obravnavali naslednja vprašanja: L skupina: Naravni nalet prehodnih drevesnih in grmovnih vrst (na starih posekah, opiwcenib paänlkih, goljavah, pogoriščih, krasu); kako jih danes izkoristimo gojitveno in gospodarsko? IL skupina: Na kikäne načine moremo ugotoviti lesno maso sestojev, kdaj uporabljamo eden ali drugi način? Opišite te načine! 111, skuipina: Kakšne pomanjkljivosti se dogajajo pri spravilu lesa in kako bi to spravilo lahko pocenili ali laboIjSaH, da bi povečali iztržek za 1«? IV. skupina: Kako vpliva pregradba na vodni rczim v hudourniku in posredno na gozdne gradbene objekte? Uspeh pismenih i-ipitov je bil naslednji- inženirji so dosegli pri I. in IV. skupini prav dobro, pri U. it3 lil. skupini pa dobro oceno, tehniki pa pri vseii skupinah povprečno dobro oceno. Tudi na tem mestu poudarjamo, da so bili u.spthl pismenih izpitov razmeroma slabi, zlasti velja to za tehnike. Kandidati so predložili s prijavami iz.pii nekaj >prav dobrih domačih razprav, ki obravnavajo aktualna vpra.^atija naäega gozdnega gospodarstva. Vsekakor hi kazalo nekaj teh riizprav objavili v našem strokovnem glasilu, da sc z njimi seznani naša älrSa strokovna javnost, V veElni domačih razprav, ki oibravnavajo gojenje gozdov, so kandidati napisali pre-tijano obsežne uvode, geoloäke, fitosocioloSke in pedoloSke opise, ki včasih -zavzemajo poloi'icü celotnt razprave. Rizen tega je bilo in)>ažcno, da le redki kandidati i^avajajo tudi vire i(literafui'o), ki ao jih uporabili v svojih raijiravaii. Glede splošne oconc kandidatov iti uspehov izpitov naj omenim še naslednje: Ponovno smo morali ugotavljati pomanjkanje solidne pripravniške prakse pod vodstvom izkuäeoih gMdarskih strolrovnja.kov. Priprave za. strokovni i^pit so bile v večini primerov površne, kampanjske, omejene več ali manj na seminarje, niso bile dovolj sistematične skoii daljno dobo Namen izpita ni, da 'bi zadostili le formalnemu predpisu, temveč, da bi poglobili in obogatib strokovno znunje. Kandidati morajo pri izpitu -pokazati, da so 2ieli m odgovorne naloge. Na splošno je biJo opaženo zelo pomanjkljivo vključevanje gozdarskih strokovnjakov v naäo družbeno ekonomsko problematiko, kajti vprašanja iz naše ekonomike so poznali neto .pomanjkljivo. (N. pr. narodni dohodek, bruto .produkt in podobne osnovne pojme naSega socialističnega gospodarstva) Gozdarski strokovnja'k., posebno s fakuUetsko >z-obra-zbo, Jie more ^tati ob strani, saj to znanje sodi k na^i sploini izobrazbi; ta vprašanja mora dandanes poznati vsak povpreSni državljan. ^ Sedaj zavzemajo mladi strokovnjaJci že odgovorna mesta, laradi tega se morajo toliko bolj zaveda-ti svoje odgovornosti do družbene skupnosti in nenehno skrbeti za svoje spo-polnjcvanje in strokovno ra.it. Zelo pomembno nalogo morajo gozdarji opravljati pri občinah, kjer se gradi nova organiiaeija gozdarske sluibe in kamor se vae bolj pi'cnasa naše strokovno uveljavljanje. Ravjjo tu pa so bile ugotovljene velike pomanjkljivosti, da ne rečem, nekje telo prirni-tivizem. Gospodarjenje z gozdovi pri občinah si šele utira svojo pot, zato rnu je treba posvečati takšno poiornoSt, ki jo po svojem velikem pomenu v naSem splošnem gospodarstvu laslu.Ji, Občinski gozdar mora pri tem prispevati svoj levji deleä. Mislim, da nam je jasno in da se pravilno zavedamo, ikako važna je ta naloga. Ali pa ji bomo kos s tako ncizkuSenimi kadri? Neogibno je torej potrebno, da starejSi uslužbenci okrajnih uprav za gozdarstvo kakor tudi Člani podružnic DIT gozdarstva in lesne industrije nudijo zlasti mlajšim obcins;kim gozdarjem vso potrebno pomoč V popolni meri se moramo zavedati tudi pomena vključevanja gozdov uedriavnega sektorja v naJe načrtno gospodarstvo jn potrebe splošnega dviga na vtäjo strokovno raven Ne smemo pozabiti, da gre tu 3:a ok. <)5'/ii naSih gozdov, ki morajo odigrati pomembno vlogo pri socializaciji naše vasi in prispevati svoj delež k zboljšanju naSegn splošnega gospodarstva. Gozdarski strokovnjak, ki še vedno ne kaže nikakcga zanimanja za našo novo, revolucionarno organi-zacijo, zaslnJii strogo grajo. Očitna je razlika med 'kandidati, ki za njihov napredek in razvoj skrbijo starejši iakuieni tovariii in med tistimi, ki so več ali manj prepuSčeni sami sebi. Res je sicer, da so vodilni strokovnjaJci večinoma prezaposleni, vendar pa morajo vkljub temu ustvariti primeren odnos do mlajših tovarišev in najti fas za njihovo vzgojo, iPrav gotovo je tudi to ena izmed njihovih najvažnejSih nalog. S sistematičnim delom si bodo vzgojili dobre sodelavce in zanesljive naslednike za odgovorna vodilna mesta. Tudi ne smemo pozabiti na nagel razvoj in napredek stroke, ki neodloino terja nenehno spo-poltijcvanje kadrov, sicer bomo zaostali za sploänim razvojem in ne bomo kos vedno labtevncjŠim novim nalogam. Končno naj se tudi ob tej priložnosti v imenu kandidatov in celotne komisije iskreno zahvalim tovarišem od Okrajne uprave za gozdarstvo v Novem mestu. Kmetijsko gozdnega gospodarstva iz Novega mesta in Lesnoindustrijskega podjetja »Novoles«, ki so omogočili uspcSno izvedbo terenskega dela strokovnega izpita tn so v Dolenjskih Toplicah priredili prijeterv tovariški zaključek. Ing. Bogdan Ž a g a r DRUŠTVENE VESTI EKSKURZIJA LJUBLJANSKE SEKCIJE DIT GLI NA OTOK SAB Ljubljanska sekcija DIT GLI je ^jriredila 7,—9, maja letos strokovno ekskurzijo na otok Rab. Prireditve se je udelciilo 56 tovariScv, t. j, 42''/o vseh članov, Severovibodni dtl otoka Raba. imenovan Kamenjak, je apnenčasti greben in poglavitni bi an i k otoka pred burjo z Velebila. Razumljivo je, da je severni del Raba gol in brez rastlinja, [ticdtem ko je ves ostali del lepo poraščen, predvsem uspevajo tu raien hrasta Jrnlkc in alopskega bora Se palme, oljke in vinska trta. Le malokje je več sonsa kot na Rabu. kjer -sije skoto tritiirtč ur na leto in noben otok v Jadranskem morju nima toÜko sladke vode, Icakor ta. kjer je ok. tri sto izvirov in kjer niti ob najhujši suil ne zmanjka pitne vode. O/emlje otoka meri ok. 120 kvadratnih kilometrov, na njem pa živi ofc. 7000 prebivalcev. Proti koncu prejšnjega stoletja se je na otoku Rabu aacel razvijati turizem. Stan srednjeveški Rab je üedalje bolj Jigineval, v ospredje pa je stopil moderni Rab z letoviškimi stavbami in hoteli. Otok je postali eno najlepših in najbolj obiskanih klimatiKoih idraviliSČ in letoviäi na Jadranu. Zal je leta 1941. tudi Rab doletela italijanska tyku[>acija Italijanski fašisti so ga spremenili v mučilnico in grobišče nedolžnih ljudi. Na tem zgodovinsko znamenitem, lepem, sončnem in j zelenjem poraslem o-loku so premnogi naSi rojaki s svojim neizmernim trpljenjem in z mviiJenisko .smrtjo dali svoj dcleit v narodnoosvobodilni borbi jugoslovanskih narodov. Deseto leto po osvoboditvi jc bilo svečano odprto lepo urejeno pokopaliäKc 4100 umrlih internirancev, ki so za vselej ostali na otoku Rabu. Rab z istoimeno obiiino pripada reškemu okraju. Na otoku je ok. .WOO ha gozdov SLP in 3000 ha zasebnih gozdov. Značilno jc tudi to, da je sedaj Število koz močno zmanjšano in jih je le dkrog sto. Udeleženci ekskurzije amo se odpeljal? i ladjico v zaliv Evfemije. Ob vilrajoi razlagi tovarišev irhg. V, Belfraraa in dr. M. Wrabra smo prišli do Kamporskega polja. Spotoma smo SL ogledali ostanke taboriščnih temeljev in spomenike, zlasti pa vzorno ure ]eno pokopališče, Povzpeli smo se do logarske bläe v gozdu .Dundo in si spotoma ogledali zanimivo rabsko vegetacijo. Med opoldanskim počitkom v prijetni gozdni send pri logarnici Dundo je dr, Maks Wrabcr na kratka očrtal vegetacijo otoka Rabi, ,^kli^ujoČ se na ugotovitve prof. dr, Stje-pana Horvatiča, -ki je napisal izJr.pno monografijo -nPregled vegetacije otoka Raba sa gledišta biljne sociologije« (Zagreb, 1939). Otok Rab «iejemo poleg Krka, Cresa in Pag.i k velikim Kvarncr.skim otokom. Po fito-geogr.ifski legi pripada Rab v celoti pravemu sredozemskemu področju (evmedlteranski regiji), za katero jc značilna zimzelena drevesna in grmovna vegetacija. Ekološke razmere Sredozetiilja so bistveno različne od oiiib v «linskcm področju, ,Hud mraz povjtroca v kontinentalnih pokrajinah za več mesecev popoln zimski počitek vegetacije, medtem ko v sredozemskib deželah vegetacija pozimi le na poL počiva, pač pa jo huda poletna vročina in suša prisilita k popolnemu mirovanju. Otok Rah je znan po tem, da je na njem prvotna gozdna vegetacija v vsem jugoslovanskem Sredozemlju Št najbolj ohranjena. Znan je posebno gozd Dundo, kjer se je na večji površini vsaj delno ohranil iwirc/wii go;r/ Aiajta Urnike {Ornela^Quey^relum ilicis), kakräen je nekoč pokrival ves otok. Ker leiSi otok Rab ob severni meji evmediteranskega področja, se pojavljajo v gozdu črnike f.t nekateri listopadni listavci; kakor hrast puhavcc {Qi/ercus pjibi'icois), mali jesen (fra.xinus oniiis)j škorž (Sorl/us ilornesiica), rešeljlka {Priimu 7na/uileJ>), ki nakazujejo rahel prehod v naslednji (submediteranski) vegetacijski pas listo- Pokopališče rabskih intcrnirancev na otoku Rabu (dolina Kampor). (Foto; M. Wraber) padncga gozda s prevladujočim kraSkiim gabrom (C/njiin^liim oriciitalis), kakrSeri porašiT) ves otok Krk. Evinedileranski goad hrnsta črniike ima zelo bo^'ato sprctiisivo nižjih drevesnih vr5.t, grmov in «liišč (er številaih zelnatiK i« lesnatih ^vijalk, ki mestama gozdno jiotranjost tako na gosto piepletajo, da je skoraj neprehodna. Od drevesnih jji grmovnih zimzelenih vrst se pojavljajo preccj redno iii obilno; planika (Arbitlvs urzcdo), Širakolistna oljČica (Phiilyrea laLifolia), zimzelena brogovita (Viburnum iwiw), trišlja (Pislacia teKiscdiJ, zim-zclnia krhlika (Rhamniis alaiernus), mirta (MyrUts lommunisj, bodeča lobödika (Ruscus /laileatui), vcleplodnt in rdečeplodni brin (Jiiniperiis mncrocaipo, J. oxycednis), drcvcsnata resa (Erica cornea) i. dr. Med ovijalJtami so znane: vcdnozeleni Štpck (Rosa scmpeTvirens). brestolistna robida (Rubus itimifolmsj, ostrolistnati bdtiš (Asparugiis ncuüioHus), brost (Ruhia peregrina), sredozemsko kostenifevje (Lonicera implexa), dišeJi srobot (Clemalk fiammidu}, brSljan (Hedem helix) itd. V gosti senci sklenjenega gozda uspevajo čtevilna nežna zdiSČa, med katerimi je značilen krasni primorski kokorik (Cyclamen repandum). ki cvete spomladi. Pod vplivom pretirane sečnje se razvije iz prvotnega gozda črnike prvi degradicijski stadij, imenovan m a k t j a, Makijo sestavljajo v glavnem iste rastlinske vrste kakor prvotni go®d, toda njihovo količinsko razmerje je različno. Zaradi sečnje v golo v kratkih obdobjih (15—20 let) in nekoliko spremenjcaih ekoliŠkih razmer, posebno svetlobnih, namreč občutljivejše senčne vrste nazadujejo po količini in življenjski moči, napredujejo pa svetlobne (Arhulus unedo, Pislacia lenliscus, Mynus communis, Ruhus tiimifoLins, Rosa sempervirens^ Smilax aspera, Rubia peregrina, Clemnlis iiammiila, Erica orborea). Makija gradi izredno gojtc, nejprehodne sestoje, 5—Bm visoke, s posameznimi predrastniki črnike, Ce nniČi maki jo poJar, se močno raavijc Erica arhorea. Velike strnjene povrSine inakije pokrivajo jugozahodni in zahodni del Raba (polotok Kalifront). Ce se sečnja na golo prepogosto ponavlja, posebno ie, če se ji kot negativna činitelja pridmSujeta Se ogenj in paša, ^ačne makija v svoji življenjski moči peiati. Njeni sestoji se rahljajo in trgajo, vmes se pojavljajo jase in goljave s paJno vcgetacijo, ki se vedno bolj širijo, tla na njih ginevajo in matična kamenina prihaja na površje, začenja sc 1 znkraSevanje terena Malcija se je spremenila v §:arigo, sc pravi v giiTiiäfe nizke in g^oste rasti, kjer sc vedno bolj uveljavljajo že omenjeni svetlobai elcmttnti in bodeče, trnjcvo rastlinje (Juniper v s oxycedrus, faliuria spina-Ckrisli, Prunm .tjtinüsn, Crataegus monogyna. Ruscus acitleatits}, vmesne jase iti goljave pa zarašča travna in idlSÜna vegetacija (Bro!7ielO'Chry,iopogönelum ^7ylli}. Gariga se izkorišča največ za paäo. Da bi paino povrSino rajSirili iri odstranili gosto, bodcie grnjovje. 5e bolj sekajo in požigojo. Zato talna degradacija in de^cneraciju grmovne vegetacije tiitro napredujeta. Neposredno po poiiigu g^arigc se razmahnejo grmiJasti sestoji raznih brSkinav (^Cisias nlbidzis. C. viUosns). Tako nazaduje gariga v zelo izrazito degradacijsko stopnjo kammlnega painika, ki g'a [joraica travnata m zeliščna vegetacija pokonSne itoklase in krŠina (Bri)meio-Ch>y!,cipogen,etum grytii), posejana s skupinami in otoki niakcga grmovja. Ta vegetacijski tip daje še rai-meroma dobro paio, mestoma sc i^koriSča tudi za košnjo. Če se kamnitne povrline me-liorira.jo, Ce je paäa premočna, napreduje talna degradacija hitro, zemlja gincva, kamenje se cnnoiEi in tako nastaja pravo -katrteniSče, kjer n\idi borna vegctacija le Se slabo pašo, veJji del površja pokriva kamenje, Poleg antropo-zoogenih faktorjev nioJno pospešujejo proces zakraSevanja neugodni podnebni čimteljij zlasti sončna pripeka, deini nalivi in burja, v bližini morja tudi slani prb (»posolita*), ki ga prinaäa veter z morja. Tako izginja veČina leliSč, ki sestavljajo prej imenovano paino clruJbo, uveljavljajo pa se redki odporni poigrmi, med katerimi prevladujeta zdravilni Jajbelj (Salvia officinalis) in bodeča relika (Cytism jpijjfi.icenjj. To je navadno zadnji degradacij ski stadij skrajno siromaäne vegetacije, ki daje vsaj Se dobro Čebeljo pašo. Slednjič izgine Se la vegetacija in .golo kamenje z ostrimi izpranimi robovi pokriva povr.šje vsenaokrog. Ta končni stadij degradacije nudi skrajno ialoslno, kar obupno podobo nespametnega človekovega gospodarjenja. Na severni in vzhodni sirani otoka Raba je takänih povrÜin vse preveč. Od isladija gärige in tudi le kamnitnega pašnika se stanje vegetacije m lal šc kmalu popravi in .po malem se spet vzpostavi stadij gärige in makije, če prenehajo negativni vplivi, ki vzdržujejo in pospešujejo regrcsivrti razvoj, pri nadaljnjih stopnjah degradaeijc pa je obnova vegetacije in tal Je zaradi neugodnih klimatičnih Činifeljev zelo (ezavna in počasna, ponekod kar breiupna. Po o.poldanskem počitku in predavanjih tovarišev dr. M. Wrabra in ing. V. Beltram.T smo odSli po prijetni gozdni senci do Kaliva Kristo/ej-a, (Izvajanja ini. V. Beltrama objavljamo kot poseben Jflanek, Uredništvo.) Nato smo z ladjico, ki nas je ie čakala, obplull otok, Spotoma smo 3), vec njegovih nemško pisanih del oziroma referatov h arhivskih virov tudi s področja gozdarstva; o vpraiaoju, v katerem Easu jc najbolje sekati les; predlogi z ohranitev gozdov, da st preprefi pomanjkanje lesa (zidane hiše namesto lesenih, opustitev kozolccv, uporaba šote in premoga namesto lesa v apnenicah in plavžih, štedilnikov v kuhinjah); omejevanje prostega razpolaganja gospoik z gozdovi; uvedba strogega gozdnega reda in uČinkoviteg-a nadzora nad vsemi gozdovi po gozdnih uradih, ki naj se osnujejo po okrožnih in glavnih mestih. Scopoli je predložil tudi, kako naj bodo nižji gozdni uradi arganiriraoi; dalje je izdelal službena navodila za gozdr^e mojstre, gozdarje in logarje, predloge, kako «aj se le-ti plačujejo in končno, kako naj se prebivalstvu les odkazuje in kako naj se vrši promet z lesom. Scoipoli je bil prvi pisec, ki se jc pri nas ukvarjal s konkretnimi gozdnogospodarskimi vprašanji. Kot naravoslovec je mnogo potoval in videl, v kakšnem Žalostnem stanjti so 'bili večinoma gozdovi, saj pravi n. pr. dobesedno: »Železni rudniki in fužine na Gorenjskem so skoro povsem opustošili g^^dclve,st tn prihodnost, le malo na proučevanje preteklega razvoja gozdarstva na Slovenskem. Ko pa so minila lefa naj- * Vendar je zanimivo, da je bila ustanovljena prva gozdarska šola — gozdarski institut —, zametek visoke gozdarske šole, v Petrogradu IS03, To si razlagamo z izredno neugodno geopolitično situacijo ruskih gozdov: ogiomni neodprti gozdni masivi na severu in vahadu ter prekomerno izčrpani gozdovi v gosto naseljenih južaib oziroma obmorskih pokrajinah. Ob pomanjkljivih prometnih zvezah je bila zato preskrba ladjedelnic kaJtor (udi prebivalstva nasploh povečini zelo težak problem. Zaradi tega se je rusko gozdarstvo v 13. tn 20. stoletju izredno razvilo, vcEjcga iiapoiia, ko so sc velike obvczntiiiti naSega ^ozdncgn iii lesiicgn gospodarstva zmanjkale iji ko so bile poloicne razmeroma stalne organizacijske oblilcc v opcrativi, upravi, Šolstvu in raziskovnlni dejavnosti, so nastali ugodnejäi pogoji tudi za dolgoroüna. raziskovanja zgodovinskega razvoja našega gozdarstva.. To deJo pa je hilo triiba pospešiti potem, ko Je bil leta 1951 ustanovljen Lcksiko-grafski zavod FNiRJ, « oalogo, rJa iirda sploJno »Enciklopedijo Jugoslavije«; poleg tega pa šc vfsto strokovnih enciklopedij, med tenii tudi »Siimarsko cnciltlopedijo«. V ta namen je bilo potrebno zbrati, .prouSiti in obdelati mnogo gradiva po vseh' ljudskih republikah in po vseh dejavnostih oziroma disciplinah; med temi poleg zgodovine gozdarstva tudi biografije vseh pomembnejših gozdarskih strokovnjakov v preteklosti in sedanjosti. Biografije taksnih gozdarjev na Slovenskem je povečini sestavil ing. A, Šivie, upokojeni gozd. inšpektor, zunanji sodelavec liiätituta za gozdno in lesno gospodarstvo LRS, v okviru .spredaj navedene tcnie. Njegovo delo je bilo posebno naporno in zamudno pri raziskovanju življenja jn delovanja starejsih, Šolanih gozdarjev — v prvi polovici preteklega stoletja — tujih in domaiih. Več let je übiral podarkt, iskal vire po raznih tu- i» inozemskih revijah, v rajnih tukajJnjih knjižnicah v Ljubljani in drugih mestih, jiovpraŠev.il po raznih uradib in iupniJEih (matrike), dopisoval znancem v tu- in inozemstvu. Od Številnih sestavljenih življenjepisov bodo objavljene v Sumarski enciklopediji spričo pomanjkanja prostora le biografije naj.pomemhnejših gozdarjev; a Še tc v zelo skrajšanem obsegu, kakor ga narekuje narava enciklopedije. Skoda pa bi bilo, če bi ostale s požrtvovalnim delom -sestavljene biografije drugih strokovnjakov oziroma zredu-tirani, bolj ali manj zanimivi in poučni podatki, neizkoriEifeni. Zato ibodo po predlogu avtorja v Gozdarskem vestniku v celoti objavljene biografije umrlih gozdarjev, ki so zapustili v našem gozdarstvu pomembnejSe pozitivne sledove. Pri-čujoči se.stavek pomeni uvod v objavljanje biografij, ki .so razporejene v kronološkem redu glede na let-nice rojstva gozdarskih strokovnjakov. Življenje in delo Josipa Ressla (1793—1357), ki je bil med prvimi absolventi gozdarskega ueillšča v Mariabrunnn (konJal 1816) in je okoli 40 let služboval v naäih deželah (1317—1557), je bilo že podrobno opisano v letnikih 1953 in 1957 Gozdar.^kega vestnika. Objavljeni ipa bodo naslednji življenjepisi: Franca Meguäarja (rojen 1792), Jožefa Kollerja (1708), Hicronima Ullricha {l&ll), Jožefa Wessclyja (131-)), Franca Miklitza (1321), Franca Witschla (1S25), Karla Seitnerja (1&26), Mavricija fjeheyctja (1337), Ivana Salzerja (ISJO), Ludvika Dimitzii (1342), Venela Golla (1S42), Jožefa Obcreignerja (1849), Franca Padarja (1S49). Josipa Pucieha (1350), Alojza Zu f far ja (1S52), Antoi\a Rnssipala (1852), Josipa Schauta (18.52), Viljema Puticka {1S5Ö). Leopolda Hufnagla (1S57), Konrada Ruhbija (1858), Henrika Schollmaycrja-Lichtenberga [1S60), Josipa Rustijc (1861), Moriea Seitnerja (1862), Avgusta Guzelja (1864), Viktorja Ziernfelda (1883), Viktorja Novaka (1883), Antejii Ružiča (ISSfi) in Vojka Koprivnik.-. (1SS7), Vranjo Sevnik FRANC MEGUSAH Megušar se je rodil dne 13, deecmbra 1792 v Železnikih na Gorenjskem. Doi\'TSil je Ljubljanski licej, kjer je še dve leti študiral specialno matematiko. Nato je obiskoval nn Dunaju predavanja o privatnem pravu. Končno je -bil v Gozdarski šoli v Mariabrunnu pri Dunaju, ki jo je dokončal leta 1817, Leta 1817 je Megušar postal distriktni gozdai v Kamniku na Gorenjskem. Kot tak je nadzoroval gozde v takratnih ok<)liSih: Velesovo. Smlednik, Križe, Mekinje, Brdo pri Podpeči in PonoviČe. Leta 1S23 je postal gozdarski upravitelj v Tridentu, od koder je bil kmalu na to premeSČen v Roveredo. Leta je nasttjpil službo višjega gozdarskega mojstra (Oberwaldmcister) pri IKameralni davčni vjuavi (Finančni direkciji) v Innsbrncku. r Leta 1351 je bil McjuSar premeJčcn v svojstvu go-idarskcga svetnika k Finai^Jnl direkciji v Zagreb, leU 1858 pa kot gozdariki finančni svetnik v Octlenbu^rg, Bil jt dn-mnevnu leta 1S67 upokojen. Kot upokojenec je üiveJ v Innsbrucku, kjer je umrl dne 17. maja 1S79. Mtgiriar je objavil svoje strokovne spise v raznih Jas&ptsih, Od njegovih spisov e'i nacn znnni naslednji: 1. »Statistiscli-topographisctie Beschreibung des Bezirkes Münken^orf-« (Laibachor Wochenblatt IS 18, Nr. 49, 52, 53 "tu nadaljevanje tega opisa v lislu: TIlyrisches Blatt 18If), str. 1—3, B—6, 19, 20, 21—23), To .raipravo je Megiisar napisal, ko je bil dislriktni gozdar v Kamniku. 5. »Beschreibung des forstschadlieben Borkenkäfers fDerrnestes typog'raphus), der in . . din Nadel-, besonders FirhlcovMIdern Krain's sich verbreitet iiud ganzen Wäldern Ver- || l derben drohcL* (Illyrisches Blstt 1819, str, 95, 96, 98—KlO, 102. 103). 3. V Tridentu je Megusar leta 1S30 napisal broSuro: »II governu dei boschi cornbinalo con la tnteta dei boschi«. (Vendihile presso libraio M^rielli). 4 »Ali zares naši kmetovalci ne morejo brez hoje la nastiljo iihajati?« Nadgoidiir Mcgušer. (Novice kmetijskih, rokodelskih in narorUkih reči, 1851,) 5. »Uber die fürstlichen Zustände im. Militair^renzgehiete des Karlstädter Gencralcates,.« (öslerreichijche Viertcljahresschrift für Forstwesen, Wien IS.59) ö. vÜber din Sandkulturen in der unteren Donaugegeiid, Mit eiuer Übersichtskarte.« i (östcrr. Vierteljahresschrift für Forstwesen, Wien 1859), j Megusar je objavil več gozdarskih razprav v iasopisti: Allg, österr. Zeitschrift für den Landwirt, Forstmann und Gärtner, Wien. Bil je tudi veČ let urednik lista: Wochenblatt der kk. Landwirlschaftsgesellschaft von Tirol und Vora.rlbetg, " Nekrolog je bil objavljen v reviji: östeneichische Monatschrift fur Forstweseo, Wien , 1879. V Časopisu^ Mitteilungen d« historischen Vsreiiies für Krain lSi7 sc v članku »Geschichtlich statistischer Überblick des Bergortes Eisnern-' omenjajo imena znamenitih rojakov. Med njimi je naveden: Franz Megu^ar, Ic, k. Oberfinanzrat in Innsbruck, V nem-Skih spisih je irae: MeguSar ,po takratnem običaju napisano v jnemäkcin pravopisu: »Me- A. S i vie JOŽKF KOLLER Koller je bil rojen dne marca 1798 v Bohinjski Bistrici, hiS. Štev. 7S, kot sin Andreja in Joiefine Koller, rojene von Secthal. OČe Andrej je htl upravnik Zoisovih j f-uSin v Bohinju, 11 Koller sc je šolal na Ljubljanskem liceju od leta 1SD9 in je lela 1S15 dovršil gimnii-^ijske študije. Nato je bil Goidaraki šoli v Marlabriinnu, ki jo je uspešno dokoni^l ' ■ leta 1817. Po dokončanih študijah je bil eno leto pripravnik pri Ljubljanskem okrožneni |[ uradu. Od leta 1821 do 1S28 (?) je bil distriktni goatJar v celjskem okrožju, na sUiSbi v Mozirju. I Ker je bil arhiv biv,äe Direkcije državnih in zakladnih gozdov v Gorici med prvo ' ^ svetovno vojna raüneScn, sc je Kollerjev aluibcni li.ut izgubil. 2ato nam ni znano, kjc je Koller služboval med letom 1S28 in 1843, Vemo le to, da je bil pred letom 1843 v Moto-vunu, od leta 1844 pa gozdni in rentni mojster Gozdnega urada (Forstamt) v Gorici, (Ta urad je bil predhodnik leta 1873 — oh reorganizaciji gozdarske službe v Avstriji — ustanovljene Direkcije državnih ter zakladnih gozdov in domen v Gorici). J Letopis T. naslovom: Hof- und Staatshandbuch, letnik 1843 iikaznje Jožefa Kollcrja j kot .poverjeiiika Druibe ja kmetijstvo v Gorici. Koller je bil takrat c. kr. domenski šn , ' gozdni administrator. V letniku 1S56 ravnotako. Dalje je izkazano, da je bil gozdni in | ' IK rentni mojster Koller v Gorici stalen f^lan Deželne komisije za odveiQ io regulacijo ^era-ijilfkih bremen za mesto Trst i; okolico in za Prlmorjc. Imenovalo ga je Ministrstvo Ea finance z flekretom z dne S, marca 1S55 kot Slana la obremenjena iposestva, Hof- und Slaatsiiandbuch za leto 1S5S in 1859 imata enako iikazilo. Iz spisov finančnega ministrstva j;a leto IS60 je raüvulno, da je Koller hudo bolehal xa protinom tn da so vsa zdravila odrekla. Po zdravnikov! izjavi bi nioral opustit, vsa telesna in duševna dela ter oditi v toplice v Laško., Takrat je bil v slabern gmotnem položaju. Leta 18fi.^ je nameravalo omenjeno ministrstvo Kollerja upokojiti, ker se je dognalo, da je administracijo gozdnega urada pomanjkljivo vodil. -Tudi v knjigovodstvu hili veliki zaostanki; bil je z dclnjii preobremenjen Leta 1864 je bil razrešen vodstva Gozdnega urada v Gorici, leta 1S65 pa delovanja v zadevah zemljiške odveze. Za to delo je bil pohvaljen in mu je bila priznana remuneradja Jflil gld. Bit je verjetno v začetku leta 1865 u pokoj en. Umrl je v Gorici, hiš. Uev. 224, dne 2 avgusla 1870. Leta 1S44 je Koller prijel z delom za ureditev Trnovskega državnega gozda. Pred njim so ta gozd leta 1770 in 1S02 samo začasno zamejičih, ga popisali in Enostavno ocenili,* Leta 13.50 in tudi 5e par let .pozneje je Koller predsedoval iapraSevalni komisiji za izpit kandidatov za samostojno gozdno gospodarstvo kakor tudi kandidatov za izpit za gozdnotehnicno pomožno službo, Ti izpiti so hili takrat pri deželni vladi v Ljubljani.** Koller je na proänjo 'tržaškega o'bfimskega sveta leta lS.)f3 pogozdil del kraikega ozemlja pri Bazovici nad Trstom s sadikami cmega bora. Nasad je dobro uspel. (Leta 1914, ko je bil nasad star let. je bil predmet znanstvene raziskave). Koller je zgrndil r.eslo iz Solkajia v Trnovo. Bila je leta 1S6Ö dograjena in je odprla velik del Trnovskega gozda Koristila je tudi gorskim vasem üradniätvo Direkcije državnih gozdov m domen v Gorici je zasliif.nerim Kollerju postavilo v Solkanu spominsko ploJEo z nemSkim in slovenskim napisom PloSča je bila slovesno odkrita 5. maja 1875. Leta 1919 je bila prekrita n betonskim ipremazom, jeseni 1957 pa po odstranitvi premaga zopst odkrita. Ko je leta 1865 7borovalo v Trstu vsedržavno avstrijsko gozdarsko društvo po prejšnjem ogledu golega kraškega ozemlja med Postojno in Trstom, je bil Koller glavni referent pri raipriivi, na kateri so sklenili, da je treba začeti s sistematičnim in velikopoteznej-äim pogozdovanjem krasa. Dosegli so, da so se v ta namen zagotovila potrebna denarna sredstva. Najstarejši Kollerjevi spisi, kolikor jih poznamo, eö bili objavljeni v «Novicah kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči«. Napisani so v slabi slovenščini. Morda jih je iz nemškega originala kdo prevedel v slovcnlSi^ino. ki mu strokovna terminologija ni bila znana. Lct.-i 1950 so hili v Novicab natisnjeni tile članki; »Butlarjeva vodba za. drevesna sadisča in presadišča.« »Kako pustimo Krasu veselo iprihodnost vstanoviti,« Leta 1851 pa ti-le ilanki: j>Očitr\o deržavno izpraševanje gojzdnarjev ali borštnarjev v Ljubljani.« »Potreba, gore in hribe boljii obdelovati.« »Razgled tega, kar se je doslej zastran po-gojzdenja Krasa očitno razglasilo in .priporočilo.« ^ Trnovski gozd je kartiral, taksiral, izdelal »Generalno karto trnovskih cestnih razmer (1333) in kot prvi udedel redčenje oziroma smotrno gozdno gospodarjenje že Josip Re,ssel, Podrobnosti o tem navaja dr. Murko v svojem delu: Josip 'Ressel, Ljubljana. 59.57 na str. 14G—149 Koller je Resslovo delo uspešno nadaljeval. ** Ministerium für Landeskultur und Bergwesen, Wien; Verordnung vom 16. Jänner ISiO, betr. die Einführung der Staatsprüfung für fOTStwirte, und gleichzeilig der Prüfung für den Forlschutz und technischen Hilfsdienst, v nemških ivstrijskih yozdatskili revijah pa ]c Koller objavil sledečem 1 l^Praktische Anleitung lu Forsthetricbs-Rcgulierungen durch periodische Wirtscliaftspläne_ für WaU- besitier und Fnislbeamle in den südlielien Krontandern der österreichischen Monarchie von Josef Koller, k. k. Wald und Reoimeisler in Göri. Mitglied d^r fc. k Landvjrtscbaftsgc- sclischaften in Görj;, Krain und Steiermark.« Ta raaprava je natisnjena na straneh 1!)9_236 zbornika: Verhandlunegen des Forstvercines der östcrrciachen Alpenläudcr i, J. 1S52 ku Kla-eenfurt, Laibach 1SS3. 2. »Die Bewaldung des Karstes« - objavljeno v štirinajstdnevniku: Mitteilungen des Forstverejnes der österr, AlpenlSnder, Laibaeh 1S53. 3, »Der Karst und seine Wicderbcwaldung« — objavljeno v reviji: österreichische Monatschrift für Forstwesen, Wien 1866. Koller je bit ocenjen i Marijano Divjakovo, Itnel je sedem otrok Ob odkritju spominske plošče v Solkanu leta 1875 je bil sin dr. Peter Koller, svetnik finančne prokuraturc na Dunaju, sin dr. Johann Koller pa notar v Kanalu ub Soči Uporabi! sem naslednje vire: Rojstni .podatki v matrikah Župnijskega urada v Bobinj-jki Bistrici; podatki o smrti v matrikah, shranjenih v goriški nadJkofiji; podatki o gozdarskih državnih irpitib so v arhivu Gozdarskega odseka bivše ba.nske uprave dravske banovine; o Kollerjcvi ureditvi Trnovskega goida lela 1844 — glej stran 53 knjige: Jahrbuch der Staats- und Fonds/orstverwaitung, 11, Band, Wien 1S97; Ceivlralblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1875: Gedenkfeier für den k, k. Forstmeister Josef Koller in Gori (Dr. Grossbauer) str. 386^ österr. Munalsehrift für Forstwesen, Wien 187.'); Kollers Gedenkstein. Str 337. . « . . A. S I V I c HIEfiONIM ULLRICH Hieronim Ullrich sc je rodil dne 3J. marca ISlt v vasi .Horuy Orlice na CeSkera. Njegov oče Ignacij je bil goidar in posestnik. Kje je Ullrich posečal osnovno in srednjo šolo, ni ugotovljeno. Leta 1SS9 in 1S30 je bil v privatni dvoletni gozdarski Šoli v DaSicah na Moravskem, Po dovršeni gozdarski Soli je bil pet let kot gozdarski pripravnik, pozneje pristav po raznih zasebnih velepo-sestvih na CcSkem in Moravükera Od 1. msrca do 5. novembra 1837 je bi) brezplačni pripravnik v slulSbi Ilir. primorske kameralnc dohodarstvene uprave (CameraIge^allsver-ivaltung) v Bovcu, pozneje pa kot o ado mestu joti gojdar pri kameralnem gospostvu na Bledu. Pri tem-uradu je ostal do 9. novembra 1S38. Dne 10. novembra LS3S je bil Ullrich imenovan od prevzemne komisije Briksen.fke škofije la goxdarja-oskrbnika Blejskega gospostva Briksenäke Škofije. Stanoval je na Bledu (Grad) v hiši štev. 29, nazvani »Flegarija-. Dne 28. februarja 1848 je napredoval in dobil naslov gozdarskega nadupravitelja (Forstmeister). Ullrich se je 7. februarja 1841 poroüil na Bledu i Marijo Strojevo, hčerjo posestnika in gostilničarja na Bledu (Grad). 2ena, rojena 27, decembra JS17, mu je na Bledu rodila osem otrok, enega pa na Javorniku, kjer je Ullrich pozneje služboval. Vse sestre in brate je preživela hčer Frančiška Marija (Radojka), ki je umrln v Kranju dne 19. novembra 1914, Ko je leta 1858 fuiinar Viktor Ruard kupil od BrikseiiJkih ikofgv posest blejske graSčine, Ullricha ni prevzel v svojo službo, ampak je namestil Karla Seitnerja, ki je bil prej UJlrichRV asistent na Bledu, Ullricha pa je leta 1859 namestil Mihael baron Zois za direktorja svoje železarne na Javorniku {Eisenwerksdirektor). Ta posel je opravljal Ullrich 5e leta 106<, Verjetno je leta 1865 obolel in se preselil v Kranj, Leta 1860 sta Ullrich in žena kupila v Kranju hišo 3tev. 45 in 46. Posestvo žene ns. Bledu sta potem sprva dajala v zakup, pozneje .pa sta ga prodala, Ullrich je umrl v Kranju dne 13. februarja JS66 v 55. letu slarösti. Ullrich je bil strokovno ^elc izobražen in dober gospodarstvenik Iiriel jc bogato knjižnico nemških, francoskih in italijanskih klasikov ter mnog^o zgodovinskih ii\ gozdarskih knji^ in revij. Knjižnico je po njegovi snirli ht:inila njegova bei Frančiška v Kranju. Vendar je najbrž večino gozdarskih knjig dobil Ullriehov sin Viljem, ki jih je zahteva! v pismu 7 rine 29. junija 1S66. Po smrti Frančiške (1944) so se preostale knjige pol-azgubile. nekaj pa jih hrani Studijska knjižnica v Kranju Ullrich je bil tlan Kmetijske družbe üa tKranjsko. Leta 1849 ga je družba poslala na Dunaj kot /.astopnika na kmetijskem kongresu. Bil je tudi mtd ustanovitelji Goid^r-skega druStva aa devetero avstrijskih alpskih deiel, nazvanega: Forstvcrcin dtr österreichischen Alpenländer, s sedežem v Ljubljani. Ullrich je bil generalni tajnik lega društva, ki je bilo ustanovljeno leta ISSl in je delovalo do konca leta 1^56, Leta 1S50 je bil izpraSevalni komisar Kn i^pit kandidatov za samostojno gozdtio gospodarstvo v Ljubljani. Pri tem izpitu je izpraScval tudi leta 1854 in IS58 v Ljubljani- Tu je hil tudi izpit za gozdno varstvo in tehnično .pomožno službovanje, pri katerem je izprasevala ista komisija. Ullrlcb je urejal od leta 1852 do vkljuEno 1S56 gozdarski časopis — štirinajstdnevnik pod irnenom; Mitteilungen des Forstverciacs der österreichischen Alpcnländer. Ta i^asüpis jc tiskala tvrdka Ignaz v. Kleinmay^er und Fedor Bamberg v Ljubljani. To je bil najstarejši gozdarski ifasopis pri nas. V Ljubljani sla ohranjena samo prva dva letnika. Leta lS52 je Ullrich uredil zbornik; Verhandlungen des Forstvereines der österreichischen Alpcnländcr bei der ersten Generalversammlung vom 1. bis 5. Juni zu Klagenfurt, Ta ibornik je izki v Ljubljani pri Že omenjeni tvrdki leta 1853. Obsega 200 strani. Nahaja se v Ljubljani v ve£ izvodih. Ullrich je Uil klijcnt dr. Franceta PreŠtirna in njegov ožji znanec. Pesnik mu je podaril lastnoročni prepis »NebeJke procesijc« s .posvetilom. Ta prepis se hrani od leta 1935 v NUK Ms 582. Uporabil sem naslednje vire: Arhiv biv. deJelnega gozdnega nadzortiiŠlva za Kranjsko (spisi o državnih izpitih od leta ISiO dalje); Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, str. 393; Kidrič, Prešeren 1 277; CZN 1937. 207 sL; Kidrič, Prešernlana, 30; PrcSemov album 1950, 321, slika 135; Lnibacher Zeliung lS66, 109; Župnijska knjiga; Status animal utn mcsir.e župnije Kranj; Pismo dr, Alfonzii Levii?nika, Kranj, Ji. aprila 1053 ing. ,?ivicu. .A. i5ivic OPOZORILO NAROČNIKOM To stevil'ko našega gla-sila smo ra/poslaH vsetn našim naToČnlkoin, t. j- izjemoma tudi listini, 'ki letošnje naročni-ne šc niso poravna-li. Tem prilagamo položnico in jih prosimo, (^a jo uporabijo in takoj nakažejo zapaidJo naročnino v znesku 500 din. Kdor do izida naslednje Številke našega glasila ne bo poravnal naročnine, nui bomo pošiljanje lista listavili. Na ta'k u'krep smo zal iprisüjeai, ker moramo uravnovesiti naše finančno stanje in ker spričo štednje tiskamo k toliko izvodov našega gkslla, kolikor je rednih naročnikov. UPRAVA GOZDARSKEGA VESTNIKA KMEČKI BOROVI GOZDOVI NA DRAVSKEM POLJU (Sodobni g^ospodarski ukrepi) Itig, Ivo Z n i d a r ä i č (Maribor) V kmečkih go-daviii nn Drmjfkči?! jiotjii je (trvii jiriilo do goj/jorfnr- liiVi nkrel>ov- ki vortijo k fiovefanjn njihotie ^roiruoAioifi. I' iaxn, ko mlfatna prrrleidva celnh^e izkorii^a 7!i?od>znn rhobii nad 4 on d ehe Ime I er gn Ijrevzejnii po ccni, ki mireča l)roi':vofalcii, je se posebno odvei, dn kot ri gosle borove gošča nebogljena; Čakt/jn, da jih f)}eg /)o!omi iti pudre. Ukrepi, ki jih je podvzelo Gozdnrsita poslovim f Maribont, so dabin primer ^a podobna dela^ Inko d z/aebnem koi druibenem laslnislvu. Polrfhna bo le .te sitrb. dn le uredijo g"7taj(ičf! in potieia proizvodnja krme. 7iukar bo slmnu nrnueilo jasle šla za s tel jo, sleljurjcnje jia bo j/o pustilo in razbrejnmilo gozdove, OdvPč bi bilo poudm juti, da so ne le borovi .iestoji. marveč tudi gozdo-ui drugih flreTjesnih prepolrebni skrbne sodobne hi ho koriilila iosimku hi skupnosli- V redniitvo Obravnavali bomo sestoje rdefega bora (Finus silvestris L.) v zasebnem sektorju na delu zgornjega Dravskega polja. Kritično bomo opisali, kako lastniki teh jo^ov gospodarijo in kaj dela Gozdarska poslovna zvcia Maribor za izboljianje gospodarske proizvodnje v teh scstojili. Sk-upna povrSina gozdov tega območja meri ok 20(i0 ha. Od tega je 1660 ha zasebna last, 40Üha pa pripada splošnemu ljudskemu premoženju. Gozdovi se razprostirajo v katastrskih občinah Pohrežje, Zrkovci, Dogoše, Bohova, Rogoza, Miklavž, Rač.e, Loka, Ma.rjeta, Podova, Pre-polje, StarSe, Zlato ličje in Skoke. Zgornje Dravsko polje je osredje spodnjega Paoonskega področja te-r ima posebne gospodarske in prebivalstvene značilnosti. Drava je nekoč ustvarila naplavine, prirodno osnovo za gospodarsko dejavnost. Nanesla je drobir h apneniskih in skrilasti 1\ Alp iapod ledenikov v Celovški kotlini. Tako je zgornje Dravsko polje velik vrsaj; na njegov rob so s pohorske strani potoki prinašali pesek in blato ter usihali v drobirju. Pas dravskih naplavin je ozek, ob sami reki. Pozneje pa so nastale značilne terase, tako da je svet sedaj rahla razgiban. Dravsko polje sodi med najbolj suSne predele Slovenije. Podnebje je kontinentalno, zima dokaj huda. Maribor ima srednjo januarsko temperaturo —2,3'' C in srednjo julijs>ko temperaturo 20" C. Spomladi jc ravnine hitro ogrcjejo. Poleti se vročina dolgo drzi. Poletna in topla jesenska doba sta dolgotrajni. Padavinska voda prihaja v hudih nalivih, hitro izMapeva in se v zgublja v prodnata tla. Pri vaseh: Brezje, Miklavž, DogoSe, Skoke, Dobrovce, Marjeta. Prepolje, Dravski dvor, Bohova itd. so gozdove krčili 2 vseh strani, pozneje pa so jih ob robu na zapuščenih pašnikih in njivah širili; tako sc je gozd ohrani! po osrednjem delu ravnine na nadmorski višini 250 m. Imena Dofarovce, Gajevci, Bukovci kažejo, da so tam nekoč rastli listnati gozdovi z dobom, bukvijo in gradnom. Nepravilno poseganje v gozd, predvsem stcljarjenje in podpiranje rdečega bora ter juho podnebje so pripomogli, da predstavljajo sedaj ti gozdovi razne degradacijske stopnje. Tako Sestoji rdečega bora na dravski terasi v k, o. Skoltc. Opuščeni paSnik se zavaSča z rcieüim borom. Ob terasi se vidi prod, ki se jc pojavil iia površini raste borov gozd 2-borovniČevjcm [Pitieto Vaccinietum austroalpinum) na ijavih, skeletno ilovnatih i>e£čenili tleh kisle reakcije (pH 3,5 do 4,5). Tla so plitva in prirodni skelet je ponekod viden tudi na površju. Rdeči bor je zastopan z 0,8 do 0,9 in je nizke rastmi, druge drevesne vv^te pa so: smreka, dob, graden, breza in trepetlika, prav na redko tudi bukev. Grmovnega sloja skoraj ni. Med prizemnim rastlinstvom sta posebno razširjena vresjc (Cailuna vulgaris) ter mrk (Sarotfiaim-nus scoparius). Oba ovirata pomlajevanje, pri čemer je vrcsje znak kislih tal, mik pa kot metuljnjca popravlja in bog'ati tla z dušikom. Za boljše razumevanje slabe proizvodnje tesne mase je treba omeniti 5c nekatere ekonom-sko socialne vzroke. Ti predeli so zelo gosto naseljeni, t. j. na 1 km-je 118 prebivalcev. Gosta naseljenost napol kmečkega in kmečkega prebivalstva., ki se peča s pridelovanjem krompirja in z živinorejo, potrebuje veliko krmno osnovo, domači gradbeni material, drva za kurjavo itd. Mnogo ljudi je zaposleno razen v kmetijstvu tu-di v industriji bližnjih mest Maribora, Kidričevega in Ptuja, Značilno je, da imajo ti gozdovi značaj drobno lastniške posesti. Kot primer navajam 'k. o. DogoSc, ki ima ob celotni .površini 245 ba 858 parcel od 0,1 do 1 ha in le 10 parcel od 1 do 2 ha površine. Drugi primer je k. o, Marjeta s povrSino 305 ha in 1016 parcel od 0,1 do 1 ha, 23 parcel od 1 do 2 ha ter le 2 pa^r-celi od 2 do Sha. Ob starejšem visokem sestoju sta dve 3 m široki parceli. Na obeh so gojd skoraj istočasno posekali, vendar se leva zaradi pomanjkanja sonca počasneje po-mlaja kot desna Opušifena njiva v k. o. Prepolje jc bila nasajena i borom neznanega porekla. Razdalje med sadikami 1 X 1,5 m so prevelike, zato sc bodo borovci razrasli v koše. V nasad vnašamo hitro rastoiSe meliorativne listavce (rdci^i hrast, lipo, gaber) v krogih po 1—3, are Veliko majhnih gHzdrih parcel od 0,1 do 1 ha so prva ovira za pravilno gozdno gospodarjenje. Nekatere parcele so zelo ozke, komaj 2—3 m široke. Glavnega pogoja za usipešno rast sestoja, t. j. potrebne sončne svetlobe ni mogoče uravnavati, ce je parcela ozka in na njej raste g-ozdno mladje, ki polrtbuje glavno svetlobo z južne in jugozahodne strani, toda k-to je ves dan zasenčeno od sosednjega viso-kega sestoja, Kot primer navajam parcelc, ki ležijo v smeri vzhod-zahod v k. o. Miklavž in so komaj 3 m široke. Na poseki, ki leži tik ob starejšem visokem ^ozdu, zaostaja pomlajevanje za 6 do 8 Icf za naslednjo parcelo, ki je deležna več sonca. Na zaraščeni parceli je drevje visoko do 2,5 m, na nepomlajeni pa sc je pojavilo mladje le tu pa tam, sicer pa jc zarasla z vresjem. Tudi zaSčita ^ired vetrom je nemogoča, te poleg sestoja v do-bi drogovnjaka opravimo končni sek od strani g-lavnega vetra. Odtod tudi toliko podrtic zaradi močnega vetra, posebno spomladi in jeseni, ko njegovo škodljivost moker sneg Se poveSa. Trenutne potrebe včasih silijo lastnika, da posega v gozd tudi t-edaj, ko drevje najbolj priraSča v debelino, S tem pretrga sklep sestoja, zato pomlajevanje nepravilno napreduje. Posestniki niso spopclnjevali jas, ki so ostale ncpomlajene. Snovali so nove nasade, in sicer s 5000 sadikami na ha. Posledice takih redkih nasa>dov so vidne, ker se je večina sadik košato razrasla. Nekateri nasadi pa sploh niso uspeli, ker pri manipu-laciji sadik niso varovali ali pa bile .sadrke neprimernega, neznanega porelda. Bor pa je od vseh drevesnih vrst glede porekla najbolj občutljiv. Sc vedno je navada, tla v dobi gošče sekajo spodnje odmrle in žive veje jaradL lažjega grabljenja igličcvja za. steljo. S tem se je zmanjšala asimilacijska površina krošnje, drevje pa se zaradi zasmoljevanja ran izčrpava. Zato je prirastek znatno manjši in kakovost stebel slabsa. Posestniki menijo, da so koSati predrastniki naj-boljša <]revesa in jih .puščajo v ststoju. Potem ko so posestniki mladje razredčili in oklestiH vej, se začne doba ste-Ijarjenja, ki ne preneha do končnega poseka, t. j. do ponovnega pomlajevanja. Kmečko in napol Icmečko prebivalstvo se namreč peča tudi z živinorejo, ter je poglavitni dobavitelj mleka in mesa bližnjemu Mariboru. Krmno bazo pa imajo slabo in gnoj-išča v 90% primerov niso urejena. V jeseni in spomladi je v gozdovih vse polno z železnimi g^rabljami nakopičenega iglice vj a in delno tudi humusa. S tel j arj en je daje pečat tem sestojem ter pomeni ekonomsko socialni problem, potreben SirŠe obravnave, ker zelo slabi proizvodnost tal. S steljarjenjem lanjavajo korenine, tla se vedno bolj izčrpavajo in zakisavajo, rudninska hranila pa se iz-pivajo v globlje plasti. Prirodno kroženje hranil je S tem pretrg'ano. Posledice so vidne v slehernem sestojui. Bor, ki uspeva tudi na najbolj revnih tleh, je prevladal nad listavci; le-teh je v zahodnem dchi ravnine nekaj več, toda še vedno ne presegajo 20%, v vzhodnem delu pa jih sploh Zaradi stcljarjenja napačno čistijo in rcdfijo gozdove. Pustiii sa le ptedrastnike Za iajje steljarjcnje jo mJadim borovcem okleitili : spodnje veje. Zato sc je zmanjšal prira^lek, debelca pa so laradi poäkodb slabša ni aH pa !e bore malo. ok. 5—10%. Večinoma so ob robu sestoja, panjcvskega porekla, krivenčasti In nizke rasti. Bor je dabo zakoreninjen ter zraste le v 5 do 10 metrov visoko drevje, ki se ga prav lahko nagne in celo izruva. Na pomlajenih površinah v .pritaincm rastju na jasah prevladuje vresje. Pogostni snegolomi in podrticc po vetru in snegu so vsakoletni pojav. Borov lavijač {Evetria bouliana) redno napada najvišja drevesca v mladju ter ta'ko povzroča dvojne ali trojne vrhove. Na močno steljarjenih tleh je drevje na splošno nizke rast! z krivenčastimi in zverizenimi krošnjami. V dobi gošče in drogovnjaka la.stniki izsekavajo spodnji sloj z namenom odstraniti defektno drevje (n.pr, brez vrha in podobno), ki pa ni vselej škodljivo temveč celo koristno, ker podpira sklep, čisti sosednja debla in je tudi drugače koristno (stoj-nost proti velru in snegu). Pregledi teh sestojev so ustvarili jasno podobo o tem, kaj je treba .in mng-oČe ukreniti v danih ekonomsko socialnih okoliščinah v okviru Gozdarske poslovne zveze Maribor. Predvsem pa je treba z negovalnimi ukrepi povečati proizvodno sposobnost sestojev, zlasti s čiščenjem in redčenjem, ker ti ukrepi niso dragi in it v kratkem pripomorejo do znatne količine lesa. Preäli smo na biološke melioracije tal z meliorativnimi in hitrorastočimi vrstami, kot so: rdeči hrast, lipa in gaber ter od iglavcev zeleni bor. Pogozdovanje z ideČim borom pa smo opustili, saj se itak sam zaseje. Pomlajevanje je odvisno od načina sečnje, le-ta pa ni le gozdarski, ampak, kakor smo že omenili, tudi ekonomsko socialni problem (razdrobljenost parcel, trenutne potrebe po lesu, sečna dovoljenja, nezakonite sečnje itd.). Pač pa smo Odstranjevanje dvojneg^a vrha s trsniiiii ^kaTjami-Levi vrli je sicer nižji, vendar boljši kot desni se lotili reševanja novega mladja, ČiSJenja in rahljanja gošč ter redčenja. Navadno so na isti parceli zaradi nepravilnega poteka pomlajevanja mijnl vsi prvi trije ukrepi. Od negovalnih ukrepov je pri novem mladju na ravnem Dravskem polju reševanje mladja pred mikom najbolj potrebno, kajti mik se je ponekod močno zara-stel in ima tudi do 7 cm debela stebla. Ko ga sneg upogne, ovira mladice in mladje v rasti. Kalcor hitro se gošČa sklene, mik izgine, ker potrebuje za rast veliJco svetlobe. Ociäfena borova goš?a. V ospredju jc hrastif, ki smo mu oblikovali kro^njico Borov predrastnik je s svojo košata krošnjo oviral vsa lepa drevesa okrog sebe. Odstranili ga Se nismo, ker tanki sosedi Se niso dovolj stojni. Zvezdasto razporejene veje bodo v oporo šibkim drevesom, do-kler si leta ne opomorejo .Povsod je veliko drevja s krep-kejšimi krošnjami in slabim^i debli, ki duši pod seboj boljše drevje. Breze že v dobi gožče Škodljivo delujejo v borovju, posebno če so nadrasle; kajti O'b vetrovnem vremenui bičajo borove vrhove. V gostih skupinah je veliko drevja s slabo dedno zasnovo, ivlarsikateri hrastič raste zaradi svoje o^ke krošnje tanek kot biČ, Starejši hrastovi, g'abrovi in bukovi predrastniki pa s svojim zasenČevanjem ustvarjajo neproduktivne povrSine, Mnogo je tudi dreves z dvojnimi in trojnimi vrhovi, včasih celo tiO—70%, To povzroča brorov zavijač, ker napada vrine popke. Taka je splošna podoba sestojev rdečega bora v dobi goSče na ravnem Dravskem polju. Borova goSča po čiičenju, ki ga bo potrebno ponoviti Je prihodnje leto Sestoj rdečega bora, last Ivane Kirbiš v k, o. Prepolje, Ker je drevje prei^osto, so nastale zaradi snegolomov ne?.aždene vrzeli in jase Preden začnemo s čiščenjem, obvestimo lastnika, da podere košate predrast-nike. ker bor ne tf^ji zasenČevanja. KlešČenje vej na predrasinikih ne bi veliko koristilo, ker bi jih morali marsikdaj oklesti-ti prav do vrha. Razen te^a je to zamudno in drago delo. Lepo oblikovane prcdrastnrke listavcev pa vendarle okle-stimo, zlasti Če je listavcev zelo malo. Kadar pod kr&pko Škodljivo krošnjo raate več od dveh dobrih dreves, jo ob^Iavimo, drugače pa oklestimo, da sosednjim dobrim drevesom sprostimo vrhove. Važno je obg-laviti takšne bore v primarni razdalji od sosednjih vrhov, taka da preostale veje obglavljenega drevesa ostanejo v senci, drugače bi se dvignile v navpično rast. V gostih skupinah odstranjujemo krivenčaste bore z zveriŽenimi kroSnjami. Hrast se navadno preriva navzgor in ima ozko krošnjo. Ce ga ne moremo sprostiti z odsekovanjem vej na ovirajoČem drevesu, poslednje odstranimo, ker skušamo rešiti sleherne [istavce, tudi panjevoe, ce so le koKČkaj lepi. L Isli sestoj kot na prejSnji sljki. Ce uoglednTTio v kioš-njc, vidimo, da jc dievje prcgosto in se lalo ne more pravilno razvijati V mnogih primerili obglavijo brezo že rietiarji, Ce se je lepo vključila v sestoj, jo puščamo rasti. V kolikor pa jc naclrasla, jo ob^lavimo, če ima pod borovimi vrhovi Se žive veje. Boru ^ dvojnim ali trojnim vrhom pustimo It najboljši vrh, druge odreSemo. Na gozdnih robovih se ponavadi pojavljajo manjäe skupine hrasta, gabra in ive. Gaber raste hitreje in mu zato vrh po potrebi prestrizemo ter tako pod- Pogled od strani v kroSnJc gostega borovega sestoja pi ramo hrast, Ivi obrežeino Škodljive veje. Vse goste skupine pa rahljamo s tem, da po presoji slabša drevesca od&tranimo, ker so obravnavana rastišča suha in je borba v tleh prav tako huda kot v zračnem projtoru. Osnovna orodja, ki. jih uporabljamo pri tem delu, so! navadne trsne Škarje, ročne Škarje SČipalke. velike škarje z dolgima ročajema ter žaga Jiri, Velike Škarje, izdelek Orodnega kovaStva Po-Jjane nad Skofjo Loko, so se dobro obnesle ter imajo veliko prednost pred vej-niki. Z njimi se laže približamo mestu la obrezovanje, kot r vtjnikom, kajti pri tem ni potreben zamah in drugo drevje ne poškodujemo. ŠČipalke so boljše kot navadne trsne Škarje. 2ago Jiri uporabljamo za obžagovanje vej na debelejših p red rast ni ki h. Ugotavljali sino Časovne delovne norme za ČlEČcnje. Na raznih mestih smo izločili .5 primerjalnih ploskev, ki so po naSi presoji predstavljale povprečje glerlc na starost, drevesne vrSine, zarast itd. Za primer navajam 5 primerjalne ploskve., vsaka meri 10 X 10 m = 100 m-. 1- ploskev; starost S—15 let, zarast 0,0, bor 0,9, hrnsl D.l 11. ploskev, starost 10—H let, zarast 0.9, bor 0,9, hrast OJ III, ploskev^ starost 12 let, zarast 1,0, bnr 0.8. hrast 0,1, breza 0,1 Razni posegi pri čiščenju Ploskev T II III Objlavljanjc . . , . 1 1- 2 Reäevanje lisLavcev , . . . . . , 1 — 3 Obrezovanje rogovilastih vej . . G % 3 Oblikovanje krošnje .... , . 1 1 G Reševanje, sproSČanje vrhov , , 6 2 2 Obrez.ovanje dvojnih vrhov , . . . 5 4 S Rahljanje......... 10 7 25 21 31 {Številke pomeoijo Število obravnavanih dreves na raznih ploskvah,) Kakor je razvidno iz razpredelnice, je bilo na upoštevanih treh ploskvah različno število obravnavanih dreves. Za čiSčenje ene ploskve smo porabili povprečno 12 minut; tako bi bilo potrebno za čiščenje I hektara 2i5 dnin (1 dnina = Sur), Tudi praksa je pokazala^ da je ta delovna norma precej pravilna. Kot je že omenjeno, io tla v Dravski ravnini suha in revna ter Je borba v tleh še hujša kakor v zračnem prosto-ru. Veliko je sestojev, ki niso bili nikoli red-červi niti prej čiSčeni, Ker ,so poserstniki menili, da so debelejši prcdrastniki najboljša drevesa, so Je-li mogli uveljaviti svoje škodljivo delovanje. Tudi vse drtig-o Škodljivo drevje je ostalo v sestoju ter dočakalo čas zamujenega redčenja, V takSnih sestojih, ki niso bili negovani, je praksa pokazala, da je najboljše izvajati pozitivno selckcijo (izbiro), pri posameznih skupinah pa posegati razen v glavni tudi v spodnji sloj. Posebno veliko je takšnih -mladih sestojev, ki niso bili negovani in so potrebni redčenja v okolici Prepolja, Marjete, Dravskega dvora in BrunSvlga, Gozdovi v okolici Prepolja so precej enolični, skoraj brez listavcev ter se zdijo kot nekakSne plantaže. Zaradi goste zarasti ima drevje stisnjene krošnje in nerazvit koreninski sistem. Starost teh sestojev je 18—26 let, višina pa 5^10 m. Preden začnemo z redčenjem, moramo gozd dobro spoznati. Tam, kjer rastejo na. 0'bsešnih povriSinah glede starosti, viSine in zarasti enolični sestoji, jih hitreje pregledamo in laže spoznamo njihove značilnosti kot v sestojih, ki jih obkrožajo višji, starejži g^ozdovi, Glede starosti, višine in debeline posameznih skupin neenoten sestoj se je oblikoval v odvisnosti od napredovanja nepravilnega pomlajevanja in njegove lege do sosednjega starejšega gozda. Soncu izpostavljene drevesne &ku'pine so višje in debelejše od skupin, 'ki so bile v manjši meri deležne S'onäie svetlobe. To moramo upoštevati tudi pri izbiri »bodočih dfevcs«. V preteklosti niso izvajati izbiralnega redčenja, zato je ostalo veliko drevja s slatimi dednimi lastnostmi, kot so debele zverižene veje itd. Ta drevesa in košate predrastnike je treba določiti in ugotoviti predvsem njihov razpored, medsebojno oddaljenost, da bi lahko izbrali postopek X njimi in drugim drevjem, skratka, ugotovili postopek pri pozitivni izbiri. To je v gostem borovju neogibno, kajti zaradi gostega drevja je -preglednost, potrebna za strokovno presojo, omejena le na nekaj metrov. Izkazalo se je, da je Del sestoja v k, o. Prcpoljc, kjer smo izločili drugo primerjalno ploskev. Jasa je.nastala zaradi snegoloma iiajiirimtrnejti najprej opraviti pozitivno izbiro, drugaJe.Jahko odkazovalcc zaifJe v jiegativno izbiro in izvrši nepravilno redčenje. Kedcenje izvajamo v pasovih po Širini sestoja od skupine (celice) do skupine dreves, Včasili opravljamo negativno in pozitivno izbira hkrati, na primer v gosti drevesni skupini, kjer drevo z debelimi zveriSenimi vejami ovira ,'j do 4 lepa drevesa ter povrhu tega še izbrano «bodoče drevo«. Ovirajoče drevo odstranimo in tako rešimo vso skupino. Nato ponovno pregledamo vso skupino in izbrano drevo ter po potrebi odstranimo k kakSno njegovo oviro. Včasih rasteta dve drevesi drugo tik drugega; v tem primeru moramo upoštevati prostorni razpored in koristnost odstranitve glede na sosednje drevje. Seveda pa s svojim posegom' ne smemo ogra-žati stojnosti skupine glede na nevarnost pred snegom in vetrom, Predrastnike, ki sc s svojo krošnjo niso vključili v gla\Tii slo'j in so nadrasli, obglavljamo, če ovirajo sosednja drevesa ali pa drevje pod seboj, ki je boljše kakovosti, ker le-to navadno ni dovolj stojno. Čez nekaj let, ko sc bodo ta jena drevesa okrepila, bomo še ostanek prcdrastka posekali. V kolikor se breza S svojo krošnjo ni vključila v sestoj, je navadno s svojimi tankimi vejami že osibala vsa sosednja drevesa v krogu okoli sebe. Toda če je drevje razmeroma Še mlado, si bodo njegove osvobojene krošnje še opoinogle. Pri redčenju pöd^'>iramo listavce in jih odstranjujemo le, Če so res škodljivi, v kolikor njibove škodljivosti ne moremo prepiečitL s klešeenjcm vej in podobno. V sestojih, ki niso negovani, se razvije veliko vitkih tankih dreves 2—3 cm prsnega premera in 7—S m višine z visoko in zelo ozko krošnjo. Navadno se ta drcvesca opletajo v krošnjah boljših dreves ali pa stiskajo in ob vetru bičajo sosednja drevesa. Tako drevje (biči) je zelo škodljivo in ga moramo odstraniti. V presledkih, ki so včasih kar nekam pravilno razporejeni, rastejo tako imenovane neizdifereneirane skupine vitkih dreves z ozkimi krošnianil, enako visoke kot glavni sestoj, vendar v njihovi skupini ni pravega izbranega drevesa. Takšna skupina zavzema nekaj deset kvadratnih metrov in doslej .še ni izločila »bodočega drevesa«. Take skupine so žarišča snegoloniov. vetrolomov in podrtij, V takšni skupini poiščemo drevo, ki ima lepo obliko in je za spoznanje krepkej^e od diu-gega drevja ter mu odstranimo najhujšega tekmeca, da 'bi se tako postopoma utrdilo. Nato pregledamo prostorno razporeditev ter skušamo pomagati še kakemu izmed drugih dreves, da bi si do prihodnjega redčenja moglo povečati kiošnjo in utrditi korenine. Kot primer navajam gozd Ivaoe Kirbiš v k. o. Prepolje, star 30—35 let, visak H m, ziasel na nekdanji njivi. V njem so steljarili vsako četrto leto. Leta 1052 je sneg podrl na veČ mestih po nekaj arov gozda, v celoti ok. 40sestoja, Preostale so skupine vitkega drev-ja, ki jim je sneg prizanesel. Izločil sem ploskev 20 X 20 m = = 400 in na njej naštel 8 takSnili skupin. V neki iaksni skupini je bilo 13 vitkih tankih dreves, in sicer ß vladajočih., 4 sovladajoČa in 3 podstojna. Vsa skupina sc je opirala na 4 sosednja močnejša (izbrana) drevesa, razporejena v razdalji 4 m drugo od drugega. Na i ha bi bilo torej 200 pregostib, neizdiferenciranib skupin in je razumljivo, da veter in sneg v takem sestoju lomita in podirata. Če upoštevamo, da je na prostoru 4 X 4 m = 16 med 4 (izbranimi) bori še 13 drugih borovih dreves, vidimo, da raste na 1 Ka ok. 10.000 dreves. Normalno pa bi jih moralo biti ,pri tej starosti in na tem rastišču (glej -tabllcc III. ali IV. bonitetnega razreda!) ravno polovica. Tudi to je dokaz več, da moramo v 3—4 zaporednih pogostnih in zmernih redčenjih odstraniti v naslednjih 10 letih okrog sedanjega drevja. {Takrat bo namreč sestoj za 10 let starejši in normalno število drevja na I ha Še manjše.) Le tako bo gozd lahko priraščal tudi v debitlino ter postal "odporen proti nevarnostim pred mokrim snegom in viharji. Goztt rdečega bora v k. o, Prepolje, Del druge primer-jajne ploskve po opravljenem rctiSenju. Sestoj je še vedno dovolj gost in bo Čez 2—3 leta zopet potrebno redJenJe Za ugotovitev potiatkov □ količini napadle mase iz redčenj in .podatkov o Časti, potrebnem za odkaziio ipri pozitivni izbiri, sem izločil 2 značilni primerjalni ploskvi, ]. ploskev 1 Parcela je last Ferda Malajnerja, k. o, Ro^oia, Sestoj rdečega bora, star 20—^22 let, povprečna viJina drevja 4—5 m, zarast v enem delu sestoja 0,7„ v drugem delu 1,1. Udarstvo odvaja tudi čim več sredstev skupnosti, zaradi tega pa naj omeji sredstva za vzdrževalno in pospeševalno dejavnost v gozdovih. Menim, da je pravilna reSitev le v ekonomiki gozdar.skc proizvodnje ob upoštevanju posrednih koristi cd gozdov. Ce postavimo za cilj gozdnega gospodarstva Čim večjo proizvodnjo po količini in vrednosti, .potem jnoramo vlagati v gozdno proizvodnjo toliko sredstev, da zagotavljajo dosego postavljenega cilja. V nasprotnem primeru gozdar.stvo cilja ne bo doseglo ali pa le po dolgotrajnem zavlačevanju. Mnenje, da poteka proizvodnja v gozdu sama po sebi z uveljavljanjem naravnih proizvodnih jil in da zadostujejo za reprodukcijo gozdov mmimalna finančna sredstva in majhna količina dela, so zastarela. Primarna gozdna proizvodnja ne Oibsega samo klasičnega i>ögozdovanja. Trajna nega gozdov in intenzivno gospodarjenje postajata osnova za čim večjo proizvodnjo po količini in vrednosti. Tako proizvodnjo lahko omogočata le gospodarjenje v okviru dolgoročnih gozdno gospodarskih (ureditvenih) načrtov in njihovo strokovno izvajanje. Za sestavo in iiv.a-janje teh načrtov pa so potrebna še stalna znanstvena raziskovanja v genetiki, biologiji, ekologiji, varstvu, transportu, ekonomiki itd. Intenzivno gospodarjenje z gozdovi kot osnova za povečanje gozdne proizvodnje zahteva ve^ dela in povečana sredstva, ki pa morajo biti ekonomsko upravičena in rentabilna. Sodobna tlognanja o razvoju sestojev kažejo, da je možno povečati goidno proizvodnjo z neprestano nego in intenzivnim gospodarjenjem. z uvajanjem sodobnih in strokvnih proizvodnih sistemov, to pa zahteva ustrezna materialna sredstva. Istočasno, ko postavlja gozdarstvo svoj proizvodni cilj in zahteva za izvajanje ukrepov, ki so potrebni za dosego tega cilja, potrebna finančna sredstva, si mora prizadevati, da bodo ta sredstva čim manjša in v pravilnem razmtrju i d'Osezenimi koristmi. Tudi pri v)aganju sredstev za gozdnogojitvena dela mora gozdarstvo upoštevati ekonomičndst proizvodnje. Izbirati mora take strokovne ukrepe in delO'Vne metode za izvajanje teh ukrepov, do bo zagotovilo njihovo uspešno izvajanje, pri tem pa uporabilo Čim manj sredstev. Za izbiro sodobnih strokovnih ukrepov mora gozdarstvo proučevati ekološke Činitelje in tem čini tel Jem izbrati ustrezne gospodarsko gojitvene oblike, fitocejioze in take načine giospodarjenja, ki bodo ohranile ali povečale proizvodnjo zmogljivost gozdnih tal, sestoje pa usposobile za popolno izkoriščanje te .sposobnosti, da bi proizvedli Čim večjo in Čim vrednejšo lesno maso. Gospodarjenje z gozdovi pride do izraza v uspehu proizvodnje. Za dosego čim večje in Čim vrednejše proizvodnje pa mora gozdarstvo izkoriščati naravne siie in jih usmerja-ti v svojo korist. Ako prepustimo naravi, da .proizvaja sama brez naäega dela in usmerjanja, bomo ekstenzivno gospodarili z gozdovi. Tako gospodarjenje zahteva manj dela in reprodukcijskih sredstev ter manj strokovnega truda, zato pa rezultati takega gospodarjenja ne dajejo tako visoke proizvodnje, ki bi ustrezala proizvodni zmogljivosti gozdnih tal. Intenzivno gospodarjenje zahteva več dela in strokovnega znanja, zato pa tTidi več stroškov. Ono skuša obvladati naravne sile, trajno doseči Čim večjo in vrednejšo proizvodnjo, pri tem pa očuvati plodnost gozdnih tal in sestoje usposo- II biti za čim popolnejSo in trajno izkoriščanje te plodnosti. Povečani stroški intenzivnega gospodarjenja morajo dajati -koristi, ki so veČje od vloženih sredstev. Vsako povečanje stroškov mora torej pripeljati do ustrCKneg^a povečanja proizvodnje. Pri dolofanju gojitvenih sfroškov opažamo, da se poskušajo- normirati na podlagi nakazovalccv, ki ne upoStevajo realnih proizvodnih čiriteljev v posameznih proizvodnih območjih. Tako staliäcc povzroča, da so stroški za reprodukcijo gozdov večkrat nezadostni, da preveč ni-hajo in niso stalni'. V letih, ko so ta sredstva večja, se g^ozdarstvo zažene in se loteva ukrepov za intenzivnejšo proizvodnjo, da sc potem v letih, ko je sredstev manj, vrača k ekstenzivne j št proizvodnji. Pri tem pa lahko ugotovimo samo to, da povečana sredstva, vložena v letih zaleta, ntso dala ustreznih rezultatov. Iz ugotovitve, cia traja proizvodnja v gozdarstvu več človečkih generacij, sledi tudij da mora gozdarstvo trajno vlagati v proizvodnjo. Nihanje sredstev, ki se morajo letno vlagati v gozdno proizvodnjo, povzroča v proizvodnji zastoje, Vsak proizvodni zastoj, predvsem pa zastoji, ki se čeŠče ponavljajo, morajo dovesti do zmanjšanja proizvodnje. Ponekod gozdarstvo še vedno pod proizvodnjo razume le izkoriščanje, ne pa celoten in enoten proces. Zelo radi govorimo, da sta izkoriSčanje in gojitev gozdov ^nedeljivi panogi^, pri tem pa usmerjamo mnogo več sredstev, strokovnih sil, energije, časa in zavestnega dela v izkoriščanje kot v gojenje. Menim, da bi pojmovanje proizvodnje v gozdarstvu kot enotnega proizvodnega procesa bolj utrdilo glavni cilj gozdnega gospodarstva: povečanje hektarskega donosa gozdov po količini in vrednosti. Sredstva gozdarstva, potrebna za dosego proizvodnega cilja, niso enaka v vseli proizvodnih območjih. Odvisna so od objektivnih Činiteljev, ki jih m-oramo upoštevati, ako želimo zagotoviti v vseh proizvodnih območjih čim večjo proizvodnjo. O teh č)niLeljih dovolj govori znanost o obnovi in gojenju gozdov. Nameravamo jih osvežiti v zgoščeni obliki, da bi opozorili na okolnosti, ki jih mora gozdarstvo upoštevati, ako si želi zagotoviti sredstva, potrebna za Eim večjo in čim vrednejšo proizvodnjo. Pri tem ne bomo navajali sploSnih proizvodnih činiteljev, ki se pojavljajo v vseh proizvodnih območjih, ampa-k le tiste, ki so značilni za posamezna območja. Navajamo glavne od teh Činiteljev: I. Udeležba drevesnih vrst v posameznih proizvodnih območjih. Pri enakih stroških za reprodukcijo gozdov dajejo gozdovi iglavcev vrednejše Sortimente in večje dohodke od bukovih gozdov. Četudi problem proizvodnih sfroškov buicovlne Še ni osvetljen z vseh strani, lahko že sedaj trdimo, da so veliko veČji od stroškov pri iglavcih. Vpliv naravne selekcije na vrednost proizvodnje je pri iglavcih drugačen kakor pri bukvi. Proces naravnega izbora pri bukvi ni ugoden za proizvodnjo kvalitete. Že od nastanka bukovih sestojev so biološko močnejši osebki po večini kvalitetno slabši. Stroški za izvajanje negativne selekcije, prvega i/krepa za proizvodnjo kvalitete, so pri bukvi večji kakor pri iglavcih. Čiščenje mladovja in trebljenjc gošč je potrebno izvajati pri bukvi češčc kot pri iglavcih. Ako pri bukvi ne opravljamo negativne selekcije, vodi to do mnogo večjega upadanja kvalitete kot pri iglavcih. V mnogih naših proizvodnih območjih lahko pokažemo velike površine zanemarjenih bukov-ih sestojev, ki niso bili negovani, na dobrih rastiščih s prirastkom od a do lOm' na ha; proizvajajo komaj 10 do 15% tehničnega lesa, namesto 40—60%.- Po dovrsen.h i;.5cr.nj>h m treMje^jih usmerjamo proizvodnjo kvalitete . redčenjem Medtem ko dajejo redčenja drogovwjakov idavcev k 2e!o vredne Sortimente dajejo redčenja btikovih drogovnajkov v davnem samo drvai ki mnogokrat nc pokrivajo n.ti proizvodnih stroäkov, moramo pa iih opravljati, hočemo usmeriti proizvodnjo v tehnični les namesto v drva ■■ V mnogih proizvodnih območjih Slovenije so vdike povräine bukovih sestojev, k, so ostali nepreredccm zaradi negativne gozdne taise. ,ki jo uslvarjčujb redčenja. V tahh .predelih stojimo pred problemom, ali naj opustimo redčenja in s tem zavestno usmerjamo proizvodnjo v drva namesto v tehnični les, ali pa naj redčenja subvencioniramo iz reprodukcijskih sredstev. Podobna je situacija pri redčenju de beljakov. Debel j ak igUvccv daje pri redčenjih že najbolj vredne Sortimente, redčenje bukovih debeljakov pa proizvaja Se vedno največ drv in le malo -tehničnega lesa. V teSko dostopnih ali zaprltfi predelih z visokimi proizvodnimi stroški Še sedaj ne opravljajo redčenj, ali pa jih subvencionirajo iz reprodukcijskih stroškov. Samo po sebi je umevno, da je proizvodnja bukovih drv nerentabilna. Izkoriščanje proizvodne zmogljivosti gozdnih tal za proizvodnjo bukovili drv lahko sedaj pomeni le Se ekonomski absurd in popolno zanemarjanje ciljev primarne gozdne proizvodnje. 2, V večini meSanih sestojev iglavccv in bukve ugotavljamo biološko prenio£ bukve, ki vodi k j-zabukovljenju« gozdov. Zabukovljenje pa predstavlja največjo nevarnost za proizvodnjo vrednosti v naSih gozdovih in moramo bukev zatirati povsod In v takem obsegu, da zagotovimo v glavnem le njeno bioloSko delovanje za ohranitev proizvodne zmogljivosti gozdnih zemljišč. Preprečevanje omenjenega pojava zahteva intenzivno gospodarjenje s povečanimi .stroški za gozdnogojitvcna dela, zahteva tudi sečnjo bukovine, kjer proizvodnja bukovih aortimentov, predvsem drv, Se ni rentabilna. V takih pr-imerih gozdarstvo ne sme gledati na proizvodnjo samo kot na izolirano izkoriSčanje g-ozciov, ki ustvarja negativno ceno lesa na panju, ampak kot določeno vlaganje sredstev v celokupnem procesu proizvodnje. Tako gledanje je vsekakor ekonomsko utemeljeno, posebno še v tistih gozdovih, kjer so bili d o sedaj izkoriSčani le iglavci, bukev pa je zaostajala zaradi nerentabilne proizvodnje njenih sortimentov. V vseh teh gozdovih se opaža intenziven pojav nzabukovljenja«, ki zahteva večje reprodukcijske stroške kot so taki stroški v ti.stih območjih kjer, bukovine ni, aH pa deluje bukev v glavnem le biološko, ne ograža pa vrednostne proizvodnje. 3. Široka območja bukve postavljajo gozdarstvo bukovih ali pretežno birkovüi območij tudi pred važno nalogo introdukcije. V celotnem proizvodnem procesu gozdarstvo nc sme zanemarjati introdukcije v bukovih gozdovih. Trdim, da je le v skladu z ekološkimi činitelji mo«žna introdukeija v bukovih gozdovih. Vs'aka introdukcija, kt ne upošteva teh činiteljev, vodi do podiranja bioeenoličnega ravnotežja v gozdovih in zahteva takSna vlaganja reprodukcijskih sredstev, ki nasprotujejo ekonomskim načelom proizvodnje v gozdarstvu. Stroški za ponovno dosego biocenotičnega ravnotežja so vedno veliko večji od trenutnih koristi, ki jih ima gozdno gospodarstvo, če biocenoze ne upošteva. Ob upoštevanju ekoloških Činiteljev lahko povečamo vrednost proizvodnje v bnkovih gozdovih, Če jih obogatimo z iglavci in vrednejšimi listavci. Vnašanje iglavcev in vrednejših listavcev v bukove gozdove (introdukcija) pa zahteva povečane gojitvene stroške. Ti stroški so mnogo veČji od stroškov y tistih območjih, ki proizvajajo pretežno iglavce. Bukova proizvodna območja dajejo manj dohod- kov od območij iglavcev, potrebujejo pa veliko večja sredstva za reprodukcijo in introdukcijo gozdov. ■i. Gospodarsko-gojitvera oblika bistveno vpliva na obseg gozdnogojitvenih del, ki je pri prebirahiem gos-podarjcnju manjši k-at pri enodobnem. Pri prebi-ralnem gospodarjenju so glavna goadnogojitvena dela pri odkazovanju. Nasprotno pa predstavljajo drugi gojitveni ukrepi (spopolnitev, introdulccija, žetev, čiščenje, trcbljerje in redčenje) osnovno dejavnost enodobnega gospodarjenja, ki zahteva visoke reproduikcijske stroške, predvsem pri Itslavcib, Gozdarstva mora v mnogih proizvodnih območjih računati 2 deležem enodob-nib gozdov, predvsem bukovih. Takim območjem je potrebno zagotoviti zadostna sredstva za gozdnogojitvena dela. Konverzija enodobnih gozdov v prebiralne je dolgotrajen proces. Ni se je mogoče lotiti v vseh območjih, ker so za t^i potrebni nekateri pogoji; določena gostota gozdnih komunikacij, visoka stopnja intenzivnosti gozdnega gospodarjenja, ustrezna struktura enodi>bnih sestojev ild. Cim večji je delež enodobnih gozdov, tem večja sredstva S'o potrebna za vzdrževanje gozdov. Ta činitelj je pomemben tudi zato, ker je izvršeno največ golosečenj v cnodobnib gozdovih, njihova obnova pa je dolgotrajna in draga. Tudi preveč irjtenzivne sečnje v enodobnih gozdovih, izvrSene v obdobju 1947/5i, povzročajo visoke stroške pri obnovi enodobnih gozdov. 5. Na obseg gozdnogojitvenih del vplivajo tudi zdravstveno stanje sestojem in poslabšane talne razmere. Umetne smrekove monokulture so dovedle v nekaterih proizvodnih območjih do degradacije tal. Posledice degradacije so v 'tem, da taki sestoji slabo priraščajo in da se ne pomlajujejo. Obnova takih gozdov je zvezana z melioracijo, ki .naj zboljša talne razmere, omogoči obnovo degradiraniJi sestojev in poveča proiizvodnjo. Melioracije, predvsem neposredne, zahtevajo velike stroške. Proizvodna območja, kjer niso potrebne melioracije gozdov, potrebujejo neprimerna manj reprodukcijskih stroškov, kot območja, kjer ima vsak gozdnogojitveni ukrep istočasno tudi meliorativni značaj. Na Pohorju je n, pr, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo' LRS v Ljubljani ugotovil, da so skoraj vsi enodobni, Čisti smrekovi sestoji, rastoči v nadmorski višini )IOO—110Ü m, degradirali tla in da je potrebno meliorirati na tisoče hektarov smrekovih mortokultur. Prav takšno je tudi stanje v gornjegrajskem gozdnogospodarskem območju, kjer je degradiranih nekoliko tisoč hektarov enodobnih čistih smrekovih sestojev, rastočih na enaki nadmorski višini. Za izdelovanje elaborata o melioraciji opisanih gozdpv (elaborat je izdeloval Inštitut za gozdri'o in lesno gospodarstvo LRS v Ljubljani več let) je potrošilo gozdarstvo znatna finančna sredstva. Za gozdno proizvodnjo v teh območjih bi bilo zato škodljivo, če gozdarstvo ne bi izvrševalo meliorativnih ukrepov, kt jih predpisuje elaborat, rezultat dolgotrajnih, obsežnih in dragih strokovnoznanstvenib raziskovanj. 6. Na obseg in stroške reprodukcijskih dc! vpliva tudi način gospodarjenja z gozdnimi zemljišči v preteklosti. V alpskih proizvodnih območjih je zaradi pretiranih sečenj v preteklosti spremenjeno dosti gozdov v grmišca. Konverzija teh grmišč v gozdove zahteva več sredstev kot klasična nega (čiščenje in trebljcnje) enodobnih sestojev. Konverzija gnni^č v gozdove je postala gospodarska nujnost. Z njo v gozdovih povečujemo proizvodnjo iglavcev in ustvarjamo nadomestilo za gozdove, ki jib gozdarstvo izgublja, ker jih mora zaradi razvoja gospodarstva prepuščati poljedelstvu, gradbeništvu, komunikacijam in elektrogospodarstvu. S konverzijo grmišč privajamo V gozdno proizvodnjo zemljišča, ki so v glavnem absolutno gozdna in sedaj ne rabijo niti gozdni — niti kmetijski proizvodnji. T 7. Pri spoipolnitvah, melioracijah, introdiikcijah itd. bo moralo gozdarstvu vnaSati v sestoje nove drevesne vrste in trste, ki so v nekaterih območjih iztrebi j ene ali .pa zelo zrcducirane {macesen, javor, jesen, hrast^ lipa itd,).-Ko te drevesne vrste vnesemo, jih morarno zaščititi od divjadi. Izkustva za-dnjih let kažejo, da sfl postale pogozditve, introdukcije in s^popolnitve z macesnom, jel-ko, javorom, jesenom, lipo itd. brezuspt.^ne zaradi divjadi. Ravno tako neufpeSne so postale tudi melioracije z bukvijo in druginii listavci. V bodoče se bo moralo gozdarstvo lotiti sistematične zaščite nekaterih vnesenih drevesnih vrst pred divjadjo in šteti to zaščito za sestavni del gozdnogojitvenih del. Zaščiia pred divjadjo pa bo podražila ta dela. Tega dejstva gozdarstvo ne sme prezreti, ker v nasprotnem primeru ne bo doseglo zaželnih uspehov. Dokaz za to so neuspehi zadnjih let, ko .so pri melioracijah in introdukcijah gozdarji trmasto in vztrajno vnaSali vrednejše drevesne vrste. Ker pa jih niso zaščitili pred divjadjo, jih je le-ta Se vztrajneje uničevala in preprečila vsakršne uspehe. Obseg in stroški gozdnogoj.itvenih del so torej odvisni od mnogih in objektivnih činiteljev. Gospodarski in proizvodni pomen teh činitdjev je tako velik, v znanosti in otroki pa je že na sploSno dognano in priznano, da gozdarstvo ne more uveljaviti v gozdovih načela največje in najvrednejše proizvodnje, Če si ne zagotovi tolikšnih reprodukcijskih sredstev, kolikršna so potrebna za reprodukcijo gozdov ob upoštevanju vseh prej navedenih činiteljev. Kako naj gozdarstvo pri planiranju upošteva vse te činitelje? Ali za gojitveno planiranje razpolaga z realnimi, dovolj strokovnimi, gospodarsko upravičenimi in znanstveno utemeljenimi elementi planiranja ali pa mora v pomanjkanju takih elementov uporabljati začasne, strokovno in gospodarsko neutemeljene ali pomanjkljive elemente? Urejanje gozdov in dober sistem gojitvenega planiranja dajeta gozdarstvu solidne in na znanstveni podlagi osnovane elemente za planiranje gozdnogojitve-n i h del in za določitev stroškov, potrebnih za izvrševanje teh del, Ce ne upoštevamo predpisov ureditvenih načrtov in elementov gojitvenega planiranja, zanikamo tudi znanstveni značaj glavnih vej gozdarske vede in potrebo nekaterih predmetov nbne gozdove celjskega akraja začasni desetletni gojil veni načrt. Pri tem so bili upoštevani za urejene gozdove (25%) predpisi gozdnogospodarskih načrtov, za neurejene (75%) pa je bil sestavljen taJc načrt na prej opisani način. Za letno gojitveno planiranje razpolaga torej tudi zasebni sektor gozdarstva s kolikor toliko zanesljivimi in strokovnimi elemenfi za planiranje. Gozdno vzdrževalna dela so potekala v zasebnih gozdovih kot predočujc tabela 2, Tabela; 2 a) Planirano z letnim gojitvenim predlogom Leto Pogozdoj-vanje ha Nega ha Melioracije ill intro-dukcije ha Skupaj ha Razmerje med gojitveno in vso povrSino v "U 1954 29a 1.13D 158 J.5 78 2.0 289 9S6 169 1.424 1,8 1956 158 621 162 941 1,2 1957 217 t.052 211 1,4S0 1,9 1958 1Ü1 1.245 43 1.389 1,7 Skupaj v obdobju 19.'54/5S 1.055 5.014 743 6,812 - Letno povprečje v obdobju 1954/58 211 1.003 148 1.362 1,7 Letni obseg gozdnovzdrjevalnih del 1 po iO-lctnem gujitverem načrtu 45 797 2-! 9 1,091 i,4 Odnos med letnim povprečjem 1954/58 in letnim predpisom 10-lcLnega gojitvenega ničrta 1-26; g 124 5 5 b) Realizacija Leto Pogozdovanje ha Nega ha Melioracije In Introduk-cije ha Razmerje Razmerle C. med med rea- in vso 'f planom povr, v "/o v "'o 1954 :!88 1,133 46 1,467 LS 92 19i5 25S 397 JO S9S 1.1 63 )956 . 149 401 43 593 0,7 fiS 1957 196 852 SI 1.129 L4 77 IflSS 93 1.163 90 1.348 1.7 98 Skupaj 1954/5S 9S6 4.146 3ÜÜ 3,432 — - - Letno povprečje 1954/58 197 829 60 1.0S6 1.4 80 Odnos med realizacijo in Icinim povprečjern gojitvenih predlogov 1954/5S 93% 40% Odnos med letno realizacijo in IctJiim predpisom iO-lcLnega gojitvenega načrta 24 % Iz predočenih podatkov lahko izvajamo nasledrije zaključke o obsegu izvrženih gozdnogojitvenih del v obravnavanem obdabji]: a) Letni gojitveni predlogi in njihova realizacija se precej razlikujejo od letnega povprečja desetletnega gojitvenega načrta. Letni obseg izvršenih gozdno-gojitveniJi del v abdobju 1954/58 je za 1% ve^ji od obsega, določenega z 10-letnini gojitvenim načrtom, V obdobju 1954/58 so bile torej izvrienc v zasebnih gozdovih glavne pogozdiive in negovalni ukrepi (439% in 104%), medtem ko so bile melioracije v zaostanku (24%), V naslednjih jctih se bo torej TnanjŠal obse^ pogozdovanj jn nege, povečati pa bo potrebno melioracije in to od povprečno 60 ha (v obdobju 195J/58) na 249 ha letno. Povečanje bo torej znašalo 415% letno. Nameravan« melioracije se nanašajo v glavnem na grmiSČa in novine v alpskem proizvodnem območju, ki porašcajo absolutna gozdna tla z zelo ugodnimi cicološkimi razmerami za proizvodnjo iglavcev. Ker ne rabijo gozdoi proizvodnji, bo njih-ova melioracija pomenila pomembno povečanje proizvodnje iglavcev, in to v predelih, kjer ekološki pogoji ustrezajo iglavcem. Gozdarstvu v celjskem okraju niso torej potreibne posebne plantaže iglavcev, ker je mogoče doseči znatno povečanje proizvodnje iglavcev z melioracijo in konverzijo grmišč, b) Realizacija v obdobju 1954/58 ni nikdar dosegla plana. Zaostajanje znaU povprečno 20%. Vzrok je bil v pomanjkanju sredstev za vzdrževanje gozdov. c) Sredstva za Teprodukdjdražitev lahko izvira iz raznih vzroko'v: a) Zmanjšanje storilnosti, ki bi ^e pokazalo v povečanju dnin za posamezne vrste gojitvenih storitev. Ker pa se število delovnih ur, ki so bile porabljene za poianiezne vrste ffozdnogojitvenih del, praviloma ne veča, temveč počasi in nenelujo pada, zmanjšanje storilnosti ni vzrok za povijanje cea. ■b) Intenziviranje gozdno^ojitvenih del je povzročilo le delno povlSanje cen samo pri pogozdovanjih, pri katerih gozdarstvo celjskega okraja od 1. I. 1958 uporablja 60ÜO—650Ü kvalitetnih sadik na ha namesto ^000—4500. c) Povišanje stroškov je lahko posledica intenzivnejšega in bolj strokovnega dela. Intenziviranje gojenja gozdov je pri žetvah plevela dovedlo celo do cenejše in strokovno boljSe «žetve na lijake«, pri čiščenjih pa se za negativno selekcijo po, metodi obglavljanja porabi manj delovnih ur kot pri klasičnem čiščenju, ki je ustvarjalo enoslojne goŠče. č) OdkazDvanje drevja po metodi pozitivne selekcije zahteva sicer večje stroške od klasične metode redčenja, to povišanje pa se ne uveljavlja pri 'pogozdovanjih, zetva-h in čiščenjih, ker se stroiki odkazovanja knjižijo in izkazujejo ločeno od stroškov omenjenih dejavnosti. d) Glavni vzrok za skok cen je v .povečanju brutto plač in v povečani aku-mulacijij ki jo ustvarja gojenje gozdov. Četudi gojenje gozdov ne ustvarja prometnih vrednosti, je vendar prevladalo miMjenje, ki je tudi uzakonjeno, da je tudi gojenje gozdov gosi^odarska dejavnost, ki mora ustvarjati akumulacijo, e) V letih 1953 in 1959 je doikončno prevladala delitev splošnih stroškov gozdarstva (režije) na posamezne panoge po ključu udeležbe brutto plač. S tem so prenehale prejšnje ugodnosti panoge gojenja gozdov pri razdelitvi režije. V obdobju 1954/58 so ibili v celjskem okraju-porabljeni za reprodukcijo gozdov (brez urejanja, odkazovanja, zemljarinc, znanstvenih raziskovanj in vzdrževanja gozdnih komunikacij) zneski, ki so prikazani v razpredelnici 5. Tabela: 5 Leto SLP sektor v 000 din - GG indeks Zasebni in v 000 din zadruJni sektor indeks 1954 62,104 100 20,249 100 !955 37,614 6[ 11,092 55 1956 47,305 76 10,119 50 1957 44,513 22,525 111 1958 58,302 93 26,796 132 Plan 1959 52,134 84 22,177 109 Iz tabele je razvidno, da stroški za reprodukcijo gozdov močno nihajo, V primerjavi z 1. 1954 znaŠa indeks teh stroškov za obdobje 1955/58 pri gozdovih go-zdnih gospodarstev 61 do S4, pri aasebnili gozdovih pa 55 do 109, Tako visoko nihanje ni kori-stno za povečanje gozdne proizvodnje in za rentabilno vlaganje reprodukcijskih sredstev. Navedli smo že prej, da so za rentabilno povečanje gozdne proizvodnje potrebna ne le zadostna, ampak tudi trajna in enakomerna finančna sredstva. Iz tabele 4 pa vidimO', da indeks cen gojitvenih storitev raste in da zna^a pri pogozdovanju od 100 do 180, pri žetvi -od 100 do 143, pri čiščenju pa od 100 do 142. Povečanje sredstev za reprodukcijo gozdov t ortj Se ne ip omeni istočasno povečava n ja obsega reprodukcije, to pa zaradi povecavanja cen gojitvenih storitev. Družbeni plani gozdarstva »e morejo torej zagotoviti potrebnega obsega reprodukcije gozdov samo s finančnimi nakaiovaki. Finančna sredstva lahko sicer rastejo, obseg repro.dukcije pa pada zaradi naraščanja cen pri gojitvenih storitvah. Da bi družbeni plani gozdarstva dejansko zagotovili potreben obseg gozdno-gojitvenih del, se morajo določiti potrebna finančna sredstva na deduktivni na^tn. Ti plani morajo najprej določiti obseg go^dnügojitvenih del in na podlagi cen gojitvenih storitev izračunati in zagotoviti potrebna finančna sredstva za gozdnogojitvena dela. Razen teh sredstev -naj se zagotovijo z letnimi družbenimi plani gozdarstva se finančna sredstva za naslednje dejavnosti in obveznosti: a) za \jrejanje gozdov v tisti višini, ki je potrebna, da se izvršijo z družbenim planom določena ureditvena dela: b) za vzdrževanje listih gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih, ki so vnesene v kataster teh komunikacij; c) zemljarina za gozdove SLP; č) sredsfva za znanstvena raziskovanja; d) stroiki za odkazovanje (za terensko gozdarsko in logarsk-o službo gozdarskih poslovnih zvez). Potrebno je diferencirati navedene stroSke., da se ne zabriše namena reprodukcijskih sredstev in z njihovim snmarnim prikazovanjem brez ustrezne razčlenitve ne ustvarja videz, da so sredstva za reprodukcijo gozdov velika in zadostna. Razčlenitev teh sredstev omogoča tudi primerjavo planirajiih gozdnogojitvenih del z ure^jitvenimi in drugimi gospodarskimi načrti. Popolnoma je zgrešeno, Če pri reprodukcijskih stroskih ne ločimo n. pr. zemljarine za g^^zdovc SLP ali stroškov za javno gozdarsko službo pri gozdarskih poslovnih zvezah. Ti .stroški so odvisni od davčnih predipisov in tarifnih pravilnikov in nimajo dejansko z reprodukcijo gozdov ničesar skupnega, Ustvarjaj-o le videz velikih in zadostnih reprodukcijskih sredstev, dejansko pa/ imajo značaj davSčin. ZAKLJUČEK Na podlagi navedenih finančnih in -materialnih nakazovalccv smo predložili, tla se za naslednja leta planira obt'eg reprodukcije gozdov in zagotovijo potrebna finančna sredsfva po naslednjih načelih: 1. Obseg gozdnogojitvenih det naj se planira na strokovni in znanstveni podlagi, t. j. na podJagi podatkov iz potrjenih gozdnoureditvenih načrtov, v zase-bnih gozdovih pa tudi na podlagi posebno izdelanega začasnega desetletnega gojitvenega načrta. Za določitev obsega gozdnogojitvenih del gozdarstvu niso potrebni abstraktni nakazovalci (n. pr. gozdni fond itd.), ampak le z gozdnogospodarskimi načrti določena reprodukcijska dela, ker le taka dela zagotavljajo povečanje gozdne proizvodnje ipo količini in vrednosti, istočasno -pa upoštevajo objektivne gozdnogospodarske razmere in zagotavljajo ekonomično vlaganje reprodukcijskih sredstev. Za gozdove gozdnih gospodarstev smo predložiti zagotovitev takega obsega gozdnogojitvenih del, kot jih določajo ureditveni načrti. Iz podatkov v tabeli 1 j« razvidno, da sc reali-zacija gozdnogojlvenih del v oibdobju 1954/58 precej ujema s predpisi ureditvenih načrtov in da jc potrebno v naslednjih letih nadaljevati s-sedanjim obsegom gozdnogojitvenih del, pxi tem pa povečati obseg tistih del, ki so do sedaj zaostajala (predvsem inelioracije in introdukcije). V skladu 2 navedenim smo predložili za g'ozdove gozdnih gospodarstev zagotovitev naslednjega letnega obsega »ozdnogojitvenih del: a) pogozdovanje (spopolnjevaoje) s sadikami in semenom . . . ^oß lia b) nega (žetve, Čiičenje in trebljeoja).......... 1409 ha c) melioracije in iofrodukcije.....................'293 ha V drugih gozdovih splošnega ljudskega premoženja smo predložili zagotovitev letnega O'bscga gojitveriih del, kot pa predpisujejo gozdno-gozdnogojitveni naiirt za neurejene gozdove: a) pogozdovanje.................. 2 ha b) nega..........................28 ha c) Tnelioradje in introdukcije......... . . . , —ha V zasebnih gozdovih smo predložili zagotoviti lakŠen obseg proizvodnje, kol ga predpisujejo ureditveni naJrti za urejene in začasni desetletni gozdnogojitveni nafrt za neurejene gozdove; a) pogozdovanje..................45 ha b) nega , .................... 797 ha c) melioracije in introdukcije.................249 ha V vseh goJdovih celjskega okraja smo predvideli, da se za bodočih 10 let zagotovi naslednji obseg reprodukcije gozdov: a) pogozdovanje......... ........253 ha b) nega.....................2234 ha c) melioracije in introdukcije ............ . 542 ha 2. Razen omenjenih gozdnogojitvenih del je potrebno zagotoviti v naslednjih lelih potrebna finančna sredstva tudi za urejanje gozdov. Do 1. VII. 1959 SG bili urejeni v celjskem okraju naslednji gozdovi: 27.826 ha {89 %) gozdov S.LP, 19.431 ha {25 %) zadružnih tn zasebnih gozdov. Urediti je še potrebno; 3,295 ha (H%) gozdov SLP in 59.606ha (75%) zadružnih in zasebnih gozdov. Ureditev Se neurejenih gozdov SLP (3295 ha) naj se dovrši v letih 1959 in 1960; s tem bo zaključeno urejanje vseh gozdov splošnega Ijud-S'kega premoženja v celjskem okraju. Po družbenem planu go.spodarskega razvoja za celjski okraj v obdobju 1957f'6l je potrebno v tem obdobju urediti 42.500 ha zasebnih gozdov. Ker je bilo v letih 1957 in 195S urejenih 16.931 ha zasebnih gozdov, ostane za ureditev v obdobju 1959/61 še 25.569 ha. Do konca leta 1961 bodo torej urejeni vsi gozdovi spLoSnega ljudskega premoženja in naslednja površina zadružnih in zasebnih gozdovi urejeno do I.-1957 ................2.500 ha urejeno v obdobju 1957/61................42.500 ha Sku.paj do konca 1, 1961 . . ............ 44.000 ha Konec 1. 1961 bo ostalo neurejenih Se 79.037 — 44.000 = 35.Ü57 ha zasebnih in zadružnih gozdov. Ti naj sc urede v obdobju 1962/64. Z družbenimi plani naj se torej zagotovi v naslednjih letih urejanje gozdov v celjskem okraju, kot kaie tabela 6. Tabela: 6 Leto Gozdt>vi SLP ha Zadružni in zasebni gozdovi iia Skupaj ha 1959 1.395 S.OOO 9.295 I960 3.000 8,000 10.000 1961 — 9.559 9,569 1902 — 11,000 11.000 1963 — 15.000 12.000 196-! — ia.037 12,037 Skupaj 3.293 60.606 63.901 Urejanje zasebnih gozdov bo dovršeno kle 1- 1946, torej pozneje kot v družili predelih LRS, Dosedanja izkustva kažejo, da zaradi .pomanjkanja strokovnih kadrov v celjskem okraju ni niogoie urediti več kot ok. 10.000—12.OOÜ ha gozdov letno, Eetudi je urejanje zasebnih gozd-ov v okraju nujno. V naSih razmerah gozdne proizvodnje je urejanje gozdov glavno sredstvo za določa>njc cilja gozdne proizvodnje. Uvajanje sodobnih metod primarne gozdne proizvodnje je brez gozdnogospoidarskih naiSrtov ravno tako negospodarsko in brez cilja kot n. pi. trošenje finančnih sredstev brez ustreznih predračunov. 3, FinanSni ptan reprodukcije gozdov naj se izdela deduk-tivno in to šele potem, ko se dolofi materialni obseg gozdnogojitvenih del. Za vsako leto bo potrebno ugotoviti (določiti) tiidi prodajne cene gojitvenih storitev in na podlagi materialnega obsega gozdnogoj'itvcmh de! ter določenih prodajnih cen gojitvenih storitev izračunati in zagotoviti realna sredstva, ki bodo potrebna za izvršitev planiranih gozdnogojitvenih del. Postavljanje finančnih kvot brez upoštevanja materialnih planov in cen gojitvenih storitev ne zagotavlja .povečanja proizvodnje v gozdarstvu. Tako planiranje je tog», ni življenjsko in ne jamči, da bomo dosegli eilje gozdarstva in ekonomično trosili sredstva za reprodukcijo gozdov. Planiranje gozdnovzdrSevalnih del k s finančnimi kvotami in brez matcrialtiili nakazovalcev tudi zato ne zagotavlja povečanja proizvodnje v gozdarstvu, ker vključuje še nekatere druge strolke in družbene obveznosti, ki bi jih bilo treba obravnavati in finančno zago'toviti ločeno od gozdnovzdrŽevalnih del, omenjenih v prvi iti drugi točki.' Ker so ti stroški ali obveznosti spremenljive, lahko njihovo povečanje ogrozi proizvodnjo, ker zmanjSuje obseg gozdnogojitvenih del. Plani, ki ne upoštevajo tudi teh stroškov, lahko sicer gozdarstvu nominalno zagotavljajo zadostna sredstva za reprodukcijo gozdov, ali pa celo ustvarjajo videz, da se t?, sredstva povečujejo, obseg proizvodnje pa se dejansko manjša, ker rastejo nekateri indirektni stroški gozdne proizvodnje, Te posredne stroSke reprodukcije gozdov morajno zato ločiti od urejanja, obnove, nege, varstva in melioracije gozdov prikazati v okviru stroškov za primarno gozdno proizvodnjo, ločeno od naštetih dejavnosti. Potrebno bi bilo ločiti naslednje stroške: a) Stroški za znanstvena razisfcavanja. Sodimo, da je posebno prikazovanje teb ^tr^škov potrebno, da bi se v vsakem proizvodnem območju zagotovil minimum znanstvenih raziskavanj, brez katerih si je težko zaimisliti povečanje goadarske proizvodnje. Menim, da bi bilo odveČ še posebej prikaz&vati pomen in potrebo znanstveno raziskovalnih del v gozdarstvu. Ce bi odrekali potrebo znan- veno razislcovalnaga dela, bi gozdarstvo izločiti splošnega iia.piepri' tem ne iiioreju materialno odtehtati, da bi jih lahko računsko primerjali s stroški. Presojamo jih lahko le posredno ali načelno po lastnih in tujih izkušnjah, upoštevajoč pri t±m tudi značilnosti ali specifičnosti posamezne stroke. Oblik in vrs't podiplomskega ätudija tu-jih držav ne moremo preprosto posnemati, ker so pri nas drugačne gospodarske rasmcrc in drugačna raven razvoja posamezne stroke. V gozdarstvu in lesni industriji nimamo še kakovostnoi, organizacijsko in kadrovsko tako razvitih podjetij in obratov, kot so v naprednejših državah. Prav tako pa tudi nimamo tarko razvitih in opremljenih fakultet in institutov, kakor je za podiplomski Študij zaželeno. V Jugoslaviji so bile n. pr. fakultete za lesmo industrijo ustanovljene šele pred nekaj leti. Poleg praktikov in šolanih tehnikov so se delu v lesni industriji posvetili le nekateri inženirji gozdarstva, ki so se morali sami izpo^polniti v tis-tcm področju znanja, ki ga .pri študiju niso dobili. Hiter razvoj tehnike in vede pa zahteva obvladovanje še Ste-vilnih tekočih novosti. Gozdarstvo ima opravka z velikimi površinami, z zelo različnimi rastišči in z dolgimi proizvodnimi dobami, zato se pozitivne ali negativne posledice delovnih mkrcpov ne opazijo kmalu, Tem-bolj se je torej potrebno opreti na zanesljivo znanje in nova dognanja. Izbrati moramo torej tiste načine in oblike strokovnega izpopolnjevanja, ki našim strokovnim potrebam in našim stvarnim močem najbolje ustrezajo. Upoštevajoč za sedaj tuje izkušnje kolikor se da, bomo sčasoma p'j las-tnih izkušnjah najbolje dograjevali ta študij. Določilo zakona o Univerzi in statuta Fakultete AGV o podiplomskem študiju Republiški zakon o Univerzi v Ljubljani (1957) določa glede podiplomskega študija naslednje {v posameznih Členih za-kona navajamo samo tisto, kar zadeva podiplomski študij): Člen 5 — Univerza in fakultete skrbijo za znanstveni in učni naraščaj in za nadaljnje izpopolnjevanje strokovnjakov, Člen 16 — Študij na fakultetah se deli v redni in podiplomski. Fakoltete lahko organizirajo še druge posebne oblike študija v skladu z določbami tega zakona. Člen 24 — Podiplomski štu-dij ima lako obliko pouka za znanstveno oziroma strokovno izpopolnjevanje, -pouka za .specializacijo in pouka za pripravo na doktorat, ki se pridobi po predpisih zakona o doktoratu znanosti. Podrobnejše določbe o podi.plom.skem študijui predpišejo statuti fakoltet. Člen 25 — Fakultete lahko organizirajo posebne tečaje in druge-podobne oblike pouka. Sklep o organiziranju take vrste pouka sprejme fakultetna uprava v soglasju 5 fakultetnim svetom. Državni organi, zavodi, gospodarske organizacije, njihwva združenja in družbene organizacije lahko predlagajo fakultetam organiziranje takega pouka, Če zag''»-tovijo fakulteti sredstva za njegovo izvedbo. S sklepom o uvedbi takega pouka se lahko določi, da se ga smejo udeležiti tudi ose:be, ki nimajo fakultetne izobrazbe. Statut Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo določa — poleg nekaterih sploJnih doIoSil, podobnih določilom zakona — naslednje: Člen 89 — Podiplomski ätudij zajema: 1. pouk za strokovno izpopolnjevanje, 2. pouk za stTokovjio specializacijo, 3. pouk za znanstveno izpopolnjevanje in pripravo na doktorat Pouk za strokovno izpopolnjevanje Člen M -— Podiplomski Študij za strokovno izpopolnjevanje seznanja stroka vn j aike s sodobnimi dognanji v stroki in jim nudi poglabljanje iz posameznih področij stroke. Prireja se v skladu s potrebami prakse in v okviru razpoložljivih materialnih in učnih sredstev v obliki tečajev, ki trajajo 10—30 dni in se lahko ponovijo aH nadaljujejo v naslednjih letih. Posamezni podiplomski tečaj zajema snov iz predmetov, ki ustrezajo posameznemu podraEju dela v praks'i, ali pa se ta snov razdeli na več tečajev, Jci se medsebojno dopolnjujejo. Vrste tečajev in obseg strokovnega področja in snovi -dolofi fakultetna u-prava v soglasju s fakultetnim svetom. Vrsto in trajanje posameznega tečaja, ki pride občasno v poSteVj ter minimalno Število udeležencev predlaga komisija, sestavljena iz zastopnikov strokovnega društva LRS, fakultete in inštituta ustrezne stroke, upoštevajoč potrebe prakse. Komisija se sestane na pobudo ene izmed navedenih, organizacij. Pouk za strokovno specializacijo Člen 91 — Pou'k za strokovno specializacijo usposablja strokovnjaJce za poglobljeno ožje delovno področje v praksi aii za strokovnega specialista, kot potrebuje praksa. To se doseže s pog-lobljenim študijem iz specialnega področja stroke. Prireja se v skladu s potrebami prakse in v okviru ra:2položljlvih materialnih ifl. učnih sredstev v oibiiki študija za specializacijo iz posameznega irtrokovnega področja, ki potrebuje specialista. Podiplomski študij za specializacijo traja 1—2 leti, t. j. odvisno od vrste oziroma od vsebine specializacije. Ta Študij se lahko opravi tudi na več tečajih skozi več Jet in zajema š^udijsko snov podobno kot za strokovno izpopolnjevanje, upoštevajoč praktjčni o'bseg specializiranega strokovnega področja -dela v praksi. Podiplomski študij za specializacijo, njegovo vrsto, strokovno področje, trajanje in minimalno število udeležencev določa fakultetna uprava v soglasju s fakultetnim svetom po posvetovanju z operativnimi organizacijam), strokovnim druStvom, inititutom in morebitnimi drugimi prizadetimi organizacijami. Za podiplomski študij za strokovno- izpopolnjevanje in specializacijo so naslednje skupne določbe: C! en 92 — Podiplomski Študij je v ubiliki predavanj, demonstracij, laboratorijskih iii' terenskih vaj, seminarjev, obdelav ter izdelav posameznih strokovnih nalog aii načrtov, kot ustreza posameznim učnim disciplinam^ ki so zajede v podiplomskemu Štu-diju. Člen 93 — Kot predavatelji in iz,praševalci snovi za podiplomski študij pridejo v poŠtev univerzitetni učitelji iz ite in drugih fakultet ter vidni strokovnjaki iz inštitutov in prakse. Izbere in povabi jih fakultetna uprava, če organizira !a iStudij fakulteta. Fakulteta, ki prireja podiplomski Študij, skrbi v okviru svojega predračuna za materialna sredstva za org-ankacijo in izvedbo tega Študija ter za pritegnitev predavateljev in sodelavcev, Udeleženci .podiplomskega študija morajo sami nositi vse osebne stroške utleleiSbe pri tem Študiju. C1 cn 94 —■ Vsak podiplomski Študij mora biti raapUan pravočasno, da se ga lahko udeleži vsak interesent. Z razpisnem se določijo ipodrobna navodila. Udelcžcnci podipl-kovjie prakse, kateri Je ta Itudij predvsem namenjen. Končno je bila zadolžena Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije, da kot najširši predstavnik teh strok sklice posebqo posvetovanje prizadetih ustanov in organizacij o teh vprašanjih. Posvetovanje je bilo letos, aprila v Beogradu, kjer so prediskutirani predhodno izdelani predlogi in stališča prizadetih republiških društev IT, strokovnih združenj gospodarskih organizacij in fakultet. Sodelovali so tudi zastopniki Zveznega sveta za prosveto, Zveznega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo! ZIS in Centralnega odbora sindikata Jesnih delavcev. Sklepi in priporočila posvetovanja Vsa stališča «o bila enotna v tem, da je podiplo-mski študij potreben in važen. Potrebno je poglabljanje teoretičnega in praktičnega znanja po specialnih strokovnih področjih in dejavnostih tako, kot zahtevata razvoj stroke in vede, kar se ne da doseči v rednem študiju, ter obvladovanje noyih dognanj. V sklady s tem, kar določajo republiški zakoni o univerzah in statuti fakuUet. je posvetovanje priporočilo izvajanje krajših tečajev od nekoliko dni pa do dveh mesecev iz strokovnih področij, ki jih praksa najbolj potrebuje in zahteva. Te tečaje lahko organizirajo poleg fakultet tudi razne strokovne orgavnizacije. Takih tečajev se lahko udelelujcjo strokovnjaki raznih poklicnih stopenj brez posebnih pogojev. Zadostuje, da imajo tolikšno teoretično in praktično usposobljenost, da lahko razumcjo' snov tečaja.. Ti tečaji naj bi ne bi!i zvezani s posebnimi izpiti, pač -pa naj bi se v tečaju na primeren način preizkušalo znanje udeležencev. Udeležen cesn je potrebno dati potrdilo o opravljenem tečaju, ne zaradi nekih posebnih »pravic«, ampak zaradi Tnorebitnega nadaljevanja študija za specializacijo ali zaradi usmerjanja na ustrezno delovno mesto. Podiplomski Jtiidij specializacijo in za znanstveno razi-skovaltio delo, ki zahtevata preccj sestavljen študij od I—2 let, pa naj prirejajo le fakultete na univerzitetni ravni. Za specializacijo mara udcležencc imeti praktični strokovni izpit in najmanj 3 leta prakse {naŠ statut fakultete predvideva 5 let prakse), od tega vsaj 1 leto na področju, iz katerega se zeli specializirati. Pri tem Študiju je na koncu oibvezno opravija.nje izpita. S spričevalom dobijo absolventi pravice specialista za -opravljanje iistreznih del oa stroškovnih področjih, za katere so se specializirali'. Mišljeno je tudi, da naj bi dobili določene materialne koristi ali prednosti na službenih ali delovnih mestih, toda to pravico je treba Selc uveljaviti ali ostvariti z zakO'tiitirni predpisi. Na specializacijo v tujino naj bi hodili le tisti, ki so piej doma izčrpali vse možnosti specializacije. Specializacija naj bi se izvajala v naslednjih strokovnih področjihi Za gozdarstvo: gojenje gozdov, varstvo gozdov, izkoriščanje gozdov, urejanje goadov, gozdne komunikacije in zgradbe, ekonomika gozdarstva in organizacija dela, urejevanje hudourniških področij in zaščita zemljiSč pred erozijo, plantažno gojenje liitro rastočih vrst-drevja, parkiranje in ozelenjevanje naselij, gozdarska kemična tehnologija. Za lesno industrijo: primarna predelava lesa, industrija pohištva, industrija furnirja in vezanih plošč, industrija lesonitnih in ivernih ploSč, površinska obdelava lesa in lepljenje, ekonomika in trgovina z lesom, organizacija proizvodnje in vprašanje produktivnosti dela v zvezi s pripravo proizvodnje. Specializacijo je treba po obsegu in po vsebini prilagoditi sektofju dela, kot ga vodi specialist v praksi. V praksi se specialist ne 'bavl le z eno študijsko disciplino, ampak zajema sorodne discipline; ki sodijo praktično v en sektor dela. Za lesno industrijo bi prišel v .poštcv tudi tak dopolnilni študij, ki pravzaprav ne Šteje v .podiplomski študij. V tej .gospodarski panogi je namreč v praksi precej inženirjev gozdarstva, ki niso Študirali lesnoindustrijskih predmetov, a so jim potrebni v praksi. Za njih in zlasti za mlajše bi bilo koristno prirediti aa lesnem o-dseku fakultete (n. pr, v Zagrebu) I—2-letni dopolnilni Študij, ki bi zajel tisto, snov, ki se sicer predava na tem odseku, ni pa zajeta na gozdarskem odseku fakultete. Vse vrste podiplomskega študija bi se moralo razpisati, d« bi se jih lahko udeležili interesenti iz katere koli republike. Za prvi čas. dokler ne bi bilo prirejanje podiplomskega študija urejeno s posebnimi navodili ali predpisi, je v ta namen osnovan koordinacijski odbor iz predstavnikov: interfakultctnc ko^nference gozdarskih in lesnih oddelkov fakultet, Zveze i>nžcnirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije, Združenja gozdnogospodarskih organizacij FLRJ, Združenja tesne industrije Jugoslavije, Sekretariata ZIS za kmetijstvo in gozdarstvo in Sekretariata ZIS. odseka za lesno industrijo. Problemi podiplomskega študija Kljub vsem raspravam. sklepom in predpisom pa obstajajo še nekateri problemi glede prirejanja podiplomskega študija, ki ovirajo in bodo ovirali boljši razmah tega Študij*! glede speclalizacijc. iNfe bi se tukaj dotikal prvdiploimskeg^a äiudtja za znanstveno raziskovalno delo in dwktörat, ki zanima Ic bolj omejen krog interesentov. Pri doktoratih gre za posameztiiike ali 7a posamezne zrianstvene discipline, kjer ,po veiSini ne pride širša udeležba v poštev. Največ zanimanja in možnosti bo za kratke tečaje iz posameznih strokovnih področij aLi problemov za. strokovnjake iz prakse. Prirejale naj bi jih za vse stopnje strokovnjakov razne v poštev prihajajoče organizacije kakor do ffcdaj, bodisi v repubHSkem ali loka-lnem merilu. Tečaje republiškega merila za Lnženi^je in tehnike naj bi prirejale predvsem fakultete v povezavi s prizadetimi organizacijami. Udeleženci Študija oziroma njihovi delodajalci naj bi nosili osebne stroške in morda Še ustrezen pavšalni znesek za stroške tečaja. Stroške organizacije in izvedbe Študija pa naj bi praviloma ali vsaj pretežno nosili prireditelji. Glede teb tečajev torej ni nekih posebnih težav. Drugačno in težje pa je vpraSanje Študija za specializacijo, za katerega se predvideva najmanj eno leto trajanja. Ti problemi so; a) odsotnost udeležencev z delovnega mesta in njihovo vzdrževanje; b) delovni stač udeležencev študija; c) stroški za izvedbo študija; č) fakultete, ki naj prirejajo podiplomski študij za speciali-zacijo; d) oprema fakultet in inStitutov. Odsotnost udeležencev študija z delovnega mesta in njihovo v^^drževanje Razumljivo je, da bodo na specializacijo najbolj upravilfeni in za njo najbolj zainteresirani najboljši mlajši strokovnjaki iz operative. Te pa bo opera ti va najteže pogrešala. Se manj jih bo mt^gla ali hotela plačati za ta čas, ker bi tako trpela še eno obremenitev. Br^z plače {osebnih dohodkov} ali primerne štipendije pa udeleženec študija ne more vzdrževati sebe in družine, še zlasti ob ločenem življenju. Potre?bne bi bile torej primerne Štipendije iz družbenih ali podobnih virov ter Iconkurz za delitev ■Štipendije,- Štipendija pa ne bi smela biti enaka za v?e interesente, ker bi za nekoga (samca) -lahko povsem zadostovala, za drugega (z družino, zlasti ob ločenem življenju), pa ne. Štipendija- bi torej praviloma morala obsegati višino rednih dohodkov kandidata, povečanih za posebne stroške v zvezi s študijem (ločeno življenje, prispevki in pdb.). Za take štipendije pa se bo treba Šele boriti in jih ne bo lahko doseči. Bol'je se je opreti na neke vrste samopomoči. Na pomoč bi mogla priskočiti razna združenja in organizacije, ki razpolagajo s sredstvi fonda za kadre. Najlaže pa bo to vprašanje rešljivo, kadar bo imela neka organizacija dovolj razumevanja za specializiranje lastnega uslužbenca. Ce bi bila specializacija organizirana v obliki več nadaljevalnih tečajev (kot predvideva statul naše fakultete), bi bila udeležba s finančne strani kakor tudi glede odsotnosti z delovnega mesta olajSana, ker nc bi bilo treba prekiniti delovnega razmerja. Delovni staž udeležencev daljSega Študija Udeležencem bi bilo treba priznati in Šteti čas podiplomskega Študija v delovni staž, podobno kot ga pravzaprav avtomatično dosegajo pri kratkih tečajih, ko se delovno ra-zmerje ne prekinja. To vprašanje pa bi bilo treba urediti z zakonskimi določili ifi sicer za primere, kadar se za čas študija prekinja delovna razmerje. Izguba lega staža pa ne bi bila ravno tako občutljiva. Če bi specialist po-2ncjc na ustreznem delovnem mestu dobil v obliki materialnih prednosti primerno odškodnino. Kritje stroäkov za izvedbo Študija Stroški za izvedbo podiplomskega študija zajemajo s strani prirediteljev stroSk« priprav, porabo laboratorijskega materiala ali obrabo učil, prevozne stroške za terenski pouk in vaje, honorarje predavateljev in njihove potne stroške (predavatelji tudi izven kraja p. ali 2 drugih fakultet), vzdrževanje prostorov, potrebnih za ta Študij iri pdb. Ti stroški so za daljši študij preccj veliki, toda ne bi smeli predstavljati ovire. Nositi bi jih morali prireditelji praviloma v celoti. Če gre za udcležence s Jtipendijanii, bi le-te praviloma ne smeli obremenjevati z nobenimi stroški organizacije in izvedbe podiplomskega študija. V poŠtev bi prišli le prispevki posredno ali neposredno zainteresiranih organizacij stroke. Brez materi al niJi sredstev pa je vsako prizadevanje jalovo. Fakulteta je odvisna od budžetskih sredstev, ki so navadno precej skromna. Morala pa se bo boriti, da si zagotovi sredstva za prirejanje podi.plomskega študija vsaj v najnujnešem obsegu. Posamezen podiplomski štu-dij bi moral imeti zagotovljeno tninima'lno število udeležencev (ok. 10), da bi bil racionalen. Fakulteta, ki naj prireja podiplomski študij za specializacijo Zaradi varčevanja s sredstvi in energijami je priporočljivo, da so specializacije na posamezni fakulteti za področje vse Jugoslavije. Fakultete bi se morale v ta namen meds(^bojno sp&razumevati, Pri tem naj bi odločala opremljenost posameznih faku-ltet in.inštitutov, posebej pa tudi število interesentov v republiki tiste fakultete. "Vaina je tudi razvojna stopnja v nekem sektorju gospodarstva v posameznih republikah. Pri tem kakor tudi pri izbiri prvenstvene vsebine (predmetov) in trajanja podiplomskega študija je potrebno predhodno sodelovanje organizacij — predstavnikov strokovne prakse. Ta študij ne mOre biti namenjen samemu sebi ali izbran na slepo, ampak mora strogo dosledno zadovoljevati le stvarne potrebe prakse. Oprema fakultet in inštitutov za podiplomski študij FakuJtete in inštituti so po večini preskromno opremljejii za sodo-bne potrebe podiplomskega Študija. To je do neke mere tudi razumljivo, saj so fakultete po večini še mlade in so se morale z razpoložljivimi sredstvi usmeriti predvsem na najnujnejše tekoče pedagoške potrebe rednega Študija. Opremi fakultet in inštitutov bo treba — ne glede na razne upravičene In neupravičene zamere s strani operative glede uspešnosti dosedanjega inštitutskega dela — posvetiti veil pozornosti, zlasti glede sodobne mehanizacije. To je potrebno tudi za bolj sistematičro ali obstoječim .problemom ustrezno znanstveno raziskovalno delo. Brez pripomočkov ni poizkusov in ne rezultatov! Vendar pa se dajo nekatera strokovna vprašanja ali celo predmeti, ki sodijo v podiplomski študij, razmeroma dobro obvladati s pomočjo terenskih objektov in slikovnih ponazoritev, zlasti v gozdarstvu. Lotiti se moramo torej tistej^a, kar lahko že sedaj uspešno obvladamo; to so pokazali tudi nekateri dosedanji tečaji. Pripravniška praksa Uspešen podiplomski študij zahteva in pravzaprav predpostavlja tudi ustrezno pripravniško praikso. Saj je pripravniški staz dopolnilo rednega Študija v praktičnem smislu. Pripravniki bi se morali sistematično seznaniti z vsemi sektorji dela, ki spadajo'V njihov poklic. Preizkusiti in utrditi bi morali pridobljeno študijsko I Knanje z njegovo uporabo na praktičnem delu. Dogaja pa se, da so pripravoiki na preozkem sektorju dela, da dobijo premalo strokovne podpore od stareSin. da ■pridejo prehitro na vodilna mesta, ali da sc izgubljajo v pretiranih pisamiSkih ddih ter zato pridobljeno študijsko znanje prehitro pozabijo ali ne utrdijo, ker ga niso uporabili v praksi. To gre v Škodo obvladovanja kompleksnosti strcke, ki je pred specializacijo potrebna zlasti v gozdarstvu, Sde poznavanje vseh sektorjev dela naj bi pravzaprav nudilo podlago za presojo, za katero vrsto dela nekdo čuti večjo nagnjenort in sposobnost, ki vodita v specializacijo. Le taksen specialist bo imel pravilen odnos do celovitosti stroke in gospodarstva. Takšno ustrezno pripravniško prakso pa bi lahko dosegli, če bi organizacij a. pri kateri je .pripravnik zaposlen, skrbela za »krožno« prakso, ali pa če bi bili pripravniki plačani iz posebnega fonda in načrtno usmerjani na posamezne sektorje dela. Tudi pripravniki sami z zavestnim prizadevanjem lahko pri tom precej dosežejo. Ta pot pa je za sedaj še najbolj odprta, ko zaSeleoi naČin pripravniške prakse v celoti ni lahko izvedljiv. UMU L JE ING. TONE ŠETINC Dne 15. maja 1959 nas je pretresla vest, da je nenadoma umrl tovariS ing. Tooe Šetinc, 5ef gradbenega odseka pri Gozdarski poslovni zve^i »Zasavje« v Sevnici. Bridko nas je vse njegove sodelavce in prijatelje zadela izguba dragega tovariša v času, ko je bil na višku svojih ustvarjalnih moči. Omahnil je sredi plodnega dela, ko nam je bil najbolj potreben. Kot sin naprednega kmetovalca iz Lenarta pri Brežicah se je, gnan z nagonsko iju-beznijo do naŠih gozdov, po opravljeni maturi na klasični gimnaziji V Mariboru leta 1927 napotil na Študij gozdarstva na gozdarsko fakulteto v bližnji Zagreb, kjer je diplomiral leta 1931. Po opravljenem študiju je nastopil svojo prvo službo pri bivšem velcposesLvu Oskarja Koz! er j a na Dolenjskem, kjer je poldrugo leto delal na geodetskih meritvah za sestavo gospodarskih načrtov. Od tu ga je življenjska pot zanesla v Srbijo, kjer je bil zaposlen pri Sodišču za razmejevanje državnih gozdov v Kur-šumliji. Delal je na Kopaoniku, Suvi planini Ln v Sandzaku. Tu je bil do leta 193-i, ko je bil nastavljen pri Direkciji državnih .gozdov v Alcksincu. V začetku leta 193.5 je bil premeščen na režijsko manipulacijo v Medjuriču pri Lipovljanih na HrvaŠkem. Qd tam se je vrnil v Slovenijo in je bil sredi leta 1937 postavljen za upravitelja gozdne uprave Križevske iraovne občine v Dolnji Lendavi, Tam sc je seznanil in povezal z marksistično usmerjenimi naprednimi prekmurskimi tovariši {Štefan KovaČ in dr.), S tem sodelovanjem je nadaljeval tudi v okupaciji leta 1941, dokler ni postal sumljiv madžarskim okiipator'jem. Po nalogu le-teh se je moral aprila 1942 izseliti na Hrvaško, kjer je bil krajši Čas zaposlen pri Dirdcciji gozdov v Bjelovaru, od koder je bil v novembru istega leta premeščen k Direkciji gozdov v Vinkovcih na režijsko manipulacijo v Spačvi. Po osvoboditvi je bil krajši čas Šef gozdne uprave v Otoku pri Vinkovcih, od koder sc je julija 1945 vrnil na svoje staro službeno mesto v Dolnji Lendavi. Spri£o številnih reorganizacij v gozdarstvu je po vojni spremenil deset sliižbt-ni-h mest. Dolnje Lendave-je bil premeščen za upravitelja v Brežice, nato za ravnatelja, Dolenjskega gozdnega g^ospadarstva Novo mesto, pozneje za direktorja direkcije gozdov (pozneje GG) Brežice. Od tod je bil premcšcen h Glavni- direkciji za gozdno proizvodnjo v Ljuibljani, natu za krajši Jas k LIP v Celje in od tod k LIP v Brežicah (za šefa manipulacije v Rajhenburgu in v Brežicah), Dobri dve [eti je bil referent za gozdarstvo pri OLO Krško, kjer se je predvsem ukvarjal z novo organizacijo javne gozdarske službe. Od sredine leta 1954 je bi! Sef taksacije pri OLO Krško oziroma Trbovlje. Spomladi 1956 se jc z vso vnemo uveljavljal pri izdelavi ela'borata za rekonstrukcijo lesne industrije v Sevnici, Na tem obsežnein elaboratu jc vztrajno in temeljito delal leto dni Spomladi 1957 je deloval kot ustanovitelj »Gozdarske poslovne zveze Zasavje« v Sevnici. Tu je vodil gradbeni odsek in pozneje tudi odsek za gojenje in varstvo gozdov do svoje preranc smrti. Svoje temeljito strokovno znanje in dolgoletne.izkušnje je pokojnik uspešno in koristno uporabljal tako v gozdarski operativi kakor tudi pri org'anizaciji javne gozdar.ske službe pri okraju in pozneje pri poslovni zvezi. Kot eden najbolj priznanih strokovnjakov na polju projektiranja gozdnih komunikacij si jc pridobil pokojni tovariS Šetinc nemale in trajne zasluge za izgradnjo gozdnega cestnega omrežja v IX. gozdnogospodarskem obmoSju. Lahko trdimo, da «koraj ni gozdne ceste, zgrajene po osvoboditvi v Posavju, ki je ne bi vsaj delno projektiral, pa naj si foo to na Bohorju, v Jatni, na Gorjancih, od Impolce proti Bučki, v Pegicah, ali na Kumu itd. Pred kratkim odprta cesta na Lisco je bila njegovo zadnje -delo. Svoje strokovno znanje in izkuSnje je nesebično in vztrajno prenašal tudi na gozdarski naraščaj, pripravljen z mislijo in nasvetom pomagati kjerkoli in kadarkoli ■ Strokovno temeljito podkovan, izkušen, s širokim gospodarskim obzorjem je vneto in uspešno sodeloval tudi pri reševanju naše kmetijske problematike na .sploii, zlasti na polju krepitve zadružne misU in socializacije naŠe vasi. V dolofenih vprašanjih je bil včasih ka^r preveč radikalen in je s svojimi stališči večkrat prehiteval razvoj stroke in gozdarstva. Poleg drugih vrlin sta ga krasila zlasti skrajna poštenost in osebna skromnost, lastnosti, -ki sta dajali pečat njegovi markantni osebnosti, Takšen, kakršen je bi!, si je tovariš Šetinc pridobi-l žirok krog spoštovalcev in prijateljev ne !e med sodelavci in v stroki, temveč nasploh in tudi izven meja svoje oŽje domovine. Kljub šibkemu zdravju, ki mu je bilo zrahljano že pred leti, je vztrajal na zaupanem mu delovnem mestu. Omahnil je nepričakovano, izčrpan, sredi nedokončanega deU, poln idej in novih zamisli. S smrtjo tovariša ing. Šetinca -je nastala občutna vrzel ne le v njegovem podjetju, temveč v gozdarski stroki nasploh, S pokojnikom smo izgubili strokovnjaka. ki ga bo le težko nadomestiti. To vari ä Šetinc si je postavil s svojim nesebičnim in neu t rudi j i vim delom trajem spomenik v gozdovih posavskega območja in v številnih strokovnih naslednikih, ki jih je vzgoji). Vsi, ki smo ga spoštovali, cenili in ga ljubili, bomo pokojnega tovariša ing. Toneta Šetinca ohranili v trajnem svetlem spominu. Ing, Franjo S s n i i: 3 r SODOBNA VPRAŠANJA EKONOMIKA UPORABE RUDNINSKIH GNOJIL V GOZDARSTVU Kot v kmetijsk) proivodnji. tako uporabljajo sednj po ^vetu turli v gozdarstvu dvoje gnojil: orgntiika ju anorganski (rudninska) ali, kakor smo jih nckoc imenovali "Uinelnart gnojila. Odlično organsko gnojilo xa naše g^ozdove je odpüdlo lislje in iglicc. Zato vsekakor ni tipravlčeno izkorläcanje listja v gozdovih 7, namenom, da bi le-to služilo kol nastil za iivino. Na (a način Škodujemo gozdovom, hkrati pa je iijotovljcno, da hlevski gnoj. ki ga (Ipbivanio iz listja, ni dwber, ker listje in iglice vsrkavajo le zelo malo gnojnice. Veliko bolje in ckonomiJnejc je uporabljati za nastil slamo, ki jo jc priporoEljtvo pred nasti-Ijanjein nekoliko ^rezati, da tolje vsrka gnojnico. I7 slame kot nastila lahko dobimo odličen gnoj. Vsem je dandanes razumljivo, da moramo kmetijske površine gnojiti Nekateri pa se lelo čudijo, Če govorimo o gnojenju gozdov. Čeprav gnojenje goidov ne kaže takojšnjega uspeha in se stroSki s povečanim pridelkom tako hitro ne povrnejo kot z njiv, vrtov in travnikov, je vendar osnovno gnojenje nekaterih gozdnih tal enako potrebno kol gnojenje travnikov ali drugih 'kmclijskih površin, Kakäna rudninska gnojila bomo uporabljali v gozdarstvu? Predno se lotimo vprašanja, kakäiia gozdna tla bomo gnojili, si moiarno biti na jasnem, kakšna rudninska gnojila bomo v gozdarstvu -upodabljati. Priporočljivo je, opustit! izraz »■umetna« gnojila in uporabljati namesto njega i7raz »rudninska gnojila«, kajti la gnojila niao iimetna, saj so sestavljena iz naravnih prvin (kalcija, Foafora, kalija, dušika itd.). Nekatera rudninska gnojila oziroma njihove sestavne dele kopljemo v rudnikih, kamnolomih, peskotomih, kot n, pr. kalijevo so!, surove fosfate apnenec, tiekalere pa pridobivamo iz zraka n. pr. duŠik ia proizvodnjo apnenega dušika v tovarni v RuŠah. Med rudninskimi gnojili naj omenim najprej kalcij (Ca) in to v obliki kalcijevega karbonata (CaCOa) it) apnenc moke. V hioloSkem dogajanju gozdne narave je kalcij najvažnejše hranilo. Je važen ko't element za iiholjSanje zemeljskega ^loga in spruSča druge hranllt^e snovi, ki jih vsrkavajo koreninice in korenine. Kalcij tudi razkisluje zemljo in bogati življenje bakterij v zemlji; to pa je zeIo vaino za oblikovanje organske snovi. Raren CaCOa uporabljamo v gozdarstvu kot apneno gnojilo tudi žgano apno in meaani apnence. Kalcijevih gnojil dajemo na hektar gozdne povrSine približno 5000 kg. seveda v odvisnosti od kislosti tal. Zelo važno rudninsko gnojilo v gozdarstvu je fosforna kislina in sicer v Tomaževi žlindri, hiperfosfalii ali superfosfatti. Fosforna kislina trajno pospešuje rast lesa, povzroča bogato tvorbo'cvetja in sadežev, pospešuje pa tudi življenje bakterij v remiji. Fosfor rla^ti potrebujejo iglavci. Na ! ha gozdnih površin posipljcmo 600—SOO kg fosfornih gnojil. DuSična gnojila, Iii jih uporabljamo v gozdarstvu, so vaina za tvorbo beljakovin, po-SpeSujejo rast in skrbijo la bogalejše življenje žemeljskih bakterij. DuSik vpliva tudi na pretvorbo surovega humusa. Dušična gnojila uporabljamo v gozdarstvu v obliki žvepleno kislega amonijaka ali amonsulfata, apii, amonsolitra in nilromonkala in sirer oW. 500kg na lia, če je v gozdu vsaj 10 cm debela plast surovega humusa; Če py je surova huniozna plast le 5 cm debela, uporabljamo dušičnih gnojil Ic 500 kg na lia. V gozdarstvu je važna tudi uporaba kalijevih rudrvinskih gnojil, in sicer v obliki Žveplenokis-lega kalija ali kalij-magneiija; najboljJi pa je t, i. patent kalij. Ne jmemo pa' uporabljati kalijevih gnojil^ ki vsebujejo klot. ker «e s tem zemlja preveč zakisa in v njej uničijo baHcrije. .Kalij «pospešuje tvorbo celic in lesa, ter s tem olesenitev, to pa je zelo važno jiri pozebi in rmrzali, Kalijevih rudninskih gnojil posipljemo le 500 kg na ha. Katera gozdna iem'lji'šča ib o m o gnojili? Gozdovi, ki z njimi od nekdaj smotrno gospodarimo, so glede talne strukture iti rastlinske iirane dobri, kjer pa % njimi ravnamo v nasprotju i naravo in nesmotrno ter z njimi roparsko gckspodarimo, tam tudi rastlinska hrana ni uravnovekna. Med tako nesmotrno in negospodarsko početje sodi nerentabilno izkoriščanje gozdne sLelje. nesmiselno, roparsko gozdno gospodarjenje, goloseki, čisti smrekovi nasadi, škodljiva gozdna pasa z njenimi tiozdevninii koristmi v živinoreji, S takšnimi napačnimi in izrazito negospodarskimi ukrepi v gozdarstvu smo ponekofi zelo poslabšali naravno kroženjt rastlinske hrane [iz tal v rfrevjc in z odpadlim listjem ter iglitami zopet v tla). Večkrat sc pri tem ni ravnalo po ■ždravem človeikem razumu, ki pa bo v bodoče lahko veli-ko koristil J pomoSjo pravilnega gnojenja. V gozdovih, kjer neprestano izkorijčamo stcljo, so tla icio revna na diiSiku. Gozdni pašniki imajo zelo malo hranilnih snovi, l'U so kisla. Zato jih je po'trehno Sim prej ločiti od gozdnih povrJin. Potrebno pa jih je obilno gnojiti z dodajanjem kalcija {od 1500 do 25üOkg na ha), Tomaževe žlindre (-100 do GOOkg na ha} ali ^uperfosfala, k,ilijevih gnojil {100 do 200 kg) in dušikovih gnojil (300 do .lOO kg na 1 ha). Tudi gozdove, s katerimi smo nesmotrna gospodarili in posekali najboljše drevje, kjer -se sejaj boh-oti boruvničevje, lahko iiboljiamo s pravilnim gnojenjem in gozdarskimi melioracijami. Način in čas gnojenja gozdov. Gozdove gnojimo po vsej povTÜni. iVi tem pa moramo paziti, da bomo gnojilo enakomerno razdcliJi, Kalcijeva, kalijeva in fosforna gnojila Ishko raztresamo ob vsakem letnem i^nsu, po možnosti v suhem vremenu, dušična pa v maju. juniju iti juliju, ker takrat potrebuje drevje največ duiika Revolucija v kme-tijstvu in gozdarstvu. Kir pa je gnojenje ^oiduv sorazmerno drago, si bomo prizadevali gnojiti najprej tam, kjer je pričakovati najlii-(rejšcga iispeha. Dne 1 junija 1959 je bilo v Beogradu posvetovanje o plantaini proizvodnji lesa tii prireji živine. Tudi v Sloveniji je bilo republiško zborovanje, kjer so bije določene prve povrÜne idi snovanje goidnih plantaž. Po vsej državi naj bi osnovali 700.000 ha plantaž listavcev (topola) in SOO.OOO ha iglavcev, predvsem zelenega bora,-duglarije in smreke. Tudi pri gospodarjenju z obstoječim'! goidovi ie prodirajo pri nas sodobnejša spoznanja in bomo tako povečali prirastek za nekaj m* na ha. P o v s e m novo pa je p i a n-ta-žrto gos p od a: rje nje na ikmetiijskiK zemljiščih, ki jih bomo iikoTiščali -tako, da nam bodo. daja;'la več krme, več mleka in prireje mesnate živine, hkrati pa tudi vcf v,sestransko uporabnega lesa hitrorastoČih listavcev, To bomo dosegli z globokim oranjem, močnim gnojenjem s hlevskim gnojem, rudninskimi gnojili in sodobno po!jedelsko-go?;darsko tehniko. Potrebno bo obilno gnojili zlasti bodoče gozdne planfaie, kjer bomo uporabili na 1 ha: apoenih gnojil do 5000 kg, Tomaževe žlindre ali superfosfata ok. 600 kg, apn, amonsolitra v 1. in 5. letu ok. 250'kg, v 3, in -1. letu ok, 500 kg ter kalijevih gnojil o-k, 200 k.g. R e n t a b i I (lO'S t g n o j e n j 31 g- o z d n i h plantaž. S pravilnim gnojenjem g-ozdnih plantaž in 7. drugo sodobno poljedelsko-gozdarsko tehniko homo dosegli naslednje ekonomske uspehe: I, Povečani dohodki na ha (večji pridelek lesa, povečan pridelek krme) t-ig.SOO.— din 3. Povečani izdatki (stroški za rudninska gnojila, deilo, amortiiaoijo) . 77.015.— dni Povečan Čisti dohodek na ha ......,,.,.., . 72.785.— din Pri izračunu povečanega čistega dohod'ka sem uporabil dnevne cene -sa rudninska gnojila (žgano apno po 5 din, Tomaževa žlindra 13 din, apn. amonsoliter 32,5 din in kalijeva sol 15 din za kg). Pri kalkulaciji sem upošteval ceno za topolovino po 4200 din/m' in za les iglavcev po 8500 dtn/m^, pri tem pa sem odätel za prevoz 1 m' Ic-ia od 390 do 1720 din in za posek 1 ra^ lesa od 45(\ do S30 din. Pri tej kalkulaciji moramo upoStevati, da bodo rudninska gnojila pozitivno vplivala v tJaljscm obdobju kot je bilu uporabljeno pri tem pribJižnem računu rentabilnosti. Iz lega je raividno, da se nam v gozdarstvu gnojenje oziroma uporaba poljedelsko gozdarska tehnike vsekakor splača in da je rentabilna. Če bomo skupno smotrno izkoriščali zeniljiSta, ki niso absolutno kmetijska niti absolutno gozdarska, bomo dosegli olje sodelovanje kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov, Samo na območju mariborskega okraja bi s smotrnim iskoriščaiijem nerazporejeniK zemtjiiJ SLP (v skupni površini S'!89 ha) poveSali kosmati proiivod la približno 680 milijonov din. V severni Ita.liji daje 1 ha topolovega nasada od 24—m' ttipulovinc; investicije se lam vračajo 8 do 9-kratno. Inozemske in deloma domače izkuSnjc riani narekujejo, da tudi pri nas čimprej začnemo s plantaino proizvodnjo lesa in prirejo živine Ing Vladimir K in c 1 JELOVO-BUKOVI GOZDOVI SLOVENSKEGA VISOKEGA KRASA Odgovur nn članek M. Pisktrnikfi uGo^iŽne združbe v sfiodnji gorski stopnji Vüokega Krasa in jitosocialolki sistem" v Co^darskctn veslniku št. 1—3. 1939,* Avtor navedenega članka obravnava rastlinske zdiuzbe s področja Snežniškega pogorja, ki so bile Je prej obja-vljene v publikaciji Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije pod naslovom »iPrebiraJnL gozdovi na Snežniku", v Ljubljani leta 1957. M. Piskcrnlk predlaga tko-v način sistema'lizaoije iti nomenklature teh združb ia kritizira uporaW srednjeevropskega načina pri določevanju rastlinskih združb, ki je bil Sia osnovo imeujovani publ'ikatiji tega inštituta, Vbc glavne fi-tdf)bno. Na istih legah, lorei na podobnih rastiščih, srečamo Itidi podobno vegetnciji>. Razločki v sestavi vegetacije so med posameininu vegetacijskimi pasovi 7.elo vHiki. obratno pa so podobuosti istega vegetacijskega pasu v raznih deželah očitne. Vzemimo pas bukovih jo!dov, sestavljenih iz asociacij raiiiih Fagcturaov, oa primer Fagetum na Gorenjskem in Fagetum na Elbursu v Iranu (Perzija), V bukovih go^do-vib Perzije, kjer je na mestu nase bukve orientalska bukev [Fagus orlentalis), ki raste pud podohnimi ekološkimi piogojj kot naSa bukev, srečamo stare znankei dišečo prelo — Aspe-rula odorata, ženikclj — Sanieula europaea, praprot krpate podlcsnico — Polyst;ichum lobatum, kolesnik — Etipltorbia amygdaloidcs, gozdni saä — Carcx silvatijra, rumeno mrtvo koprivo — Lamiuro luteum, Ispljivj žajbelj — Salvia glutinosa, kolenčasto krvornočiiico — Geranium nodosum, redko pa: brstično mlajo — Dentaria buJkitera, trpežni goliec ~ Mercurialis perennis, navadni volČin — Daphne mezereum in '\'etecvetm Setraj — Catamintha grandaflora; Kravcn pa 5c druge endemične vrste deSele, Torei.i vse glavne značilne vrste bukovih gozdov so tudi tam. Pribajamo do zaključka, da j« bukov gozd na Dolenjskem po floristiEncm sestavu mnogo bolj podoben bukovemu gozdu v Iranu kot pa gozdu hrasta doba (Qu^rcus robur), v pasu pod bukov.iin gozdom na Dolenjskem, n. pr. pri Kostanjevici. Če lezi pas bukovib gozdov pri nas med -lOO in 700 m nadmorske višine, je v Iranu na-d 1000 m 2300 m. Tudi v okviru 'Dinarskega masiva, n. pr. na VcUbitu in Biö^kovu, Ic/i pas bukovega gozda že mnogo više kot pri na-?, in to zaradi toplejSe regionalne iilime. Tako v mnogih primerih vpliva regionalna klima v glavnem na višin.sko nihanje vegetacijskih pasov, ki je v naŠih razmerah odvisno predvsem od terenskega reliefa. Vegc-lacija reagira na klimatske spremembe, ki se dajo ugotoviti z analizo sestava in zgradbe rast;Iinske združbe, kar je najbolj odločujoče za nekatere rastiSČne pogoje. Tako morejo nastati s 'komblnaciijo reliefa, vlažnosti rastišča in substrata v določenih primerih nil področju z rastisčnimi regionalnimi klimami, rastišča, kjer vladajo iste elto-loške razmere. Cajander jih imenuje biološko ekvivalentna rastilČa. V teh primerih bomo tam našli tudi podobne rastlinske združbe, ki pa se bodo morda razločevale pn kakšni nepomembni rastlini spremljevalki. Vegetacijo je treba opisati tako, kakräna se kaže v naravi ne glede na oddailjenost posameznih rastiäc drugega od drugega. Se bolje je, ce sc najdejo individui asociacije oddaljeni med seboj, ker ]e to najbolj^ dokaz, da je- asociacija dobro določena in da opisana kombinacija m slučajna, ampak zaJcoiiita Sploino j£ znano pravilo, da mora avtor za določanje novnh asociacij priobčiti dovolj veliko število pcnpisov iz različnih krajev. Pri tem mwamo sintetižirati dobljene podatke tako, da 'bi bili cim bolj pregledni :ti prepričljivi. Ne smemo prcvsč drobiti rastlinskih idrulb in nahajati v brezpomembne podrobnosti, ker, če bomn nadaljevali v tej smeri, pridemo do nesmisla, da jc pod vsakim drtvesom posebna asociicija. oziroma, da asociacije sploh ni. Navzočnost ali nciiavzočnosL kake rastline 2 rnajlino pokrito površino na pomeni mnoge, tt je iiiacilna kombinacija ostala ista in fe rastlina ae raste pod ozko omejenimi rastisemmi pyg^uji. Vpliv regionalne kl'imc bi moial biti dovolj močno izraien. da bi povzronl zadostne a ne majhne spremembe vegetadjc, ti bi se iiražale v floristični sestavi vegetacijc, in Sele tedaj bi lahko govorili o railiČnib regionalnih idrtizbah. Navedene splošno inane principe sem razložil jato, 'ker si) daleč od principov, ki jih predlaga M Piskernik. Da bi raziimftli in orenill, kaj jc hotel VI. Piskernik povedali v svojem Članku, bi bilo treba najprej spoznati principe njegove metode, M. Piskernik predlaga razdelitev rastlj-nsiib združb po teritorialnih raČclih in poskuša dokazati, da ima v^ako, malo oddaljeno področje svoje posebne rastlinske združbe. Torej namesto flcrhlif-nega sistema, osnovanega na pojavu značilnih kombinacij rastlinskih vrst, postavlja princip geografske razdelitve vcgetacijc na nvajhna področja. Njegov princip je v osnovi nereaien ler kot tak neopravičen, neuporaben 'in celo- škodljiv goidarski -prak-ii, ker vnaSa napake v pojmovanja raisHinskih združb in ekoloških razmer, ki označujejo rastišča. Tako navaja M. Piskernik na prvi strani: »4. velikost arealov flori^ti^no enotnih Kdruzb se ujema z velikostjo samostojnih reliefnih enot in obsega lahko povrSino samo nekaj tiso? hektarov; 5. ti areali imajo bodisi svoje področne rnariilnice ali pa so fioristično revnejSi in so brei njih, kar pa je prav tako značilno za tako področje«. Ena jdruiSba — asociacija se lahko pojavlja na lelo velikem področju in tudi posamezna nahaijališca te združbe (individui združbe) tnorejo biti zelo oddaljena drugo od dru-gtgn. ker najdemo združbo na področju, kjer so podoioc ekoloSke i-azmere, N. pr, nekatere asociacij-c smrekovih gozdov (Piceetum) najdemo na silikatnih prakameninali na vsem centralnem alpskem masivu, kjer ima jo smrekovi gozdovi podoben- floristiČno-fitoccnoloiki sestav. Kako-r sem že poi>daril, je ta sestav odvisen od ekoloških razmer in zgodovinskega razvDja vegetacije v preleiktosti, Zgodovinski razvoj vpliva na floristično -•iMlavo rzLstlinstva navadno tem bolj, Jim bolj so oddaljene posamezne pokra-jinc. Ce vzamemo za primer gozdove v Severoi Ameriki in Evropi pod enakimi rastiiČnimi pogoji, vidimOj da je floristiČna. sestava združb v njih popolnoma drugačna. Taki primeri za gozdarje zelo važni, ker. Če pozniim« ekoloSke rajmt^re obeh raslišč leh združb, jjh lahko obogatimo ^ vrstami ki rastcio na ialovctnih rastiščih. Pri nas, na meji Vzhodnih Alp in Dinarskega masiva, so mitoge vrite na robu svojih arealov in nam jc zato iaŽc razločevati združbe po rastlinah kakor v Srednji in Vzliodni Evropi, Vendar je napačno misliti, da bi bile na ma:jhnih (par tisoč he^ktarjev velikih) .vnsednih področjih razlike ta'ko- velike, da bi opravičili imenovanje posebnih združb, seveda v primerih, če gie za združbe v enakih reliefnih razmerah. Na istem gorskem področju (glej n. pr. .»Prtbiralni gozdovi na Snežniku«, vegetacijski profil str 61. slika 4) se pojavljajo namreč v raznih viiinah in na raznih ektpoiicijah zelo različni tipi: od gozdov ki jpadajo v asociacijo bukovih gozdov (Fagion), do goadov. ki sodijo v zvezo iglaiStih gozdov (Abietfi-Piceion'). EkoloSkt razmere so popolnoma drugačne in tako tudi flonsti^na sestava. Teh tipov, ki odlično odraiajo rastiSČne raitnere. M Piskernik sploh ne omenja. M. Piskernik prilaga tabeloi. s katero skuša dokazati svoje trditve o- različnih, kakor jih imenuje upodročnih in okoliških združbah*. Razločuje 14 okoliikih zdruib pod prccej enotnimi rastiičnimi pogoji (nadmorska višina, ekspozicija, nagnjenost in kamnitost). Primerjali in analizirati te zdruibe je težko, ker je tabela sestavljena na poseben način, je jlabo pregledna, -ker imena rastlin niso gru^Jirana po značiltrih florističnib alt po ckcvioSkih skupinah. Za razloČevamje idnizbe je irbrana samo ena rastlina, ki še prika.zuje tudi v sosednjih združbah; tako razlilcovaaje torej ni ni'ti najmanj prepričljivo. Tudi vrste, ki manjkajo v en! od združb, niso ekoloŠfko značilne, navadno so to k slučajne spremljevalke, v I, koloni 50 razvrätini popisi iz dvth različnih gozdnih tipov, ki sem ju opisal kot tip s pomladansko torilnico (A,-F. omphalodetosuin) kot osnovni tip, in še drugi tip, ki je razvit v laprtiK dolinah z velika mnoäiriQ smrtkc na prccej zakisanih tleh z lisi^jakom (A,-F. lycopodletosuni), Ta dva tipa sta i gozdno gojitvencjra vidikji leto različna (glej str. 3i—43. 122-—143 »Prebiralni gwidovi na Snežniku«) in je napačno, postaviti jih v' isto prvo krili>no. V tej koloni je nekaj aoidifilnih vrst, kot brinolistni lisičjak {Lyropodium a.nnotinum), praprot rtbrenjača (ßlechnum spicant), mah (Hypnum loreujn). brezklasi lisicjajt (Lycopodium sclago), borovniea (Vaccjnium tnyrtillus), ki jih v osnovncTn tipu sploh ni, so pa ekološko znfialne is. drugi tip (A,-F, lycopodietosum). Temu tipu Jc približuje tudi 6. kolona. Pu floristiencm sestavu se ti dve asociaciji raz-IoČujeta od vseh Mtalih. V koloni iSL, 14 so rbraoi 4 popi^ji iz Trnovskega goida, k:i so floristiČno revnejši, a niso primerjalni, ker jih je prema 1&. Sodeč po priiloJ.enih popisih v vseh ostalih 11 kolonah oziroma združbah, bi po mojem mnenju vse te idruihe spadale samo v eno subasp-ciac-ijo^ Abieti-Fagetum omphalodctoflum (jelovo-bukov g'oid ^ pomladan^sko torilnico). Drobljenje na toliko »okoliänih« üdruib ni upravičeno nili /Inristično niti ekološko, vsi ti fiozdovi SÖ enotni glede na rast, gojenje in način gospodarjenja. Oko'liäke združbe so torej nerealne, V isti tabeli loČi M. PJskernik posebno področno združbo »Ramni fallacis.^; nejasno je, ^akaj jo itnenujc po rastlini Rhamnus fa-lla* (kranjska fcrhlika). ki jo- najdemo v isti mnoBin.L v vseh ostalih kolonah iste tabele. Na 1. strani Wanka rtavaja M. Pisiernik: »3, malopovrSinske idruibe, kakršna je tudi obravnavani javoruvo-brestov gozd, se v svoji izoblikovanosti menjajo brez izjeme istočasno z menjanjem glavne področne zdrušbe.« Ta trditev je vprašljiva in nedokazana, po mojem mnmju nepravilna. 2e spredaj sem navedel, da tako majhne oddaljenosti ne m'urejo dovolj vplivati na spremembo ekoloäklh razmer pod enakimi rastiščno-reljcfnimi pogoji, da bi se izoblikovale dr^ige ve-getacijske združbe oziroma gozdni tipi. Ce bi M, Plskernik dosledno kvajal svoj princip, bi nastalo velikansko Ste vilo novih istovetnih tipov, ki bi bili različni samo zaradi tega, iker so na sosednjih področjih. Tako je n.pr. M.iPiskernvk napravil iz enega tipa A,-F omphalodetosum. določenega na Snežniku, 12 zdruib. Razen tega jih v tekstu navaja k ne^kaj (tip s tevjem — Hacquelia qpi-pactis in druge). V rstem vegetacijs'kem pasu jelovo-bukovih gozdov (Abieti-Fagetum) smo določili 9 gozdnih tipov na različnih rastiäfih (glej »PrebVraJni gozdovi na Snežniku«). Dosledno z načel) M. Piskerniika bi moralo biti na vseh področjih, ki jih navaja, tudi po H okoliäkih združb, torej t) X H = 126 združb samo v pasu jelov^-bufcovih gozdov enega dela Visokega Krasa v Sloveniji. Tako drobljenje je brez osnove, nei^otrebno, povzroča le težave la praikticno gozdarstvo in je tudi teoretsko neosnovano (glej razlago spredaj!), Sistematska razporeditev in določitev ^drulb m jasno podana, ker je osnovana na teritorialnih enotah, -kar je nap.ično, ker razlike niso dovolj očitne. Nova nomenklatura, kj jo uvaja M, Piskernik, ni niti utemeljena niti praktična in je ,preveč komplicirana. Obdržimo srednjeevropsko nomenklaturo, 10 je bolj preprosta, ima pa 5e to predoDSt, da so po istem principu določene idružbe v sosednjih drŽavah iti tudi pri nas v Jugoslaviji, To je izredno važno, ker je s teip omogočena primerjava. Na botaničnem kongresu v Parizu 1. 1954 je bilo določeno, da morajo latiniki nadvi asociacij viebovati samo imena dveh rastlin, oziroma morajo biti sestavljena le iz dveh besed. Lme, ki sera ga pred fasom dal a.sociaeiji Abieti-Fagetum dlnaricum, je t-orej že predolgo. Ime tretje rastline je dopustno le za subasociacijo. Imena, kot jih predlaga M.'Piskernik,, so vsekakor preveč komplicirana in, ker so skovana po drugem načinu, niso primerjalna, n, pr. Aremoniae agrimonioidis .\biclo-Fagium calami nth le um gradiflorae ali pa Omphalodis vernae Abieto-Fagelum aposeridanum foctidae in podobno. M. Piskernik navaja, nekatere zaključke na 6. in 7. strani, 'ki ne veljajo iz agoraj navedenih 'razlogov, katerih ne bom ponavljal. Ne strinjatn se z osnovno mislijo, da je Ireba ie dol&Čene goidot tipe Sc bolj drobili. Prav obraLno sem moenja, da je treba ie obstoječe združbe po moino^ti sintctizirati k et goidoe tipe, Težko je celo ugotoviti, ali M. Piskernik pri obravnavanju združb, uavedeiiih v publikaciji »Prebiralni goidovi ua Siiezniku«, Izliaja s stalifČa svoje nove melude ali iz pravil srednjeevropske Šole, Glede predloga M. Piskcrnika, da bi bilo treba predelati asociacijo Abicti'Fagetjm dinaricunt, katera je opisana v publikaciji «"Prebiralni goidovi na Sneifcniku'i. bi poudarit, da je ta asociacija tam dovolj utemeljena iß izčrpno opisana na str. 27^—30r tam je tudi navedeno in dokazano, zakaj je iibrana značilna skupina vrst. Tega ne bi vač ponavljal. Kar zadeva orbsežnost idružbe in nijenc klasifikacije, naj navedem dejstvo, da so imeli jelovo-bukovo idruibo gozda pred publikacijo »Prebiralni gozdovi na Snciniku« la sub-asociacijo Fagetum silvalicae abietetosom (Horvat). Iz razlogov, navedenih na str. 27— smo predlagali, da se ta subasociacija poviSa v stopnjo asociacije Abieti-Fagetum dinaricum^ analogno temu, kakor je biJo napravljeno v sosednjih srednjeevropskih deželah. Na ta način obsega asociacija Abirti-Fagetutn fiioaricum ves pas jelovo-buko-vih gozdov Dinarskega masiva. Tedaj sem ugotovil ipopalno identičnosl subasociaclje s pomladansko torilnico Abieti-Fagetum ompbalodeiosum na severnem pobočju Snežnika, na Kočevskem in v delu Roga. Ta ugotovitev čudi M, Piskcrnika; trdi celo, da je to nemogoče samo laradi tega, ktr so ta področja prevct oddaljena med seboj, sam pa je vnaprej doloEtl, da na oddaljenih podrofjih ne more uspevati ista vrsta združbe. Prav dejstvo, da popisi iz omenjenih podrofij kažejo isto strukturo in sestavo, je najboljši dokaz pravilnosti pri doloJitvi tiste subasociacije. Osnovni sip v bosanskem delu Dinarskega masiva sem imenoval A.-F. piceetosum (1, 1941), Gotovo bodo pri natančnejšem proučevanju rastlinstva na celotnem področju Dinarsl;cga ma.siva nasi bosanski tovariil ugotovili še druge asociacije in subasodacije. Ko bo tak material zbran, bodo tudi dozorele rsizmere la revizijo predloženih nazivov. Znanost napreduje! Tudi pri nas napreduje proučevanje Visokega Krasa. Opisane so bile zc Štiri nove subasociacije Abieti-Fagetum elymiitosucn, Abieti-Fagetum vcronicetosum, Abieti-Fagetum caTiLClosurii pilosae, Abieti-Fagetum majanthemetosum «a področjih Javor-nika, Masuna in Jurjeve doline. Pj-i natančnem prouiievatiju sosednjih področij bodo tudi lam ug-otovljcne druge združbe. Sele, ko bo -zaključeno proučevanje celotnega področja Visokega Krasa v Sloveniji in v sosednjih deielah, bomo dobili splošen in pravileu pregled čez vse to področje in bomo lahkn napravili i'prodromusi, oziroma popis (inventar) vseh vegetacijskih pasov in rastlinskih združb ter gozdnih tipov. Fitocenologija je kot znanost toliko napredovala, da terja veliko dela. ki ga ne more zmagati posamezen raziskovalec; za to je potrebno delo v ekipah, kakor je bilo organiiirano pri publikaciji iiPrehiralni gozdovi na Snežniku«. M. Piskernik pravi (str. 9,): »Ekologija obdelanih združb ni obravnavina, ker bi zaradi pomanjkanja podatkov bila premalo utemeljena«. Na ta način M, Piskernik spleh ne upoJ'teva vseh raziskovanj, publiciranih v knjigi »Prebiralni gozdovi na Snežoikmi, in to ne samo raziskovanj iz fitocenologije, ampak tudi iz pedologije, klimatologjjc in geologije. Prav La razis'kovanja utemeljujejo gozdne tipe io karakterizirajo raiitiSča, na osnovi katerih delamo potem zaključke o bonitiranju rastiJČ, rasli drevesnih vrst in ustrezajolJlh goidno-gojitvenili ukrepih. V Tregubov ATOMSKA ENERGIJA V GOZDARSTVU V ZDA je vladina komisija za miroljubno uporabo atomske energije iittlavila doslej že ok, 1300 patentov, V TVezi z raziskovanji o možnostih uporabe te energije v gozdarstvu, vbrizgavajo na posebni 'poizkii-sni postaji v državi New Jersey drevju injekcije radioaktivnih izotopov. Na ta način nameravajo zbrati točne podatke o prirastku drevja. Nato zasledujejo potek vcepljenih izotopov in skušajo določiti, kako vplivata obdelava zemlje in njena hrariljivost na drevesno rast. Poineje, pri predelavi posekanega lesa ia celulozo pa bodo lahko ugolavljaii, kaka in v ^kolikint meri se spremeni kemijska sestava lesa v doloJcni proizvodni stopnji. S temi raziskavami skuSajo v glavnem dognati podrobnejše podatke o rasti drevja, da bi jih mogli uporabiti tudi pri .pogoidovanju- (Pa reviji »Schutz dem Walde-, ät. 70/59, Z T.) VPRAŠANJE GOZDNIH DELAVCEV V SVETOVNEM MERILU Mednarodni urad za delo v Ženevi je priredil predlani med S. in 19. decembrom prvo svetovno konferenco o delu v gozdu in v lesni industriji. Kakor v podobnih primerih, so se (udi -tokrat r.brali predstavniki delavcev in delodajalcev 25 držav, med Djimi tudi Jugcfslavtje m Sovjetske zveze. Iz evropskih dežel je prišlo 150 delegatov, udeleženci pa so bili tudi iz Avstralije, Kanade. Združenih d-ržav Amerike in goidni delavci iz Afrike. Goidni in lesni delavci z vseh 'kontinentov opravljajo v svetovnem gos-podarstvu ogromno delo. Nad 30% zemeljske celine ptrkrivajo gozdovi, veliko pa se jih gospodarsko Šc ne izkoriJca. Ugotovili ISO, da sta gozdarstvo' in lesna industrija po številu nesreč na prvem mestu, in sicer zaradi nezadostnega strokovnega znanja in marsikje tudi zaradi primitiviima pri opravljanju zlasli gozdarskih del, kjer je potrebna povcfana poraba telesne energije. Gozdni delavec mora dnevno obnovit! 5000—6000 kalorij, tovarniSki .^000—4000, uslnžbcnci, ki ddajo duševno pa 3000 kalorij, Poudariti so, da bi morali vsa vpraSanja ä tem v zvčzi (fiziološka in psihološka) se v večji meri /natistveno obravnavati. Na konferenci so iždelali vrsto priporočil vsem državam Predvsem riaj se pospešuje zavesi miiru in ijsboljäajo delov-ne rajtmere. Preprečevati je treba nesreče in temu primerna i>rediti organizacijo dela, izboljšati orodje, nuditi urejeno prcSkHio in Itvalište. prilagoditi delovni Čas in nagrajevanje la opravljeno delo. Sindikati naj posredujejo pri sklepanju kolektivnih pogodb, obvezni gospodarski predpisi naj urejajo dodatke za družino, •uvede naj se plačan dopust, upüäteva naj sc odSkodnina za slabo vreme in za orodje, določi naj se ustrezno ra-zmerje med plačilom »na akord« in plačilom po času. Posebno pereča so vprašanja delavcev pri skladiščih v velikih obmorskih l-ukah. Poudarili so, da postaja zavest družbenosti vedno moČtiejSa, zato je ipotrebno iaboljŠati razmerje med delodajalci iti delavci. Uredi naj se stalnost zaposlitve in pravica do strokovnega oziroma političnega združevanja. Sporne primere naj urejajo posebna razsodišča. Diskusije so bile vroče in ostre, nekateri delegati iz Afrike in Avstralije so prvič nastopili na lakSnein svetovnem forumu. Pri razpravah so se poka-zala ostra nasprotja med fcapilalistifnimi in socialističnimi drŽavami, združevali sta jih le skupni gospodarski panogi: goidajstvo in lesna industrija. Vprašanje gozdov se ne obravnava le na svetovnih gozdarskih konferencah, ampak se ta vprašanja kreSejo v svetovnem merilu le veliko ostreje, ko se postavlja človeka-delavca z vsemi pravicami njegove sodobne druibenosti v okvir gozdarstva in lesne predelave, De-legali Sovjetske zveze so izjavili, da si je težko ;(ami!iliti skupne interese delodajalcev in delavcev v kapitalističnih državah. V Indiji je na tisoče nezaposlenih, ti so zadovoljni, če dobijo od Časa do časa malo dela v go'zdu, V Kanadi napovedujejo gozdui delavci Štrajk, v pragozdoviii Afnke imajo črnci veJike težave pri sečnji in spravilu lesa. Konferenca je s primernimi resolucijami združila prizadevanja, da bi st stanje delavcev izboljšalo, A. S. IZ PRAKSE NAPREDOVANJE MEHANIZACIJE PRI GRADn-VI GOZDNO-PROMETNIH NAPRAV V jOKcIni proizvodnji imajo gozdnoprometne naprave odločujočo vlugg, Perspektivni načrt la razvoj goidarslva v LRS daje zato velik poudarek prav g^raditvi goidnih cest, bi so temeljni pogoj xa sodobno gojenje in izkonSčanje' gozdov, la. povečanje prniivodnje lesa ter za racionalizacijo vsega dela v gozdarstvu nasploh. Da bi olajšala in poenotila načrtovanje gozdnih cest je Uprava za gozdarstvo LRS lita 1D37 izdala priročnik »Smernice za sestavo investicijskih programov in glavnih projektov za gozdne ceste«, ki so gozdarski operativi dober pripomoček pri projektiranju. Za čimprejšnjo dosego primerne gostote cest v našili gozdovih; zaenkrat vsaj 3 km na too ha gozda (Švica ima 6 do 10 km na 100 ha), predvideva dolgoročni načrt graditve goidnoprometnih naprav, da bi sc v Sloveniji v 5 letih zgradilo IOÜO km gozdnih cest. na leto povprečno 200 km. Za izvršitev teh nalog je treba pogumneje uvajati ustrezno mehanizacijo, buldožerje, k-Dmpresorje, drobiJce, vibratorje in valjarje. Pivi buldožer, ki ga je nabavilo Gozdno gospodarstvo Mariljor, je letoi zaoral ledino v 4 km dolg^o tra^o nove gozdne ceste nad Lehnom pri Urbancu na Pohorju.. KoroSko gozdarsko podjetje Slovenjgradec uporablja btildožer pri gradnji S km dolge goidne c«ie od Raven prcrfl Urälji gori. Tudi go/dno gospodarstvo cDravinjaf v Ptuju je pri gradnji nove gozdne kamionske ceste na Boč vsa zemljiška dela spodnjega ustroja ceste opravilo z buldožerjem- Gradbene skupine gozdnih gospodarstev so sedaj že precej dobro opremljene s sodobno mehanizacijo, zlasti v Mariboru, Kočevju in na Bledu; go/darstva vsako leto pridobiva nove dobro grajene ceste. Učinek mehanizirane gradnje gozdnih cest je nepiimerno večji in cencjSi kol stari način gradnje brez mehanizacije ali pa le s primitivno in povsem nezadostno mehanizacijo. V gozdarski praksi je znano, da je cesta glavno prometno sredstvo, ki trajno in zanesljivo odpira gozdove, vendar velja poudariti, da so tudi iičnitc kot pomožue spravilne naprave in kot dopolnitev cestne mreže izredne vainosti za racionalizacijo spravila lesa od .icčišč do cest. Po gorskem strmem svetu, kjer bi bšla gradnja cest te!ko izvedljiva oziroma neekonomična, se je potrebno odločiti za gradnjo ihčnic. Sedaj se uporabljajo razno'VTstne Žičnjct, öd najbolj preprostih samoteiinih žičnih drč in spusčalk do bolj zahtevnih dvo- ali ^tirivrvnih Sičnie z rizličniml pogoni. V rabi so laane vrste motornih izvlekov in žerjavov domačega in inozemskega iivora. Od 11. do IS. maja 1959 je bil na Bledu leča j za žični carje, ki naj bi gozdarski kader čimbolj usposobil za projektiranje, montiranje !n obra-tovanje z žičnicami. Vzpodbudo za organizacijo tečajev je dala mednarodna organizacija FAO, ki je lansko jesen priredila, mednarodni tečaj za ziČniČarje v Jtaliji in Švici, Tega inozemskega tečaja so se udeležili tudi naši strokovnjaki, ki so v inozemstvu pridobljene izkušnje prenesli na blejski tečaj, prirejen popolnoma za naŠe jugoslovanäke razmere. Okvirni program tečaja je obsegal 6 dni predavanj in 2 dni praktičnih demonstracij na terenu, združenih z og]e8,00 248 Povprečje 3,60 2,74 398 54,60 335 Jura 5,78 2,86 295 39,10 55,10 331 Mittellaiid 2,67 2,76 300 37,10 53,20 229 Alpen 2,61 297 38,35 56,00 249 Kakor vidimo, ima tudi Svica s svojo dokaj stabilno valuto svoje posebnosti. Zasbzki nekoliko rastejo, življenjski strolki pa manj. zato se gmotno stanje delavcev izboljšuje. Vodniki zaslužijo v razmerju i letom 1939 manj, na sploäno pa se sorazmerno z realnim zaslužkom ne morejo pritoževati. A. S. GOZDNO GOSPODARSTVO AVSTRIJSKE KOROŠKE Po podatkih dczcliie gozdne direkcije za. Koroško v Avstriji odpade na gindave ■jS7,lS2ha. V primerjavi s katastrom je ta povriina narastla aa 57.993 ha ali za Od iivoinih irtrikov odpade na les 60—70%. Leta J95S je znajal etat 1,75 milijonov ni', torej za 35 000 ra^ manj kot Jctft 1957. Od tega odpade na sečnje zaradi poSkodb nad 251,000 m'. Koroška ima [3S0 žag, njiJiova kapacitcta pa je iikoriSčcna le ok, 50—60%. Število J.ag se vedno bo]j zmanjäuje. Preteklo leto jc bilo v gradnji 79 gozdnih cest v skupni dolžini 350 km. Od leta 10^6 je bilo zgrajenih Skupno 1600 km gozdnih cest. Za pospeicvanje gozdarstva je bilo lani vloäeoih 15,S7 milijonov šilingov (ok, 300 milijonov din). Pri tem je bila udeležena z ^5% zvezna vlads, i% dežela iu obctne, 63% pa gozdni posestniki- V deScli je ok, 60.000 ha goličav a!l 13 % od skupne gozdne površine, torej precejšen" delei. Presežek se^n3e je znašal lani 6Sß.OOO ali 6-1 zato je potrebno poleg tiktepov ?,a povečanje gozdne proizvodnje uvesti ludi omejitve seienj, (Po reviji «-Schuti dem Walde« Jt. 75/59. Z.T.) DRUSTVKNE VESTI PETNAJSTI PLENUM ZVEZE DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE Zveza droitev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije je imela dne 24. apri'la 1939 v Moälarju 5vc^ani plenum, posveten 40-letnici KomuriistiČne partije Jugoslavije'in iSKjOJ. Plenum je odprl predsednik, tovariJ ing. Rajica Djekič. Najprej so navsoci z enomi-nutnim molkom -pofastili spomin inženirjev in tehni'kov naiSe stroke, ki so padli med narodonoosvobodiloim bojem. Nato je imel predsednik slavnostni govor, « katerim jc bilo zasedanje XV, plenuma posvečeno obletnici Partije in SKOJ, Po govoru predsedujočega je sledil referat tov. ing. Novaka Mihajloviča. Svečano zasedanje plenuma je bilo zaključeno s polaganjem veneev na grobove padlih herojev v Mostarju, V naslednjem objavljamo oba govora. Uredništvo SlavDOstni govor predsednika zveie na petnajstem plenumu Zveze DIT GLl Tovariši in tovariŠice! Z na.5o skromno proslavo se inženirji in tehniki gozdarstva in lesne industrije vključujemo v splošno narodno proslavo 40-letnicc ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ, S to svečanostjo hočemo med nami poživiti spomine na slavno dobo- naše z.godovinc in se spomnili tistih naäi'h številnih tovarišev, ki so se bojevali na univerzah, po ulicah naiih mest. na bojnih poiljanah Španije in Jugoslavije ter v nacističnih koncentracijskih taboriščih po vsej E-vropi, da bi priborili svobodo našim in drugim narodom 'in da bi priborili svobodo Člevtku. Ni zgolj slučaj, tovariši in tovariŠice, da smo aa XV. plenum izbrali prav Moistar, kjer naj bo ta svečani sestanek naše zveze, posvečen sJavni zgodovini Partije iu SKOJ. Mostar smo izbrali zato. ker je znan kot raeilo svobodoljubnih ljudi, mesto, nad katerim so skoji desetletja vihrale zastave narodne svobode in socialne pravice in kjer je že desetletja delovala Partija v borbi proti izkorijčevalcem m tlaČi^eljem, Stotine in stotine sinov in hčera Mostarja in Hercegovine je pjdivalo kri in žrtvtrvalo svoja življenja /a svf/bodo in socialiiem, Deliivski razred in delovno ljudstvo Jugoslavije slavi lo leto 4f)-ictn;co Parllje in SKOJ ter proslavlja s tem svojo slavno pretcklosl, junnŠki boj proti faSističnim in imperialističnim. silam, boj za bratstvo in enoh-iost naših narodov, 7a napredek naše domovine in 23 pravice delovneg^a člove.ka. Že 10 let teSc organiziran in premišljen boj pod vodstvom Partije ž:a gospodarsko, socialno iu narodno svobodo naŠih narodov. Milijonske žrtve, ki so padle v lern boju. gla-sno in jasno govorijo' o pomenu le proslave in pomenu «mage naših narodov in njihove Partije. V leni nadil&veskem boju delovnega ljudstva in kmetov je imela važno vlogo napredni inteligenca, k! se je pod vodstvom Partije in &KOJ borila proti monarho-faši-stični diktaturi, proti domačim in tu|im fašistom tako ob intervencijah proti Oktobrski revoluciji, proti svobodi Jpanske^a naroda in 7a obrambo Češkoslovaške, a posebno Se v boju ^a obrambo nale dežele v narodnoosvobodilni borbi in socialistični revol^jciji. Napredna inteligenca je bila vedno v prvih vrstah, ker jo je vzgajala in vodila Partija pod vodstvom tovariša Tita, Tehniki, Študenti in inientrji gpoidarstva in lesne industrije Jugoslavije su prispevali temu tcikemu in slavnemu boju lep delež, o ?cnier priEa pel narodnih herojev gozdarjev, mno^o padli.h v NOV in nad 130 interniraiicev. Veliko tehnikov in inienirjev pa je v fasu iNOB sabotiralo zahteve okupatorja in njegovih hlapcev, s Eimer so podpirali boj proti okupatorju in iidajalccm. >Po osvoboditvi je postvila Partija in ljudska oblast pred nas value in. odgovorne naloge. Mi smo jih, čeprav v terkih okolišiSinah, vestno izpolnjevali X velikimi napori in požrtvovalnostjo ob nezadostnem strokovnem kadru, brez opreme, mehani/acije, zgradb in naürtov, ko sta bila tudi gozdarstvo in lesna industrija žara,di vojske in njenih posledic močno jirizadeta. Tehniki ter inžejiirji gozdarstva in lesne industrije so se zavedali, da jc obnova zemlje in izgraidnja. socializma izvedljiva samo ob skupnih naporih vsega delovnega ljudstva. Zato io podprli ta Jplo^ni boj z veliki-m delovnim članom, da fci tako omogočili hitrejši razvoj industrializacije in elekirifikacije, ki sta osnovna pogoja socialistične izgradnje. S tem SO ustvacili temelje za številne tovarne in Elektrarne, za kar so bili deleJ.iii priznanja tudi z najviSjegn mesta,) Ob -lO-letnici Partije in SKÖJ smo mogJi ugotoviti velike uspehe, ki so bili doseženi taiko v revolucionarnem boju kakor tudi na gospodarskem in. kulturnem podroEju. Ustvarili smu pogoje za hitrejši razvoj socializma in socialisti Enih odnosov. Toda pred delovnim ljudstvom Jugoslavije sO še mnage odgovorne naloge. Mi se zavedamo teh naJog in njihovega ključnega pomena za naŠe gospodarstvo. Zato moramo strniti svoje vrste in uporabiti vse svoje sile. da bomo dajaJi na.ši industriji in za izvoj kar največ kvalitetnega ilesa, da bomo ustvarili nove milijone kubikov lesne mase s povečanjem produktivnosti sedanjih in ustvarjanjem novih gozdov bitrorastočih vrst. da bomo razširili kapaoHrte ksne industrije In izpopolnili tehnološke procese zajadi povečanja in pocenitve proizvodnje racionalnega izkoriiSEanja surovine ter da se bomo tudi v bodö?e borili za razširjenje in povečanje proizvodnje finalnih izdelkov. Neumorno moramo razvijati znanstveno-raziskovalno delo in dvigati strokovno raven z uporabo vseh sodobnih znajistvenvh izsledkov in pridobitev tehnike, da bomo dosegi! uapeSnejse in hitrejše izpolnjevanje nalog, ki jih postavlja pred nas naSa socialistična diuiba. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije bo tudi v bodoče nudila vso podporo za uresničitev splošnih političnih ciiljev naše skupnosti, ki jih postavlja pred nas Zveza komunistov Jugoslavije: boj za mir, za konstruktivno sodelovaje mednarodnega delovnega ljudstva, za enake odnose med narodi, za nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav in za pomoč nerajivitim državam. štirideset let KPJ io SKOJ ter politična, aktivnost Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije ter študentov gozdarstva pred in med vojno ter po osvoboditvi (Govor ing". N-Mihajlovi^a) XV. plenum Zveze druStev inženirjev in tehnikuv gozdarstva in Icsrte industrije Jti^slavijc jaseda v času, ko proslavljajo naii narodi 40jletnico revolucionarnega bojü Komuristitoe partije Jugoslavije in SKOJ, V lej dohi revolucionarne zgodovine naie Partije so bile v driavi 'i7vcdeiic napredne drviibene spremembe, ki so reiuUal nenehne borbe delovnega ljudstva in naprednib sil pod vodstvom KPJ, Govflrifci o -lO-letnici ustanovitve KPJ. pomeni prikazati zapleten in teiek boj jugo-ilavanskib narodov jia- njiliov obstoj in svobodo. Stara monarhistična Jugoslavija je nastala po prvi svetovni vojni. V ttni ^asu je imela Antanta. ):i je premagala Centralne sile, t, j. Avstrijo in rNemtijo prtmoJ,. kar jt vscjcakor vplivalo prt ustanovitvi države »Srbov, Hrvatov iti Slovencev«. S tem je bila prvič v igodovini uresnifena davna zelja srbskega, hrvatskega, slovenskega, makedonskega i« friiogorskega naroda po ujedinjciiju, kar je pomenilo prvi pogoj za. obstanek, svobodo in družbeni- napredek naših narodov, Novoustanoviljena država je bila že v lafctku polna notranjih družbenih, razrednih in norodriih nasprotij. Zato se v svojem notranjem in zunanjem položaju ni rnogla uveljavili kot čvrsta državna enota, ker je bila obrcnienje-na z neprestarvi.mi narodnostnimi, političnimi in ekonomskimi krizami Težak položaj delavskega razreda in siroraasnost srednjih slojev, nerešena narodnostna vprašanja, metode in obli'ke zapostavljanja ter politika vladajoče srbske buržoazije, vse to je vzbujalo vedno močnejSi in organiniran odpor delavskega razreda in Ijudikih množic Vedno bolj se je kazalo, da režim vladajoEe buržoazije ne more zajamčiti ZMSiali deželi njenega gospodarskega in kulturnega razvoja. Tako je bilo celotno politično življenje stare Jugoslavije obremenjeno z revolucionarnimi pojavi Tn trenji, kar je povzročalo aaostritev razrednuh in nacionalnih nasprotij in poglabljanje burSoazncffa političnega sistema v drŽavi. Pod takimi pogoji je bila ustanovitev Konvunistiine partije Jugoslavije leta 1919 zgodovinska nujnost naših narodov. Ustanovitev avantgarde delavskega razreda je pozitivno vplivala na razvoj revolucionarnega gibanja, kakor :c je to kazalo v nenehnem po veča vanju Števila sindikalno orga-nijiranih delavcev, v organiziranih rcvolucionarmli akcijah in uspeijih na občinskih vo-htv;ih. Čeprav ni imela iPaitija v tem Jaju jasno določene linije v nacionalnih in ttidi v socialnih vprai3])jih, vendar jt ona bila osnovna politična moč, ki je vodila, organiziran boj proti nasilni politiki velikosrbske buržoaiije proti ii,irodom in narodnim manjšinam tpr za -pravično reievanje agrarnega vprašanja, Zaradi nedoločnih odnosov v nacionalnih in socialnih vprašanjih ni bilo mojgoče Partiji že v tej dobi doseči globljo povezavo dravskega raireda z narodnimi in kmečkimi gibanji za enotno gibanje proti oblastnosti buržoazije. Ob koncu leta 1950 je bila Partija in delovanje razrednih sindikatov s proslulo »Obznanoit prepovedano, leta 192i pa je bil proglašen zakon o ^Zaščiti države'., s čimer jc posta) teror buržoaiije iic hujšL Posledica tega je bila, da je morata Partija v ilegalo in da ,so bili njeni Člani izpostavljeni množičnemu preganjanju in zapiranju. V dobi 1921 do i92ti se je Partija borila v izredno težkih pogojih, V njej se jc bil notranji boj ob rajčiSčevanjg odnosov do nacioI^alnega, kmečkega m organizacijskega vprašanja Ta hoj aa načelna vprašanja partijske poBtike se je izrodil v neprincipielno frak-tionaStvo, kar je zadajalo Partiji težke udarce. Po odprtem pismu Kominterne na člane KPJ je leta 1928 prevzel začasno vodstvo partije tov, Dju;ro Djakovič, Na IV kongresu T Partije v Dresdcnu so bili frakcicmaši iiločeni li vodstva; v vods-tvo so bil! iavoljeni novi ljudje, prvenstveno iz vrst delavskega razreda, s tov, Djakovicem na Kelu. To je doba uspeSnega dela Partije, ko je ona zopet vodila delavski razred v njegovem legalnem in ilegalnem boju. S tem je Partija zbrala okoli sehe napredne sile delavskega razreda, omladine, inlcligence in delovnih kmclov. Raävoj notranje konsolidacije Partije je zaustavila scstojanuarska diktatura, ki je ni najbo-lj iverinski način obraJunavala s Partijo. Mn&gi njeni Člani so bili ubiti ali obsojeni tia vcMetni zapor. Vodstva Partije je v tem Časti napravilo napako, ko je hotelo dvignili oborožen upor proti diktaturi, a ni upošievalo dejstva, da so bile opozicijske stranke in meiČanstvc v glavnem naklonjene rciimu. Zato je režim ^adal Partiji teike iwJarce. Toda junaSki odpor in neuklonljivost komunistov v tem neenakem boju je :>blik(>-va.la nov lik revolucionarnega borca. Zaradi tega in nepopuslljivosti članov KPJ diktaturi ni uspelo uničiti Partijo. Ker je bilo vodstvo Partije v tern času v tujini in ni moglo v zadostni meri poznati položaja v driSavi, je to močno vplivalo v boju proti diktaturi in faSi^mu, Nenaviočnost vodstva je ustvarjala v partijskih vrstah iinedo, kar je zaviralo raivoj mnoiiČnega političnega boja proti dikta'turi. Šele s prihodom tovariia Tita na Čelo Partije je Je-ta j večjim uspehom prevzela vodilno vlogo Laka v sindikatih kakor tudi v mladinskih io drugih organizacijah, ker se jt Centralni komite skupno s tov. Titom nahajal v državi, V tem času je bil izveden tudi proces notranje konsolidacije Partije: i^lofeni so bili ladnji ostanki starih antipar-tijskih struj, ustanovljene so bile nove organizacije, poveif.ale fio se iie obstoječe in utrdila so äc tudi njihova vodstva. V lej dobi revolucionarnega boja se je Partija razvijala in postajala vedno nioČnejii faktor v državi. Partija se je vedno globlje .povezovala z vsemi plastmi naÜh narodov, raiiirjala svojo dejavnost in pripravi j ats, ljudstvo na ugodne dogodke, ki so se bližali na predvečer druge svetovne vojne. V vseh teh stopnjah boja, razvoja in rasti naäe Partije na njeni zgodovinski poti je tudi napredna inteligenca skupaj z delavskem rairedom sprejeinala borbene ideje, se vedno v večjem številu vključevala v vrste njenih borcev in v najtežjih dneh velikih preizkušenj ostala dosledno na strani Partije. Ne samo posamezniki, marveč celotne organizacije napredne inteligence so že pred vojno ipokazaJe bojno pripravljenost. Ramo ob rami z delavskim razredom je ta inteligenca ustvarjali krepko pOvezaTiost in enotnost vseh plasti ljudstva v boju naprednih siil proti reakcionarnim silam za zmago revolucionarnih idej V stari Jugoslaviji so imeli inženirji In tehniki goidarslva in lesne industrije dve strokovni idruženjii in t^j; -Jitgoslovensko sumariko udrulenje« s sedeiEem v Zagrebu in »Udruirenje jugoslovenskih inženira i tehniČara« s sedrfem v Beogradu. «Jugoslovensko šumarsfco udruÜenje« je po^ svojih pravilih moralo skrbeti za varstvo, napredek in obrambo giozdarstva in gozdnega gospodarstva, s Čimer je branilo inteTes,e svojih članov. Poleg strokovnjakov so bili člani tega združenja tudi le^ni industrijalci, gozdni velepD-sestniki iti Irgovd t lesom. Na sedeiih banovin je imela ta organizacija svoje podružnice (sekcij.e). «Udruzrnjc inžmira i arhitekata« je imelo strokovne organizacijske ediuice —■ 'klube, med katerimi je bil tudi klub gozdarskih iniienirjcv in tehnikov. Aktivnost članov v teh klubih je bila večja kakor Članov v prvem združenju. Znano je, dai je zgodovina ra^zredne druibe boj reakcionarnih in revolucionarnih idej in da je bil ta boj ijwsebno oster na prelomnicah družbenega razvoja. Stari družbeoi red se vzdržuje z nasiljem in vplivi reakcionarnih idej, kar nujno povzroča, da stopijo revolucionarne sile v boj za svoje napredne ideje, Zato je povsem prirodno, da se je politično življenje inienirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije v Jugoslaviji, ki ga je vodila Partija, razvijalo v inamenj-u spopadov in idejnih razčiičevaaj, ki so sc v prvi vrsti kazale na vprašanjih splošne politike in gospodarstva, v bojih za zavarovanje eko- nu-mskih interesov in proti draginji, v zahtevi po nacionalni enakopravnosti, politični svobodi in demokraciji, Na kongresu »Udruženja jugoslovanskih inženira i arhitekata" v Splitu (1937) in Novem Sadu (1939) je ,priälo do spopada med na^a^l'njaSkimi in naprednimi silami v društvu, Reakcionarne sile so bile poi-ai^enc in orga nizati ja se je spremenila v inie-nirsjiih druätev«. Vodstvo so prcvtelc napredne sile, ki so delale po direktivah Partije, Zaradi iiereScnega narodnostnega vprašanja, so it pojavljali v jug-oslovenskem gozdarskem idrulenjij spopadi i reakeionarnimi sila.ini, ki so imele v združenju vcČji vpliv. Z iistanovi-tvijo bano-vine Hrvatske pa je bila potreba po reorganizaciji združenja nujna in tako se je J7. marca 1940 ustanovilo »Hrvatsko iumarsko druStvo« 33. junija i. 1. pa »Slovensko goidarsko druStvo*. Marca 1941 je bila ustanovna sltupSiina liSrhske^a Gumarskega druStva*, bi pa Ksradi dogodkov v mesecu aprilu ni moglo zySivcti. Sekcije uUdru-iSenja jugoälo venska h inženira in arhitekata« so se mtd Ittom 1940 spremenile v »Društva inženirjev in tehnikoi'«. Glede podružnic »Jiigoslovenskog Sumarskog udruJenja«, ki naj bi se apremenile v posebna druStva, pa so dogodki to iprehiteli, preden je bil ta proces i Iveden. Število Članov »Udruzenja jugoslovens;kib inženira i arliitekatan je vedno bolj raslo in njib-ov vpliv na reSevatjjc mnogib perečih problemov jc bil vcdtro vtčjl, ilasli ie v boju za ohranitev narodne sam ostra jn osti in v boju s pTOtiljudskirt^i rcÜtni. V resoludji o j jubilejnem kongresu v Novem Sadu je «Udruženje jugoslovenskih inženira i telmičara« obsodilo vse poskuse aa slabitev obrambnih sposobnosti na^e države in za uistvarjanjc malo-dušnosti. Resolucija je pozdravila rod'oljubne akcije z^dinjene mladine, rezervnih oficirjev, delavcev m vseh, Iti so se iijavljali i;a obrambo države ter podčrtala, da bodo tudi člani tega idru-ženja sc^delovali pri tem z moralnu in materialno pomočjo. Rcaolucija je tudi zahtevala demokratično rcSitev taio imenovanega hrvatskega vpraJanja. Glede sodalruh problemov je resolucija zahtevala delo za nezaposlene inženirje in tehnike gozdarstva in lesne industrije, zaposlitev žena in «a enak« delo enako plačilo. Prav tako odločna je bila tudi lahteva, da se sprejme v službo vse nameičencc, ki so biti ob proti ljudski h volitvah množično odpuSčcni. Tudi Jtudenti gozdarstva so imeli svoja strokovna združenja, v katerih se je bil oster boj proti ncljudskim režimom in za napredne ideje. Znane so vdike politične akcije, ki so jih organiiirali Študentje zagrebške in beograjske univerze. Ta mladina je bila nosilec naprednih idej in revolucionarne misli. Med njimi jc bilo lepo Število organiziranih komunistov, ki so po navodilih in smernicah Partije vodili boj proti staremu za zmago novih in naprednih idej. Na beograjski univerzi je bil boj med naprednimi in reakcionarnimi ŠtudcTiti posebno öster, kf.r so bili med itudenti Številni nacionalistični in profaiistični elementi. Na univerzi v Zagrebu pa jo se morali napredni itudentjc boriti proti fran-kovcem, kiktofašistom in. drugim podobnim nazadnjaškim elementom. V okviru strokovnih združenj gozdarstva, so sc člani seznanjali v. marksistično literaturo, zbirali sredstva za «rdečo pomwt« ter razvijali kulturnoprosvetno delo, Studcnli gozdarstva so aktivno sodelovali tudi v demonstracijah proti protvljudskim režimom skupaj 7, drugimi Študenti in v razrednem boju, ki ga je vodil delavski razred pod vodstvom Partije. V vseh bojih ^a avtonomijo iiniverz so bili zastopani {udi Študenti gozdarstva, V akciji ob volitvah v-odstva stro-kovnega združenja na 'kmetijsko-gozdar^kl fakulteti v 2emunu so bili študenti gozdarstva prisiljeni fissiČno obračunati s fašističnimi elementi, ki jih jc poslala na. zborovanje piDlicija. da bi preprečila volitve, ker je l>ilo znano, da bodo napredne sile prevzele vodstvo in upravo združenja v ^voje roke. Na kmetijsko-.guidarsJti fakulteti v Zagrebu so naprednj študenti te fakultete sodelovali v Strosmajer-jcvem klubu, v katerem jc biio lepo Število ikflrounistov. Znani so tud-i boji naprednih študentov proti vplivu, ki so ga hoteli imeti itudenti JAK i« frankovei na univerzi v Zagrebu, Prav taka je Sc vedno živo v spominu sodelovanje Študentov te univerze s tramvajskimi namešSencj ob njihovem Strajku. Tako jc pod vplivom dela KPJ dozorevala zavest ljudskih množic, da se vedno ostrejSa nasprotja v kapitalistijncm sistemu ne morejo rediti. Posledica tega je bila. da je raslo prepričanje o nujnosii družbene preobrazbe v socialistični smeri. Zaradi pravilne politiine Itn.ije jc naJa Partija stalno krepila svoje pozicije ne samo med delavskim razredom, marveS tudi med drugimi izkoriä?anirrii sloji ljudstva v državi, ter tako utrjevala svoje sile v mestih kakor tudi na podeiclju. To jc bil osnovni pogoj in priprava la razvoj socialistični: revolucij« v letih narodnoosvobodilnega boja od 1941—1945 Dog'odki ob nastopu ljudskih rnno-iie na dan 27. marca 1941, ki jih je vodila Partija, sa prerasli okvir zahodno usmerjenih buržoaznih strank. Partija se jc naslonila na zahteve in težnje delavskih množic naäe domovine, upoStevajoJ ustvarjalno moč idej markiizrna-leninljma, zato je mogla v mednarodno /elo zapletenem položaju prevzeti gibanje najširših jugoslovanskih ljudskih množic in ga usmeriti v 'boj ti. narodno in socialno osvoboditev. S tem je postala Partija g^lavni politični faktor v drŽavi v službi vsega ljudstva. Temeljni Jini tel j za dvig ljudskih množic v oborožen boj proti okupatorju jc bilo poudarjan-je Tcvolutionarnefa in demokratskcg^a značaja narodnoosvobodilnega boja Partija si je od samega začetka boja proti okupaiorju in domačim izdajalcem prizadevala, da bi oborožen tidpor preraslel v vseljudski boj za zmago -iwvih načel. Narodnoosvobödrlni odbori, ustanovljeni na osvobojenem ozemlju, äo bili izraz družbenih in materialnih interesov delavskega razreda, kar je dajalo novi oblasti snci;ilistični značaj od vsega začetka dalje. Z naŠo revolucijo so se istočasno reševala tudi nacionalna v-praSanja med jugosln-van.fkimi uatodi iii se je s tem odstranjevalo ero glavnih nasprotij i-z stare Jugoslavije, Med narodnoosvobodilnim hojenn so naäi narodi kovali bratstvo in edinstvo jugoslovanskih narodov kct bratsko ikupnost enakopravnih narodov socialistične Jugslavije. Pravilna rešitev nacionalnega vprašanja je bila zelo pomemben element za or^-anizacijo naših naj-.otlov v boju proti okupatorju, kakor tudi v boju za izgradnjo, ublikovanje in krepitev socialistične Jugoslavije, Partija je s tem izraiala težnje narodov Jugoslavije za osvoboditev izpod fašističnega jarma. 73 nacionalno enakopravnost ter za pravice delavsketfa razreda in vsega delovnega ljudstva Jugoslavije, za rešitev vseh družbenih nasprotij, ki so bili dediščina stare Jugoslavije. Kakor vsa napredna inteligenca, so tudi inženirji in tehniki gozdarstva in lesne industrije ter Študenti gozdarstva sledili pozivu Partije in skupaj 7. delavskim razredom in vsem ljudstvom stopili v boj proti okupatorju in njegovim pomočnikom za nacionalno m socialno osvoboditev. Veliko inženirjev in tehnikov Jcakor tudi študentov gozdarstva je aktivno sodelovalo v narodnoosvobodilnem boju in maogi so pri tem darovali tudi svoja Življenja. Nad Jto Inženirjev gozdarstva je sprejelo v koncentracijskih taboriSČih smernice NOB in sodelovalo tudi v taboriSčih v hoju za osvoboditev jugoslovanskih narodov Zaradi sodelovanja v NOB stf mnogi preiivljali težke čase v koncentracijskih labon5čih po vsej Evropi in celo v polarnih deželah. Štirje narodni heroji, večje Število nosilcev »Partizanske spomenice« ter veliko Število partijskih in vchjaškib voditeljev v narodnoosvobodilnih edini ca h priča, da so inženirji, tehniki in študenti g;ozdarstva aktivno sodelovali v NOB ter v socialistični revoluciji. Svetli liki narodnih herojev: M'omiilo P o p o v i č. VeUmir J 4 k i d, Slobodan Macura, Franjo Kn^helin veliko Število tistih, ki so junaško padli v boju, trpeli po zaponh in taboriščih, bo za vedno v naSem spominu, v naših srcih in naJih mislih;; njihova revolucionarna preteklost in iijihijva nesebičnost ter njjhovo irtvovanje 7,a stvar revolucije bodo krepili mlade generacije v ljubezni do svoje socialistične domovine. Med narodtiöosvobodiliilin bojem je pretrpelo naše gorclarstvo in nasa lesna industrija ogromw äkodo in uniJcnjc, Okupatorji so s pomočjo doma^ili izdajalccv poseka)!, odpeljali ali uničili okoli celotnt lesne mase našili g-oidov. Največjo ikodo so utrpeli goztlovi Slovenije, Gorskega Kotarja in Slavonije, a tudi drupm krajem ni bilo priza-nešetifi. Po obranih pttdatliih je okupator posekal skoraj 300,000 ha neirelih gozdov. Zaradi brezobzirne sečnje jc bilo ustvarjenih 175,000 ha goličav. Samo v Srbiji je bilo od tin 1945 posekanih la okoli 10 milijon-üv m'' lesa v najlaie dosegljivih jazdovih, Istofasno je bilo uničenega tudi želo veliko gozdnega inventarja, orodja, geotictskih inštrumentov upravnih in gospodarskih zgradb itd. Okupator je laäga'l unrvcrio v Beogtadu, kjer je biia tudi km^ttjsko-goIda^ska fakulteta in -tako je zgorel inventar, knjiinica in arhii- fakultete. Iz Maribora so -Ncinti pre-mcitili edino slovensko gozdarsko- šolo v Avstrijo, Uničenih je bilo -55 % gozdnih lokomotiv, poikodovanih pa 34^. Uničenih je bilo vagonetov, 705^ p^ poškodovanih. Uničenih je bilo 80® gozdnih žeJeinic. gozdnih poti pa več km 60^. Tudi lesna industrija je ulrpela ogromno sk-odo. Veliko naSih rvajYcfjih podjetij icsiie industrije tako; zag, tovarn za furnir, vezant ploSče, tnnin, lerpentin. kolofonij, vžigalire iid,, jt bilo njiičenlh a'li vsaj težko poškodovanih. V Sloveniji so bile -pozgane skoraj vsi; zage z večjo kapaciteto. Povprečno je doieglo uničenje 35%, težko poškodovanih pa je bilo 40^ naše lesne industrije. Tako je go-spodaril okupator v naših gozdovih in po objeVtih nale lesne industrije. Narodnoosvftbodilm flidbori ,pa so smatrali gozdove kot sptošno ljudsko pretnoicnjc in so zato z vsemi sredstvi preprečevali kakršno koli uničevanje gozdov in gozdnih naprav, Med bojem je; Vjudstvo prihajalo do prepiičanja, da bodo « zm-a/fo ljudske revolucije postali tudi gozdovi kakor vsa prirodna bogastva ljudsko premoženje in da. vse to n.e bo več predmet eksploatadje in vir dobičkov kapHaliilov. Ko je bila vojna končana, je Partija usmerila vse svoje delo na ustvarjanje pogojev za načrtno socialiiitifno izgradnjo domovine. Mobilizirala in usmerila vse svoje delo na ustvarjanje pogojev za načrtno socialistifno izgradnjo domovine. Mobilizirala je in usmerila delovno ljudstvo v boj za obnovo mecl vojno težko prizadete domovine. S prvo ustavo in mnogimi drugimi ukrepi je bil končno ustvarjen politični sistem oblasti deUv-skega razreda, Z obnovo in z iivedbo nalog, ki so' bile postavljene s prvim petletnim planom, jt bila o-stvarjena nujna niaterialtia osnova za vsestranski laivoj driavc In za izgradnjo socialističnih druibenih odnosov V boju za «graditev države, za rsKvoj in okrepitev gospodarske moti in za ustvaritev socialističnih družbenih odnosov je tudi inteligenca iz tehničnih vrst zavzemala do-stojuo mesto pri delu za srcčnejSe m bdjie iivljenje naSe^'a ljudstva, kakor ga je usmerjala in^ vodila Komunistična partija Jugoslavije. Inženirji in tehniki Jugoslavije .in med njinii inženirji in Ith ni k i gozdarstva in lesne iiidustrije so zdruioni z delovnim Ijuditvom vse države stali ramo o-b rami v nenehnem boju la iz.gradnjo socializma. Pri tem so pokazali svfljo visoko patriotsko zavest, ljubezen in vdanost ljudstvu in socializmu, katerega so skupno gradili. Zaradi velikanske škode in uniilenja, ki ga je med narodnoosvobodilnim bojem pretrpelo naie g&zdno gospodarstvo in lesna industrija, j!q bile pred tehnično inteligenco in pred inženirji in tehniki gozdarstva in lesne industrije velikanske in težke naloge za obnnrvo vsega opustoknega, da ibi bilo mogoče iznova čimprej razviti proizvodne sile gozdarstva in lesne induiStrije, Vi naj bi v okviru splošnega gospodarstva dajala svoj delež prj izgradnji socializma, in ustvarjanju pogojev za boljše üivljcnje delovnih ljudi. Živahna aktivnost tshniČne inleligence, kakor ludi Zveze društev tT gozdarstva in lesne industrije jc rasla, ter so bili ustvarjeni pogoji za nemoteno delo in vzpodbudo Kapitalistom so bila odvzeta vsa proizva^jalna sredstva in izročena v last ljudstva, s čihicr jc bil izpolnjen osnovni pogoj delavskega razreda in narodov Jugoslavije "v njegovem bojü pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije. Prav tako so pi>sta1a splolna ljudska lajit tudi Via druga pri^odna bogartva. Vse to jc omogoiiLo naSim inJcntrjem, tehnikom in delivcem, da so razvili vse svoje sposobnosti in znanje v boju za. lepio bodoJnost. Organizacija inženirjev in Ichnikpv v celoti kakor tudi njeni flani kot posamezniki na delovnih mestih lahko s ponosom rečejo, da sta gozdarstvo in lesna industrija v dobi po osvoboditvi dala ogromen prispevek za izgradnjo socializma in da so inženirji in tehniki te stroke Opravili z velikim uspehom nenavadno tcike in zaplettne naloge, pred katere so bili postavljeni, KolikSen je bil delež gozdarstva in lesne industrije v .razvoju našega socialističnega gospodarstva, lahko orenimo po podatkiih, s kaiterimi je prikazana, naša politika v tej doti. Le-ta se je praktii5no usmerjala v to, kako bi najuspcSneje razporedili in uporabili skromna sredstva, ki jih je mogla naSa skupnost naložiti za dvig prioritetnih gospodarskih panog (industrije) in iako bi z najmanjšimi žrtvami v gozdnem m lesnem fondu reiili disptoporce med realnimi eksploatacijskimi možnostmi naiih gozdov in velikimi potre-barni po lesu. V povfljni dobi je bilo teziSfe ekspluatacije g-ozdov usmerjeno na zaprte gozdove, da bi prepreiili degradacijo gozdnega fonda. Do konca leta je bilo vloženih za i/^raditev gozdnih komunikacij in za oaknp sodobne opretne skupaj 135 milijavd din {po ceni iz leta 1956). Od tega se je samo za komunikacije irporabtlo 35 milijard din. Zgradilo se je okoli SOOOkm raznih g'ozdnih komunikacij in se s tem odprlo nad 500.000ba gorskih gozdov tipa pragozdov. Z vloženimi sredstvi je bilo omogočeno, da je sečnja lesa dosegla 75 milijonov m*. Do knnca leta 195f) smo posekali v vsej Jugoslaviji okoli 250 milijunov m^, povprečno na Jeto 54 miljjonov m' lesa, V času od 1917 do 1956 smo vložili v lesno industrijo nad fil milijard din, skupaj z industrijo celuloze in papirja. Obseg proizvodnje lesne industrije se je v tej dobi povečal z3 v industriji celuloze in-papirja pa je dosegel celo 2(4%. Sporedno z izgradnjo tehnične baze proizvodnje sü bili storjeni mnogi ukrepi za dvig in melioracijo gozdov. V ta namen smo potro.Sili 35 milijard din in s temi sredstvi pogozdili okoli 200.000 ba golifav in melioTirali okoli pol milijütia Jia degradiranih gozdov iti goärav, V tem čaiu je bila opravljena tudi enkratna »hitra. invcnfaTizacija« vseh gozdov in so bili izdelani dolgoročni načrti gospodarjenja za 2,7 milijonov ha gozdov. Zelo dobil uspehi so bili doseženi tudi pri zaščiti gozdov io pri njjh obrambi pred ognjem, insekti in elementarnimi nezgodami, ^a^ ka.r smo uporabili poldrugi milijon din. Delo in uspehi strokovnih organizacij pri obravnavanju in "reševanju problemov v gozdarstvu in ksni industriji kakor tudi v celotni gospodarski politiki so prihajali do .izra-za zaradi pogojev. i;i-sD bili ustvarjeni z zmago ljudske revolucije, ko je oblast prešla v roke delovnega ljudstva in so vsa sredst^va za proizvodnjo postala, oziroma postajajo družbena l.islnina,. Zairadi tega so se bistveno .spremenile oblike, naloge in cilji druStvenih organizacij v primeri z nalogami teh društev pred osvoboditvijo. Zve^a inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije je v lem času opravila pl^Kino delo tako po «trofkovni liniji kakor tudi s sodelo'vanjem ^ ljudsko in političnimi ter družbenimi organizacijami j)ri vseh vpiraJanjih naäega druäbeoega in gospo-darrskega razvoja. Zveza je organizirala veÜko število posvetovanj, na katerih so se pretresala aktualna strokovna in gospodarska vprašanja iz problematike gozdarstva. Tudi založniSka dejavnost v okviru orgamzacije je bila precej bogata, stro'kovne liste izdajajo vsa naša druStva I izjemo društva v Črni gori Poleg tega pa je izSlo tudi lepo Število drugih strokovnih publikacij V svojem pismu IM, kongresu inienirjev in tehnikov goizdaistva in l&sne industrije Jugoslavije jc tovariš maršal Tito takule ocenil napore inženirjev in tehnikov gozdarstva io lesne industrije ter gozdnih delavccv; »NaŠe gozdarstvo in naša lesna industrija sta v dobi po osvoboditvi prispevala vsekakor pomemben delei za naSo sociaTiatttno iigradtijo in sploäni gospodarski napredek naie domovine. Posebej pa inoramn poudariti dejstvo, da so v prvih letih pio vojni bili gozdovi vir sredstev za obnovo in indusirializacijo. 5 Jimer nam je bilo tnnojfoccno laije premagovanje ovir zaradi pomanjkanja materialnih sfcds-tev, ki so natn bila potrebna za nakup in uvoz potrftbnih strojev in drugega materiala.« Tako visofcai ocena naiih naporov in priznanje naSega dcia nam dajejo opora za nadaljnje dvi-gonje in razvijanje proizvodnih sil v gozdarstvu in lesni industriji v okviru vseljiidskega boja za olem pa v Affordo na Btiic-škem Leta 1846 je postal ^oidni upravitelj v Idriji, od koder je prisei leta 1849 v g^oidar-Ski oddelek novouEianwljenega Ministrstva za zemljedelstvo in rudarstvo na. Dunaj v svojütvo koncipista. Leta 1832 je prevzel vodstvo zasebne gozdarske iole v Auseeju na Moravskem, leta 1S55 pa posle direktorja na obseitnem posestvu drSavnili Strleznic: v Oriviei v Banatu. S^^de^ fc direkcije jc bil po-ineje preneäen na Dunaj, Leta 1865 je lapuitil lo službo ter se nekaj časa posvetil samo literarnemu dekivanju ter sodelovanju na gozdarskih razstavah na Dunaju (1866) in v Parizu (iS67). V äolskcm letu 1867/6S je W«scly postal direktor Gozdarske akademije v Maria-brunnu. To jnest-u pa je ze leta 1870 z3pu.stil, kci se tli skladal s profesorskim kolegijetn, Umaknil se je v zasebno iivljenjc, Prid-obil pa si je ludii poslej nin'ogo zaslug, Weasely je umrl 10. ektnbra 1S9S na Dunaju, star 8-t iel- Na njegovo ieljo so ga pokopali v Maria-brunnu. Wesselyjevo delovanje je opisano v knjig) Josef Wcssely's Berufsbiographie, ki jo je napisal sicer Wcssely vefinoma sam, izdal pa jo je leta 1908 Kari PetrascKe'k na Dunaju. Knjiga obsega 319 strani in vsebuje W«sdyjev življenjepis in njegovo dtlovafijc. 'Prinaša tri Wessel/jeve'slike in sliko spomenika, ki so mu ga postavili 16, maja 1908 v parku pred Visoko šolo za zcmljedcUtvo na Dunaju. Wessely je opozoril na veliko zakladnico dragocene hrastavine v slavonskih gozdih. Proučeval je hrvatski kras in iivi pesek na južnem Madžarskem. Sodeloval j? na ra7sta\'i Madžarske na Dunaju (1S73). V omenjeni PeLraschkovi knjigi so našteti nas-lovi knjig in Elankov, ki jih je napisal Wessely. .skupno 330. Izmed knjig je za naše kraje najvažnejša: »Die österreichiieben A'lpenländer und ibre Forste«, "Wien IS53 ('100 strani), .h.m^d flankov pa so aa nase kraje KnAmeniti: «Die Einrichtung des l-orstdicnstes in Österreich«, Wien IS6S, «Die Kollektivausstellung iKrains und die Waldeigentumsverstümmelung«. objavljeno v Osterr, Monat-scbrift für Forstvi^esen, Wien 1S73, dalje Billich lin iKraln«, istotam objavljeno !,'1874 Podatki ,so črpani zlasti v virih: Dsterr. Centralblatt für Forstwesen 1SS5, življenjepis s sliko; Joscf Wessely, s sli'ko, življenjepis v Dsterr. Vicrteljahresschrift für Forstwesen, Wien 1S93; n^krolog v izves^tjih Kranjsko primorskega gozdarskega druStva, 1S9S; nekrolog v reviji: österr. Vierteljahresschrift für Forstwesen, 189S; Enthiillungsfeier der Denkmäler Josef Wessely's und Robert Miklitl's in Wien, objavljeno v i-zvestjib Kranjsko primorskega gozdarskega društva ISJOB, Si v i C FRANC MIKLTT2 Franc Miiklitz, sin gozdarja pri knezu Lichtensteinu, je bil rojen dne 16. aprila IS^ll v Cahcivi (Brockersdorf), okraj Sternberk na Moravskem. Na gimnaziji v Olomucu je izdelal 6 razredov (iS33 —IS3S). Dne 28. nov, 1838 je nastopil prakso na posestvih kneza Lichtensteiua, Dve leti- nato je lam postiti gozdarski pristav jo je služboval v Stertiberku. Karlsberku {Moravska) in Jägerndorfu (Slezija), Leta IS'14 se je vpisal v državno goidar-siko äolo Mariabrunn pri Dunaju, ki jti je uspesno dovrSil, Nato je postal gozdarski geometer železarne v Eisenerzu, oktobra J848 pa gozdarski praktikant istotam. Leta 1336 je bil nadgozdar na posestvu grofa Eggerja na KoroSkem, pozneje pa gozdarski -upravitelj -barona Sesslerja v Grosslobmingu na Štajerskem. Leta IS56 je napravil državni izpit za samostojno gozdno gospodarstvo. Nato jc prišel 1. 1853 v državno službo v Tolmin kot prov, g^ozdar, k 185G kot go^da-r II. rair, in 18j9 kot gozdar I. raer. Dne J5. marca IS65 je pOsta) nadgozdar v Gorici. Od leta 1S63 do IS66 je bil vodja gozdnega urada v Gorici. Leta 1867 je bil premeščen v Mckt.ovun (Istra), leta 1873 v Idrije, 12. marca 1S76 pa v Radovljico kot gozdni upravitelj državnih gozdov, kjer j C U, dccemlira 1SS7 napredoval za nadupravitdja. (Forstmeister). Tu je bil 30, okt, 1891 npokojen. Umrl jc v Radovljici (na pljučnici) dne 16. septembra 1893 ter je bil tam pökopan. Mi'kli'tx jc bil dober gozdarski strokovnjak, PosebiM se je bavil z entoniologijo Iiriel je veliko ibirko insekto-v, ki jo je po njegovi smrti hrani! notar R, na podstrcäju radov'-IjiSkega graWinskega poslopja, ^cr je propadala, Lctai 1918 jo je prevzel g. A, G v Ljubljani -in jo je zdniii-l s svojo sbiiko, kolikoi je bito pwrahnega. Mikliti je objavil več terminoloških razprav pa takratnih avstr. oemškiih strokornili listih, V izvestjih Kranjsko primorskega gozdarskega druhva jc b>l flanek o mnoji^iiem pojavu lubadarjev na Gorenjskem v letu 1S75. V istem glasilu ?larek; Tomicus cembrae — iktwlljivec macesna. Po Mjktitzu so poimenovani sledeči insekli. Hylurgiis lUgniperda Mifclit^i (Waclitl)r ap;s je objavljen v listu: Denkschriften der Akademie der Wisseiischafien, Wien ISSl, dalje Anophthslmus hiftus Miklitzi {Ganglbauer); opis kakor prej; konfno tudi Oryolus Mi-kliui (Reiltev), opis vj Vcrhandilungcn deB natmforschender Vereines in Brünn, I8ü4. Kot vire sem uporabil ilasti življenjepise: Dsterreichiscbe Forst- und Jagdieitung IS8S. ifotica 0 njegovi smrti: Lajbacher Zeitung 1S93, Kmetijske Novice 1893, österreichisches Zenträlbhtt für das gesamte Forstwesen 1888, S i V 1 c ŠTUDIJ GOZDARSTVA NA ETH V SVICI Lani sem bila nad deset r^jesecev zaposlena na ET.H (Eidgenössische Technische Hochschule) v Zürichu, na institutu za gojenje gozdov kot asistentka. Direktor tega inštituta prcf. dr Leibundgut — pri nas It skoraj ni gozdarja, ki ga ne bi po/nal vsaj po imenu — rad obiskuje nase gozdove. Naše gozdne razmere so namreč zelo podobne švicarskim, zanimajo pa ga predvsem naši pragozdovi, zlasti pa listi v Bosni, Ker sem" imela srečo, da sem smela delati ob profesorju Leibundgutu in zanj, sta mi bila omogočena študij in poglobitev določenih gozdarskih problemov, Obliskovala sem predavanja, udeleževala sem se ekskurzij po vsej Svicj pa tudi po inozemstvu. Zlasti poučna in vsebinsko bogata Je bila 10-dnevna ekskurzija po bavarskih gozdovih. Sodelovala sem pri različnih raziskovalni}) delih itd, Kratka zgodovina gozdarskega oddelka na ETH v Zijrichu Prvi gozdarski zakonski predpisi segajo daleč v 13. stoletje. Prvi gozdni zakon pa je iiŠe) leta 1878, S tem zakonom je bil jSvicarski »gozdar« ura^d-no nastavljen, do tega Časa so se gozdarji laposljevali le prostovoljno. Drugi gozdni zakoB je jiŽel L 1902 in je veljaven šc sedaj, seveda s številnimi dodatnimi predpisi. Pred letom 1878 so švicarski gozdarji študirali v glavnem v Nemčiji in tudi prvi profesorji so priäli iz Nemčije, Prvi Študijski plan je i^äel v Švici Ictn, 1S55 in je obsegal 4 semestre. Leta 1909 so uvedli 7 semestrov Študija in 3 semestre prakse. Kasneje so povečali študij na 8 semestrov ter po 6. in 7, semestru dva semestra prakse. Če pa, se kandidat odloči za prakso po končanem študiju, smatrajo to boij ^a uradniško izobrazbo. Edo Uhko Študira gozdarstvo Na visokošolski Študij se lahko vpišejo: a) kandidati s prijinano maturo kantonalne, iveine ali pa zasebne šole, kjer se pouEujeta vsaj dva iLja jezita, b) kandidati brez TF^ature, ki ,pa morajo opraviti sprejemni Upit. Pri tem pa se rahteva znanje vsaj enega tujega jezika. Na oddelku sa gozdarstvo laKko študira vsakdo, ki izpolnjuje te pogoje, ludt vsak inozemec, iJe dobi dovoljenje ip^hLicije za iticwtmce. To dovoljenje pa dobi le pO'd pogojem, te se po konfanem študiju sme vrniti v svojo domovino Policija za tujce izr4cno zahteva, da se na visokih Šolah ■opusti vsakršno politično uveljavljanje. To velja tudi za švicarske Itudente. če ic Študent hoife wpisati v 4. ali 6. semester, mora opraviti dolofeno Število izpitov. Koliko iipitov mora kandidat opraviti, doIoJi oseba, ki najbolje poina razmere. Posamezniki lahko študirajo tudi kot strokovni slušatelji. Od njih pa se zahteva dokazilo, da imajo izobrazbo, ki jim «mogoča spremljanje predavanj. Strokovni slušatelji ne morejo opravljati izpitov, Obstajajo tudi predavanja oddelka za proste predmete. Tu so na sporedu splošna, lahko razumljiva predavanja o z.godovini, geografiji^ umetnosti, literaturi itd,, ki jih lahko vsak obiskuje. Teoretično naj bi vsak študent obiskoval er\o teh predavanj. Sfroäki in olajSave študija Osnovrti prispevki, ki so obvezni za vse Študente so: za bolniško blagajno, za zavarovanje in združenje itudentov. Polletni študijski prispevek znaša 200 Šv, frankov. Razen tega pa so potrebni še dolofeni prispevki za material. UbožnejŠi, liadarjeni in pridni študenti pa uživajo doloŽene olajšave, in sicer: oprostitev Studijskega prispevka, v primeru če kandidatova družina ni premožna. Vendar se mora kandidat potem izkazati pd Študiju. Štipendije so deležni le potrebni Študenti, ki so marljivi. Višina štipendije je razlifna, vendar pa tolikSna, da lahko Studtnl normalno živi. Obstajajo tudi štipendije za študente iz inozemstva, O Štipendijah odloča le ETH, Brezobrestna posojila prejmejo le zelo marljivi Študentje in tisti, ki sc specializirajo v določeni smeri. Po kontanem Študiju vraiajo denar v razdobju 1 do 20 let. Inozemski študentje za ta posojila seveda ne pridejo v poSlev. Štipendije ali prispevki privatnega tnačaja izvirajo delno iz industrije.'Pri teh Štipendijah pa Študent nima obveznosti, če pa «e Študent zaveze, jc to njegova zasebna zadeva, število Študentov Na ETH jc od 4000 do 5500 študcnlov, razen tega so-Še strokovni slu.^atelji. Število jc precej stalno, v precejšnji meri pa zavisi od konjunkture; V Č.isu visoke konjunkture (ki je tudi sedaj) je manj Študentov, ker si Študentje lahko najdejo delo v industriji kot tehniki itd. Čim pa konjunktura preneha in so pogoji Življeoja težji, naraste tudi Stc.vilo študentov gozdarstva. Na visoki Šoli vlada precejSnja svoboda. Profesorjem jc predpisano število ur, ki. jih morajo porabiti za predavanja, vendar pa sami izbirajo snov. Predavati mora profesor sam, samo v izjemnih primerih ga nadomešča njegov asistent. Profesor lahko prenese vaje na asbtenta, vendar pa je odgovoren zanje. Ob tej svobodi je najodloČilnejŠi učni uspeh Le rektorat in oblasti v praksi lakho ocenjujejo uSni uspeh. Tudi Študenti imajo svojo 1.študentsko svobodo*j CO CO • • C hJj- o-ian- iiMfim. od^muLLeitn, pAdatmuii. pf-i4-ai£i4mi. ill dcJjMJUIIL Ij-uÄUil le^fiö- üi iLi-^eka Qtam Itia T ■1 I OZDNO POSTOJNA OPRAVLJA VSA GOZDMEIGOJITVENA DU& SKRBI n VARS1VQ GDIDOV SDDOBNQ mih GOZDOVE SMQTRNO IZKORIŠČA GOZDOVE PRODAJA RAZLIČNE PRVOVRSTNE LESNE SORTIMEKTE IN DRUGE GOZDNE PROIZVODE 05922233 Koroško iioziarsto Slovemoriiilii > J Teleion št. 7C - poštni preda) 51, 2« S svojimi goEdai-sblml obfäti v Črni, Ravnah na Koroškem, Radljah ob Dravi, Ml slin j I in Slovenigradcu opravlja vsd gosdnogolitvena ii) varstverid dela, ureja gočdovre splošnega lludshega premoženja in zadružnega seUlorja, oradi in v^zdržuje go=dne Ijomunitiacije ler opravila eksploatacijo gosdov Gozdno gospodarstvo Ljubljana Telefon. 30-797 — Po5(nl predat: 258 nudi na prodaj svoje proizvode: hlode za žago jamski les celulozni les drva in druge gozdne izdelke v prvovrstni kvaliteti in primernih cenah GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO •Tt* ILVA LJUB LJANA FAKULTETE ZA AGRONOM., GOZDAHSTVO IN VETERINARSTVO Parmova 41, telefon; 30-850, 31-316 Opravlja gozdnogojitvena in ureditvena dela izkorišča gozdove gradi gozdne telekomunikacije upravlja z lesnoindustrijskimi obrati in nudi nakup vse vrste gozdnih sortimentov in iesnoindusirijskih izdelkov zaželene kakovosti po ustreznih cenah Poslovna zveza za gozdno lesno gospodarstvo CELJE preko kTTietijskih zadrug pospešuje gospodarjenje v zasebnih in zadružnih gozdovih, pomaga pri gospodarjenju z lesom, uspešno zalaga lesno industrijo in druge potrošnike z lesnimi in drugimi gozdnimi proizvodi. Dobavlja prvovrstno blago po ustreznih cenah. GOZDNO GOSPODARSTVO MZARJE Telefoni Nazarje I opravlja vaa gozdnogojitvena dela skrbi za varstvo gozdov ureja f;ozdove gradi gozdna prometna sredstva in jih vzdržuje izkorišča gozdove in nudi naprodaj razne gozdne lesne sortiruente in druge gozdne pridelke Soško gozdno gospodarstvo Tolmin prodaja In nudi svojim odjemalcem hlode iglavcev in listavcev jamski in celulozni les TT drogove tn drogove za elektrovode drva in lesno oglje ler druge gozdne pro Uvode (hmeljevke, „bunarske motke' gradbeni les itd.) PriporoSamo se za nakup! cu^jla omtL O J gozdov — oskrbuje svoje odjemalce t/) O lesnih proizvodov po zmernih cenah gozdne c^Le — uravnava izkoriščanje z bogato izbiro odličnih gozdnih in KAMNIK " Tel. 386 POSLOVNA ZV^EZA ZA GOZDNO, LESNO IN planinsko PAŠKIŠKO GOSPODARSTVO Opravlja vsa gojitvena Tn tdinična dda v gordarsL^'ii ter planin^hcni gospodarsU-ti Proii(raj5 in prodaia cse s^rste lesnih sortiniento^ In gosdnih pridelkov po bonfeurenčni h cenah Gozdarsko kmetijska proizvajalna poslovna zveza DRAVOGRAD Prebo femetijshih sadrug pospešule gospodar)enie v- zadružnih in lasebnih gosdorih rlastl pa )ih napredno ureja kr sodobno in smotrno isfeoriSča. - Uspeäno nalaga lesno in drugo industrijo z lesnimi proizvodi, =lasti pa rudntbe s jamshlm lesom. - Dobar^lta prvovrstno blago po ustresnih cenah Podjetje yySemjtUixlike.^' MENGEŠ 5 centralno upravo, sKncjiarno fn drevesnico v MengSu ter i svojmil obrati, MiDOreienittii po efeololHih podrooih! Radvanje prF M.iribor», Tigina pri MursbT Soboti. Preddvof pH Kranju, Šhofja Lofea, iComeii pri Gorici In Mo^israd y Tstri P r i d e 1111 e: 1. Seme gozdnega drevja in grmičeirja 2. Sadihe sä pogozdovanje, parhc, ohrasne nasade in sadovnjake Da bi mogli iflolo protj^odnla plansko usmerjati In sroje Intere^ola j.idovoliili s bvalitclnim seiticätein, bifleom, le predfse™ potrebno, da prejmemo pMPočasno naročila aiiroma pTed<7idene polrcbc JJarofiia bomo upoštevali bol prirtifasno, ic bodo prispela »a semt prid nabiranjem, säd'i"! P» pred po«o2do»a)nei jeiono UporablMite naš n o T ce^m , ^to l^ss-l^sg