COBISS o Celje - skladišče D-Per 582/1990 1119902114,125 IZ VSEBINE: — Stranke in kandidati se predstavljajo — Priloga: Razglas občinske volilne komisije MAREC 1990 Št. 125 Slivniško jezero vas pričakuje Dnevne turistične ribolovne dovolilnice za lov rib v Slivniškemu jezeru si lahko priskrbite na naslednjih prodajnih mestih: ČE ŽELITE PO UTRUDLJIVEM VSAKDANU PREŽIVETI PRIJETEN DAN V TIŠINI NARAVE, POSKUSITI RIBIŠKO SREČO, SE REKREIRATI IN PRIDOBITI NOVIH MOČI ZA DELO, OBIŠČITE SLIVNIŠKO JEZERO IN RIBIŠKI DOM TRATNA. Slivniško jezero je nastalo leta 1976 v dolini reke Voglajne za pregrado Tratna. Ob največji zajezitvi meri njegova površina 86 hektarjev, globoko pa je do 14 metrov. Ribiški dom Tratna leži ob severni obali jezera in je oddaljen od Šentjurja pri Celju 4 km. Dostop: — z avtobusom do kraja Čmolica in nato peš 500 metrov do pregrade ter naprej skozi gozd ob jezeru; —- z vlakom do Grobelnega in nato peš 2 kilometra skozi naselje in gozd Tratna; — z osebnim vozilom do ribiškega doma, kjer je urejeno parkirišče za okoli 20 vozil. Voznikom priporočamo, da svoja vozila parkirajo na parkirišču pod pregrado Trata in nadaljujejo peš po gozdni poti približno 10 minut, saj tako ne bodo prikrajšani za lepote tega okolja. Ribiški dom stoji na gozdni jasi tik ob jezeru. Obdaja ga mešani gozd, njegova okolica pa je vegetativno lepo urejena z množico najrazličnejših vrst avtohtonega drevja ter cvetja. V domu je bife, kuhinja, 300 zunanjih in notranjih sedežev, skupinskih in posamičnih, ter družinska kurišča z vsemi pritiklinami za organizirane piknike, na voljo pa sta tudi dve štiriposteljni sobi za letovanje. Okolica je v sezoni izredno bogata z gobami, v neposredni bližini pa je možen ogled ribogojnice za vzrejo krapovcev in obisk kmečkih tu-rizmov, kjer vam bodo radi postregli z domačo hrano ter pijačo. V jezeru so vse naše avtohtone ribe, kar omogoča uspešen ribolov. V okviru doma pa je zagotovljeno čolnarjenje, jadranje na deski, kegljanje, igre z žogo, namizni tenis in drugi rekreativni športi. Gostinska ponudba po izbiri ni ravno hotelska, upamo pa, da bomo zadovoljili vaš okus. Za organizirane skupine — piknike sprejemamo pismene rezervacije na naslov »RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA ŠTORE — 63220 ŠTORE« oziroma naročila po telefonu 27-411 ali 28-411 interna 460, najmanj 7 dni pred nameravanim obiskom. Iščemo tisoč brezhibnih vozil in tisoč dobrih voznikov To je preventivna akcija, s katero naj bi v okviru že znanega programa na naših cestah za de- set odstotkov zmanjšali število prometnih nesreč in njihovih posledic. Zavarovalna skupnost daje desetodstotni popust vsem, ki bodo izpolnili kriterije, pod katerimi miličniki ocenijo ali je vozilo popolno in če gre tudi za dobrega voznika. Čeprav akcija teče v naši republiki že od sredine marca, so miličniki zaščitne enote milice, ki so med drugim tudi tehnično opremljeni za takšne akcije, opravili veliko dela, doslej razdelili le malo kuponov. Akcija se nadaljuje. Želimo, da bi bilo med dobitniki desetodstotnega popusta zavarovanja tudi čimveč šentjurskih občanov. — Glavna recepcija Železarne Štore v Štorah; — Gostišče Mulej — Gologranc v Prožinski vasi pri Štorah; — Gostišče Pri mostu v Šentjurju pri Celju; — Gostišče Hvalec v Novi vasi pri Šentjurju; — Gostišče Lesjak v Gorici pri Slivnici; — Vera Kokošar v Gorici pri Slivnici 60; — Pavel Menhard v Rakitovcu 1/a pri Gorici pri Slivnici; — Karel Artiček v Grobelcah 26 pri Gorici pri Slivnici; — Ribiški dom Tratna na Slivniškemu jezeru. Dnevne turistične ribolovne dovolilnice za lov rib v Voglajni si lahko priskrbite na naslednjih prodajnih mestih: — Glavna recepcija Železarne Štore v Štorah; — Gostišče Mulej — Gologranc v Prožinski vasi pri Štorah; — Gostišče Pri mostu v Šentjurju pri Celju. ŽELIMO VAM PRIJETNO POČUTJE OB JEZERU IN DOBER PRIJEM RIB! Naši kandidati za zbor občin Za delegata v zbor občin kandidira pri nas 8 občanov. Vsi so dobili potrebno podporo občanov na zborih volivcev, zato se bodo tudi vsi potegovali za vaše glasove. Da bi vam pomagali pri težki odločitvi, smo vsakemu od njih zastavili enako vprašanje: »Za kaj se boste zavzemali v skupščini Republike Slovenije v primeru, če boste izvoljeni za delegata iz šentjurske občine?« CVETKO ERJAVEC, 1944 prometni tehnik (predlagala ga je KS Šentjur-center): Zavzemal se bom za: — sklepe, stališča in pobude, sprejete na občinski skupščini, katerih uresničitev mora potekati preko republiške skupščine — za pospešen in enakopraven razvoj naše DPS z razvitejšimi okolji, tako na področju: gospodarstva, otroškega varstva, šolstva, zdravstva, zaposlovanja, za zdravo in čisto okolje, izgradnjo infrastrukturnih objektov, modernizacijo in rekonstrukcijo cest, za varstvo otrok, mladine, mater, starejših občanov in invalidnih oseb, za pospešen razvoj kmetijstva in pridelavo zdrave hrane, za pospešen in enakopraven razvoj krajevnih skupnosti, kulture, telesne kulture in turizma — za pošteno delo, plačilo po delu, za ustrezno pokojninsko politiko in človeka vredno življenje vseh generacij — za pravno državo, mir in sožitje ter svobodo, suvereno in enakopravno Republiko SLOVENIJO. IVAN JAGER, 1942, učitelj (predlagala ga je KO SZDL Dobje): V primeru, da bom izvoljen, in da bo slovenska skupščina res postala parlament, ne pa glasovalni aparat za potrjevanje predlogov in sklepov vlade oz. IS kot je to sedaj, se bom najprej zavzemal za to, da bo ustvarjalno delo dobilo pravo vrednost in bodo sadovi dela ostali tistemu, ki je ustvarjal. Z vsemi močmi bom proti prerazdeljevanju dohodka kot to dela sedanja oblast in je očitno, da »lačna vrana sito pita«. Da bi temu naredili konec, mora: 1. ostati več dohodka pri proizvajalcu tako v tovarni kot v kmetijstvu oz. kmetu 2. da morajo prispevki iz osebnih dohodkov iti tja, kjer jih uporablja tisti, ki jih je ustvaril (domicilni princip). Reševanje razvoja manj razvitih območij v Sloveniji mora bi- ti postavljeno na nove temelje, ko ne bomo Kozjanci prosili za drobtinice z bogatinove mize, ampak bomo dobili priznano od Slovenije tisto, kar smo ji dali in ji še dajemo s svojim delom, znanjem in kadri, ki so povsod po Sloveniji. EDVARD KOLAR, 1943, ekonomist (predlagala ga je OK Socialistične zveze Šentjur): Če bom izvoljen za delegata v zbor občin Republike Slovenije, se bom zavzemal za hitrejši razvoj občine Šentjur, prvenstveno na gospodarskem področju. Za ta razvoj pa so potrebni strokovno usposobljeni in ambiciozni kadri. Te kadre bo treba privabiti iz podjetij zunaj občine, seveda z bolj dinamičnim in boljšim nagrajevanjem. V prihodnje pa se bo treba nasloniti na lasten kader, zato bo potrebno plansko izobraževanje mladih, posebno pa že obstoječih vodilnih in vodstvenih struktur. mag. FRANC KOVAČ, 1940, dipl. veterinar (predlagal ga je DEMOS — združena opozicija): Moja načela, za katera bi se zavzemal tudi kot delegat v republiški skupščini, so: — Gospodarsko in politično samostojna Slovenija, s svojo vojsko in svojo denarno enoto. Postopna demilitarizacija. — Demokracija kot način urejanja družbenih zadev. — Trg, lastnina, podjetništvo v gospodarstvu. — Pomoč države kmetovanju v manj ugodnih razmerah, družinska kmetija. — Slovenski nacionalni program, ki naj z delitvijo dela zagotovi razvoj nerazvitim občinam. — Enotno zadovoljevanje izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih in socialnih potreb za vse državljane Slovenije. KONRAD MAROT, 1955, dipl. oec ing. (predlagalo ga je podjetje Alpos Šentjur) Na prvem mestu bi se zavzemal za uresničitev ciljev na področju gospodarskega razvoja in njegove prenove v občini Šentjur ter za pravičnejše vrednotenje dela in rezultatov dela delavca in občana. Ob pozorni proučitvi proučitvi programov strank v Šentjurju sem ugotovil, da so progresivni in v glavnem konkretni, zato menim, da ne bo večjih problemov. Želel bi si in si v tej smeri prizadeval za več profesionalnosti in odgovornosti do lastnega dela ter vključevanje mladih, njihovih idej, znanja in energije. Treba bo ustvariti drugačno podobo (imidž) Kozjanskega, ne več kot ubogega predela Slovenije, ki vedno in povsod potrebuje le pomoč, temveč kot območje, kjer ljudje vedo kje so, kam hočejo, le da bi radi dosti hitreje tja pripotovali. Kako, s kakšno hitrostjo ter da bi ta bila čimvečja, bi se ob boljši strokovni pomoči pristojnih služb občine in stališčih njene skupščine z argumenti zavzemal. Poskrbeti pa bo treba za več poštenosti, delavnosti, realnega optimizma, interdisciplinarnost dela ter odprtost navzven, tudi preko državnih meja. JOŽE-MARJAN MASTNAK, 1950, gradbeni tehnik (predlagal ga je svet KS Blagovna): Zavzemal se bom za sistemske olajšave in pomoč nerazvitim območjem v Sloveniji, med katere žal spada tudi obična Šentjur. Slovenija mora bolj pošteno kot doslej omogočiti razvoj nerazvitih, mora sprejeti olajšave za zaposlovanje, olajšave za kmetijstvo (hribovita območja) in nuditi pomoč pri izgradnji infrastrukture. V občini Šentjur smo s poštenim pristopom Slovenije sposobni zmanjšati razkorak v nerazvitosti z ostalimi občinami, še posebej, če bomo izvolili na svobodnih in odprtih volitvah sposobne ljudi na prava mesta. Naša zgodovina je bogata, tudi prihodnost naj bo! ZDENKA PLAVSTEINER, 1954, ekonomist (predlagala jo je ZKS — Stranka demokratične prenove Šentjur): Pri svojem delovanju bi upoštevala dva vidika in sicer: 1. Zastopanje in uveljavljanje interesov občine Šentjur v slovenskem prostoru. V tem okviru bi bila moja prizadevanja usmerjena na tista področja, ki vplivajo na odpravljanje oziroma zmanjševanje razlik v razvitosti, oziroma na izboljšanje življenjskega standarda. Pri tem naj poudarim naslednje: a) problematika nerazvitosti, uresničevanje pospeševalnih ukrepov za uresničitev perspektivnih razvojnih programov, ki bodo omogočali večji dobiček in nova delovna mesta, s prizadevanji za spremembo razvojne strategije Slovenije do podeželja. b) večja kvaliteta življenja, kjer bodo potrebne aktivnosti za dopolnjevanje solidarnostih sistemov na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, socialno varstvena vprašanja) ter na področju materialne infrastrukture (ustrezne ceste, stanovanjska gradnja ipd.), upoštevaje sedežni način zbiranja sredstev in domicilno zadovoljevanje teh potreb. c) zdrav način življenja — odpravljanje ekoloških problemov (onesnaževalci voda, odlagališče sadre »za travnikom«) tudi iz republiškega »ekološkega« dinarja. 2. Zavzemanje za takšno ureditev republike Slovenije, ki bo omogočala samostojno urejanje vseh pomembnih vprašanj (t. j. pridobivanje dohodka, kakor delitve za razvoj tistih področij, ki omogočajo večjo kvaliteto življenja. Pri tem pa bi mojo pozornost pritegnila tudi tista vprašanja, ki zadevajo položaj ženske v naši družbi. DRAGO SLAKAN, 1955, grafik (predlagala ga je KS Šentjur-center): 1. V skupščini Republike Slovenije se bom zavzemal za zagotavljanje olajšav za investitorje na manj razvitem Kozjanskem, ter za kvalitetnejši dotok kapitala iz Slovenije v Šentjur. Občina Šentjur v letu 1995 ne sme biti več na zadnjem mestu v Sloveniji. Hkrati bom vztrajal na enakopravnosti vseh vrst lastnin. Sredstva po domicilu je treba vrniti v Šentjur od leta 1945 dalje. 2. Zaheva po zaprtju TÌO2 in da se deponija sadre na Blagovni ne bo aktivirala. Pri tem pa bom zahteval tudi odgovornost posameznih veljakov v občini Šentjur in KS Blagovna, ki so dovolili, da se z umazanim denarjem pride do ceste in prizidka k šoli. Imena udeležencev bom javno predstavil. 3. Zavzemal se bom za izgradnjo nadvoza, ki povezuje celotno Kozjansko in je izključno v pristojnosti Republike vključno z izgradnjo obvoznice Šentjur. 4. Za enakopravnost otrok pri zagotavljanju materialnih pogojev šolanja. 5. Za prepoved prenosa umazane industrije v Šentjur (UTOK), ki lahko šentjursko dolino povsem uniči. DEMOS-Združena opozicija Slovenska demokratična zveza Slovenski krščanski demokrati Zeleni Slovenije ZDRUŽENA OPOZICIJA ŠENTJUR PRI CELJU Bodi zdrava domovina mili moj slovenski kraj, ti prekrasna, ti edina, meni si zemeljski raj! B. Ipavec Lepo je pri nas in mnogo je bilo narejenega v teh zadnjih 45 letih! Toda že bežen pogled čez severno ali zahodno mejo nas neizprosno pouči, da so nas sosedje prav v teh desetletjih močno prehiteli in se z njimi sploh ne moremo več primerjati. Kje so vzroki našega zaostajanja? Opazen in očiten je en sam vzrok, velik in kompleksen: naša družbena ureditev. Partija, ki je med in po vojni na sebi lasten način vzela v svoje roke vso oblast, vse odločitve, je vsilila svojo komunistično ideologijo v vse pore našega življenja. Na razne načine, marsikdaj tudi z grobo prisilo, je poizkušala izgraditi svojo vizijo socialistične družbe in je pri tem s preveliko lahkoto pohodila mnoge civilizacijske vrednote, svobodo, enakost, demokracijo, človekove in narodove pravice. Ločila se je od ljudi in s svojo namišljeno avantgardnostjo mislila in odločala v imenu vse bolj pasivnih množic. Postali smo družba, ki ni več sposobna odgovarjati na izzive svetovnih razvojnih tokov. Trdo smo pristali v slepem rokavu zgodovine. Sedaj je tega dovolj! Nič več ne maramo tega našega socializma, ker je izpraznjena parola; demokracije, ki to ni; ali socialističnega samoupravljanja, ki je prikrit boljševizem! Hočemo življenje zase in za svoje potomce, kot ga živijo naši sosedje, v miru in urejeni pravni državi, v bolj zdravem okolju ter v blagostanju, kot nam ga naše razmere dopuščajo! Hočemo čutiti in uresničiti svojo doslej pritajevano narodnostno identiteto, spoštovati človekovo individualnost, njegove pravice človeka in državljana, zaščititi njegovo lastnino in spodbujati njegovo ustvarjalnost! Ustvarjanje take, ne nove ampak drugačne, uspešne in urejene družbe, zahteva drugačna družbena načela, druge voditelje in demokratični pristanek večine na spremembe. TO JE DEMOS! DEMOS — Združena opozicija Šentjur sprejema ta drugačna načela, jih prinaša v šentjurski prostor in želi, da tudi Šentjurčani soustvarjamo to drugačno slovensko družbo. Predstavljamo vam jih in želimo na volitvah zanje pridobiti vašo podporo. Ne obljubljamo in ne ponujamo ničesar! Enostavno smo del našega kraja, naše domovine, naših ljudi in hočemo s spoštovanjem teh načel z nam pripadajočim delom oblasti, soustvarjati svojo in vašo prijaznejšo sedanjost. Naši kandidati Kandidati, ki bodo s pomočjo vašega zaupanja poizkušali uresničevati naš program: 1. Mag. Franc Kovač, veterinar, Šentjur 2. Anton Berglez, zasebnik, Goričica 3. Franc Zabukošek, stomatolog, Šentjur 4. Marija Hladnik, medicinski tehnik, Trnovec 5. Branko Hus, veterinar, Šentjur 6. Simon Zdolšek, študent, Šentjur 7. Andrej Fidler, zdravnik, Šentjur 8. Jožica Salobir, učiteljica, Dobje pri Planini 9. Gregor Bezenšek, veterinar, Šentjur 10. Drago Leskovšek, poslovodja, Gorica pri Slivnici 11. Alojz Senica, kmet, Ponkvica 12. Rihard Stopinšek, poslovodja, Planina pri Sevnici 13. Peter Krč, ing. elektrotehnike, Botričnica 14. Miran Hemavs, ekonomist, Šentjur Načela našega volilnega programa 1. Civilizacijske družbene vrednote kot so enakost, svoboda, človekove pravice, demokracija, samoodločba narodov bomo dosledno zagovarjali in upoštevali pri svojem delovanju tudi v šentjurskem prostoru. 2. Zavzemamo se za tak slovenski nacionalni program, ki bo dolgoročno in konkretno s celovito delitvijo dela v samostojni slovenski državi, zagotovil ustrezno vlogo in perspektivo razvoja tudi gospodarsko pritlikavemu Šentjurju. 3. Gospodarstvo je osnova slehernega družbenega in individualnega blagostanja. Ustvariti hočemo kapitalu in znanju prijazne pogoje, zagotoviti olajšave za investitorje ter varnost in enakopravnost vseh lastnin. Brez resnega dotoka kapitala je vstop Šentjurja v Slovenijo iluzija! 4. Zdravo kmetijstvo je osnova stabilne družbe. Z novo zemljiško in davčno politiko hočemo zagotoviti razvoj družbenih kmetij, ki se bodo brez vmešavanja »socialističnih« monopolov ali vsiljenega zadružništva začele obnašati podjetniško. Tržnost in lastnina sta tudi za kmetijstvo ustrezni motivaciji. Kmetovanje v neugodnih razmerah mora podpirati država. 5. Tako imenovano družbeno režijo moramo odločno racionalizirati in prilagoditi zmožnostim šentjurskega gospodarstva. Slovenska država ne sme biti le enoten tržni prostor za dobrine, kapital in delovno silo, temveč tudi enotno področje zagotavljanja zdravstvenih, kulturnih, vzgojnih in socialnih potreb vseh državljanov. Ta zahteva je cena za naše delovne moči, ki jih Šentjur nenehno podarja razvitim gospodarskim središčem. 6. Naše okolje je naše življenje, zato bo tehtno varstvo okolja postalo najpomembnejši dejavnik pri načrtovanju gospodarskega razvoja. Zavzemamo se za tako stopnjo ekološke osveščenosti, da bomo od besedičenja lahko prešli tudi k dejanjem. Zahtevamo odločno izrivanje strupene Cinkarne in grozeče JE Krško iz našega življenjskega prostora. 7. Ta načela nas bodo vodila pri odločanju o vseh konkretnih programih, ki nam jih bodo pripravile strokovne službe. DEMOS — JAMSTVO ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO IN VAŠO OSEBNO SVOBODO! ZKS-Stranka demokratične prenove Naš volilni program RAZVOJ........................................DA razvoj podeželja, ustrezna kmetijska politika, podjetništvo, turizem, davčne olajšave, nova delovna mesta, slovenska raven šolstva, zdravstva, kulture ... EKOLOGIJA................................DA konec onesnaževanja narave, oster nadzor nad onesnaževalci, plinovod INFRASTRUKTURA...................... . . . . DA posodabljanje cest, izgradnja vodovodov, razvoj gasilstva, novi telefonski priključki RACIONALNA OBČINSKA UPRAVA . . DA učinkovita, strokovna, tehnološko in kadrovsko prenovljena ZADNJI V SLOVENIJI . . . NE, HVALA! T O je ZKS — STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE sposobna uresničevati v Šentjurju z naslednjimi kandidati za DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE: Mirijan Bevc, nosilec liste za družbenopolitični zbor občine 1. Mirjan Bevc 1955 dipl. ekonomist 2. Jože Štiglic 1942 dipl. veterinar 3. Breda Svetina 1936 dipl. ekonomist 4. Branko Oset 1954 prometni tehnik 5. Konrad Marot 1955 dipl. ekon., ing. 6. Zdenka Plavsteiner 1954 ekonomist 7. Marjan Gradišnik 1954 predmetni učitelj 8. Janez Slana 1946 dipl. ing. org. dela 9. Peter Knez 1949 ing. agronomije 10. Boris Križmančič 1950 ekon. tehnik 11. Ivan Grčar 1943 geometer 12. Zvone Leskovšek 1953 dipl. ing. org. dela 13. Igor Gorjup 1953 gradb. ing. 14. Avgust Božič 1917 upokojenec 15. Miran Koren 1955 sred. strok, za notr. zadeve Smo stranka družbene prenove. Zavzemamo se za pluralno družbo, za blaginjo in varnost v miru in svobodi. Spodbujali in soustvarjali smo slovensko pomlad, smo zanjo soodgovorni in jo želimo nadaljevati po demokratični poti. Program občinske organizacije pa je zavzemanje za Slovenska razvitost in kakovost življenja v Šentjurski občini Ta cilj lahko uresničimo predvsem z lastnimi silami, zato občanom naše občine predlagamo, da se ob novi skupščini združujemo na konkretnih programskih ciljih, ne glede na strankarsko pripadnost. Naša skupna usoda je v rokah združenih občanov, občanov z znanjem, z iskreno željo po napredku in pripravljenostjo za konkretno delo. Ob zavzemanju za spremembo republiške razvojne strategije do podeželja se bomo zavzemali še: — za vsestranski RAZVOJ NAŠE OBČINE z »Gibanjem za napredek Šentjurja«, katerega cilj je odpiranje novih razvojnih perspektiv, tudi z ustanavljanjem skladov (npr. za razreševanje stanovanjskih problemov, za vlaganje v razvojno — investicijske programe). — za takšen RAZVOJ KMETIJSTVA, da bo lahko vsak, ki dobro gospodari, ustvarjal dobiček. Omogočili bomo nakup, prodajo in najem kmetijskih zemljišč tako, da bo zemljo dobil tisti, ki jo obdeluje. — za takšno DAVČNO POLITIKO, ki bo pospeševalno vplivala na razvoj novih dejavnosti. Omogočili bomo davčne olajšave vsem, ki bodo zagotovili nove programe in delovna mesta. Ukinili bomo prispevek za zaklonišča in zmanjšali obveznosti za ljudsko obrambo. — za razvoj TURIZMA — TRGOVNE — GOSTINSTVA — KULTURE na podlagi tradicij in znamenitosti, ki ustvarjajo mesto šentjurske občine v Sloveniji in izven nje. — tistim, ki bodo zaradi ekonomskih razmer ostali brez zaposlitve je treba zagotoviti vsaj nadomestilo v višini povprečne plače ali pa jim NUDITI MATERIALNO POMOČ pri samozaposlovanju, odpiranju obrti, novih podjetij, nakupu zemlje za kmetovanje ali dokupu delovnih let za pokojnino. — za ENAKOMERNO IZGRADNJO cest, vodovodov, varstvo pred požari, za stanovanjsko izgradnjo in ostalo, kar zagotavlja razvoj celotnega območja občine (Kozjanski cestni križ, vodovode v sušna območja...). Del sredstev za SLO bomo preusmerili v stalen vir financiranja za razvoj gasilstva. — zaradi nasilja nad naravo in človekom, ki ga povzroča onesnaževanje zraka, zemlje in voda, bomo zahtevali, da noben poseg v okolje NE POVZROČA ONESNAŽEVANJA. Vse, ki so oskrunili okolje, bomo prisilili, da odpravijo svoje napake. Zahtevali bomo postopno zapiranje odlagališča »Za travnikom«. — zavzemali se bomo za SLOVENSKO RAVEN IN STANDARD v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu, kulturi in ostalih dejavnostih. — za organiziranje RACIONALNE OBČINSKE UPRAVE, ki bo hitro in enostavno uresničevala potrebe občanov. Omogočili bomo neposredno in javno kontrolo nad delom državne uprave. Naših 9 programskih točk pomeni pobudo, ki jo lahko skupno uresničimo. Za njihovo uresničitev se bomo zavzemali ne glede na volilni izid, ker vanje kot občani verjamemo! Naš program niso volilne obljube. Je načrt za skupno oblikovanje našega razvoja in življenja! Ne predlagamo nemogočega! Zagotavljamo, da so naši cilji uresničljivi, ker imamo v občini ljudi z znanjem, potrebnim za njihovo uresničitev! Zagotavljamo vam, da so naši kandidati vredni zaupanja in sposobni združevati in sodelovati z ustvarjalnimi ljudmi, kar dokazujejo že s svojim dosedanjim delom! CE RAZMIŠLJATE PODOBNO, GLASUJTE ZA NAS! ZSMS-Liberalna stranka Nismo niti tiranski avantgardisti niti nepremišljeni avanturisti. Naša zgodovina ni zgodovina spreobračanj po vetru, glajenja ne-zgladljivega, pa tudi ne prazen list papirja. Nasprotno, odlikujemo se po trdi pretehtanosti svojih idej, po obljubah, ki se imajo navado uresničiti. Naša pot iz socializma, pot svobode, je znana in prepoznavna, njeno nadaljevanje predvidljivo in zanesljivo. V tem je naša moč in temelj zaupanja. Volilni program MI NE OBLJUBLJAMO, AMPAK DELAMO to, v kar verjamemo! MI NE SAMO UPAMO, AMPAK TUDI ZAUPAMO vsakemu občanu in vsem skupaj! NE SRAMUJEMO SE LASTNE ZGODOVINE, PRIHODNOST ŽELIMO SOUSTVARITI skupaj s tistimi, ki jim občani ZAUPATE! Gradimo iz bogastva naših dedov in babic, očetov in mater. Zavedamo se svojih korenin, zato iz njih črpamo življenjske sokove za bodoče uspehe. Od tod izkušnje in znanja, ki so porok za uspeh. Naš cilj je vsestranski napredek, ki omogoča vse, kar si ljudje zdrave pameti in pridnih rok zaslužijo. Žal temu sedanja oblast ni bila kos. Naši otroci in vnuki so drevo življenja, so cvet, ki ga vzgajamo, negujemo in ljubimo. Tako ljubi kmet svojo zemljo, tako ljubi mati svojega otroka. Da bi ohranili to drevo življenja, si zastavljamo naslednje naloge in cilje: 1. NAŠA VAS MORA POSTATI IZVIR BOGATIH VAŠČANOV! Omogočiti moramo sodobne prijeme kmetovanja in vzpostaviti možnosti za kvalitetno proizvodnjo domače hrane, za katero mora biti odkupna cena primemo višja od tiste, ki prihaja iz industrijskega načina pridelave. Zato je potrebno razvijati HRIBOVSKE KMETIJE in vzpodbujati obdelavo zemlje, ki ni primerna za pridelavo v velikih količinah. Potrebno je stimulirati obdelovanje zemlje ob zaposlitvi oz. zaposlitev ob kmetovanju. To bi bilo možno tako, da bi odpirali majhne proizvodne enote sezonskega značaja, tako bi delovno mesto približali polkmetu. Država mora to omogočiti z ustreznim davčim sistemom, ki bi se prilagodil specifiki posamezne občine (v občini s pretežno hribovitim področjem bi ukinili davek za polkmete). Država mora poskrbeti tudi za hitrejši razvoj cestnega in telefonskega omrežja na vasi in osamljenih kmetijah. Lahko bi sledili vzgledu avstrijskih in nemških vasi. 2. TURIZEM SMO LJUDJE — TUDI V ŠENTJURJU! Imamo idealne naravne pogoje za razvoj turizma, prav tako pa tudi bogato kulturno — zgodovinsko dediščino. Če bi bolj cenili in spoštovali vrednote, ki jih imamo, bi angažirali vse znanje, da bi te lepote predstavili javnosti, širši populaciji; tako bi imela korist cela družba in sleherni posameznik. 3. KAR SO DOMŽALE ZA LJUBLJANO V DROBNEM GOSPODARSTVU, MORA POSTATI ŠENTJUR ZA CELJE! Z ustrezno davčno politiko, s pripravo infrastrukture za investitorje in s pridobivanjem državnega kapitala lahko sprostimo iniciativnost ljudi in podjetništva na zasebni in družbeni ravni. Tako bi pridobili znanje in kapital vseh oblik. 4. ŠENTJUR IN OKOLICA MORATA POSTATI ZOPET ZELENA IN ČISTA! Takoj je treba zapreti cinkarniško odlagališče na Blagovni in preprečiti podobna odlagališča v občini ali v bližini naše občine. Ustrezno je treba poskrbeti za odpadke, ki nastajajo v občini in izboljšati zrak v mestu Šentjur. Zato bi morali zgraditi plinovod iz Sel, da bi se lahko porabniki ekološko zahtevnih virov energije preusmerili v čistejši energetski vir. 5. DRŽAVNI APARAT JE PREDRAG IN PREŠTEVILEN GLEDE NA DELO, KI GA OPRAVLJA! Zato se bo moral reorganizirati in več, bolje in ceneje delati. Upravni postopki morajo biti krajši in za stranko bolj enostavni. Odpraviti je potrebno vse možne privilegije, nezakonitosti in neustavnosti, tudi če so pod krinko samoupravnega odločanja. 6. ALI BOMO TUDI KAJ GRADILI? Šole, športne objekte, obvoznice, avtobusna postajališča, vodovode, pločnike, kabelsko televizijo in še kaj. Toliko, kot bo to nacionalni in občinski interes, ki izhaja iz potrebe slehernega občana. Toliko, kot bodo pri tem v stanju sodelovati ljudje in podjetja. Naši kandidati Za uresničitev nalog in ciljev, ki smo jih zapisali v program smo iskali kandidate, ki so sposobni to tudi realizirati. IVAN JAGER letnik 1942, direktor, TOLO Šentjur ANTON RATAJ letnik 1950, elektrodelovodja, ALPOS Šentjur DARKO CEROVSKI letnik 1962, lesni tehnik, sekretar ZSMS SLAVKO PODPLATAN letnik 1926, upokojenec MAJDA PINTER-ZELIČ letnik 1960, učiteljica, OŠ Franja Vrunča Slivnica DANILO MATUŠ letnik 1966, delavec, EMO — KOTLI, predsednik ZSMS MARTA GOVEDIČ letnik 1967, ekonomist, CINKARNA Celje STANE STOJAN letnik 1959, gradbeni tehnik, GEODETSKA UPRAVA Šentjur JANEZ KOŠAK letnik 1938, tajnik KS Loka pri Žusmu BOJAN VENGUST letnik 1963, lesni tehnik, BOHOR Šentjur IVAN LJUBEJ letnik 1959, organizator dela, ALPOS Šentjur ZLATKO SELIČ letnik 1964, študent ANTON ZAJNKO letnik 1964, strojni tehnik, KLIMA Celje ČE HOČEMO DEMOKRACIJO, RABIMO: brezplačno zdravljenje brezplačne šole državo, ki temelji na pravu, ne pa na pravljicah fantastično komunistično partijo v opoziciji finančno policijo namesto SDK izpustitev političnih zapornikov javno kontrolo tajnih služb enodomen demokratično izvoljen parlament nižje cene okolje, v katerem je mogoče dihati varno pokojninsko zavarovanje pravno urejeno privatno lastnino proizvajalnih sredstev profesionalno apolitično armado programe za prekvalifikacijo nezaposlenih racionalno vodenje državnih podjetij revizijo procesa proti četverici samoodločbo vseh narodov, ki živijo v državi sindikate, ki ščitijo delavce, ne pa delodajalcev stanovanja, dostopna tudi nemili j arder jem uglajeno diplomacijo, ki zna tuje jezike in nosi metuljčke, ne a neuvrščenosti s pištolami in kovčki umazanega denarja ugodne kredite učinkovito državno birokracijo namesto politične mafije višje plače vladno koalicijo demokratskih strank Kaj je moto liberalcev? Svoboda! Zavzemamo se za svobodo vsakogar. Zato razstrimo meje svobode, kjerkoli je mogoče. Odpravljajmo ovire, ki posameznicam in posameznikom ne dovoljujejo, da bi ravnali kot svobodni in odgovorni ljudje Svoboda je za nas svoboda izbire, — Svoboda izbire v vsakdanjem življenju — Svoboda izbire na področju gospodarstva — Svoboda izbire v politiki. APRILSKE VOLITVE BODO ODLOČALE O NAŠI PRIHODNOSTI — ZAHTEVAMO, DA JE SVOBODNA! Socialistična zveza-SZDL-Zveza socialistov Socialistična zveza Šentjur nastopa na volitvah samostojno. Tokrat kot konkurentka nekaterim prenovljenim ali novonastalim političnim organizacijam. Prepričani smo, da ima vsaka od teh, tako tudi Socialistična zveza poštene odkrite namene, da s svojim delovanjem in po svojih močeh prispeva k blaginji šentjurskih občanov in k pospešenemu razvoju naše občine. Ne bomo prikrivali, da smo se že v preteklosti vključevali v vsa družbena dogajanja v občini. Za nami so marsikatere izkušnje, občutki zadovoljstva ob uspehih, pa tudi razočaranja, kadar smo bili pri svojem delu manj uspešni. Ne bi bilo prav, če bi pozabili, da smo bili vedno najbolj odprta politična organizacija za ves občane, ne glede na spol, vero, stan ali položaj. Vedno smo bili takorekoč pri roki vsakomur, posebno v nejevoljah. Teh pa pri nas v preteklosti ni bilo malo, vse od potresa pa do skoraj vsakoletnih ujm. Vse nesreče smo z roko v roki premagovali, združeni bomo lahko kos tudi morebitnim v prihodnje. Zato bomo ostali skupaj. Naše obljube niso bile nikoli prazne besede, zato upamo v vaše zaupanje tudi naprej. Naš cilj je: LETA 2000 —ŠENTJUR SREDNJE RAZVITA SLOVENSKA OBČINA Kako bomo to dosegli? 1. Skupaj z delavci bomo spodbujali gospodarsko učinkovitejše proizvodne programe, tako da bomo izrabili več domačega in tujega znanja in poleg lastnih finančnih sredstev poskrbeli tudi za večja vlaganja razvojnega dinarja in drugih sredstev za skladnejši razvoj manj razvitih v naša podjetja. V delovnih organizacijah, kjer so slabi rezultati dela, bomo zaostrili osebno odgovornost zaposlenih, predvsem pa poslovodnih delavcev, da bodo z učinkovitejšim podjetništvom zagotovili vsem delavcem vsaj približno tako visok osebni dohodek, kot ga dobivajo v razvitejših delih Slovenije. 2. Kmetijstvu bomo zagotovili enakopravnejši gospodarski in družbeni položaj, saj ima kmetijstvo v šentjurski občini vse potrebne naravne in druge pogoje za to. Vzporedno s sistemskimi rešitvami, s samostojnejšo in strokovno utemeljeno pospeševalno kmetijsko službo pa tudi z razvitejšim kmetijskim šolstvom, mora postati kmetijstvo ekološko neproblematično in dohodkovno zanimivejše. Zagotavljati mora dostojno življenje kmetom in njihovim družinam tako, da bo postalo privlačnejše tudi za mlade. Poseben poudarek dajemo pri Socialistični zvezi tako imenovani družinski kmetiji. 3. V organiziranem in hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva vidimo velike možnosti za novo zaposlovanje, za uveljavljanje zasebne iniciative, znanja in inovativnosti. Možnost vlaganja domačega in tujega kapitala v drobno gospodarstvo pomeni višji narodni dohodek naših občanov, pa tudi občine kot celote. 4. Podpirali bomo načrten, okolju in naravnim danostim ugoden razvoj turizma. Zato bomo dobivali poleg domačih tudi zasebne in družbene vlagatelje, vzporedno pa razvijali tudi trgovino, gostinstvo in druge turizmu potrebne in vzporedne dejavnosti. 5. Skrbeli bomo za boljše življenjske pogoje na podeželju. Naš cilj je, da dobi do leta 2000 primemo vozno pot in pitno vodo prav vsaka domačija v naši občini, da doseže telefon vsako našo vas. Znatno se mora izboljšati tudi možnost sprejemanja radijskih in TV programov. 6. Zavzemali se bomo za intenzivnejši gospodarski razvoj in tako davčno politiko, ki bo stimulirala pridne in delavne davčne zaveznike. 7. Naša skrb bo veljala sodobnemu sistemu vzgoje in izobraževanja. Ta mora zagotavljati vsem predšolskim in šolskim otrokom enake družbene pogoje za fizični razvoj in resnično enake gmotne pogoje za pridobitev katerekoli stopnje izobrazbe in znanja na celotnem območju Slovenije. Socialistična zveza smatra, da so šolske ustanove nepogrešljive tudi za javno življenje posameznih krajev, zato ne bo pristajala na ukinitev nobene dosedanje šole v občini. 8. Zavedajoč se, da je le v zdravem telesu zdrav duh, bomo zagotavljali gmotne pogoje za delovanje društev. Pri tem bomo izhajali iz bogatih tradicij kultumoprosvetnega delovanja in drugega društvenega dela. Zavzemali se bomo za večjo vlogo gasilstva ne le kot pomembne organizirane oblike samozaščite, temveč tudi zaradi njegovega širšega družbenega poslanstva v preteklosti, danes in tudi v prihodnje. 9. Odločno se bomo zavzemali, da bi ljudje, ki so vse življenje delali in ustvarjali, starosti ne preživljali v pomanjkanju. Posebno skrb bomo posvečali udeležencem NOV, žrtvam vojne in invalidom. Smo in ostajamo socialisti, ki jim socialni problemi ostajajo pomembno področje delovanja. Zato se bomo zavzemali za pravično socialno politiko, za učinkovito odpravljanje socialne in druge ogroženosti, za razreševanje stanovanjske problematike, za zaposlovanje — še posebno zaposlovanje težje zaposljivih oseb in mladih. Solidarnostno pomoč prizadetim občanom ob naravnih in drugih nesrečah bomo uveljavljali — reševali — hitro in učinkovito, bodisi s samoorganiziranjem soseske pomoči ali pa z organiziranjem solidarnostne pomoči širše družbe. 10. Več kot doslej bomo storili za sanacijo onesnaženega okolja in za odgovornejši odnos človeka do narave z: — Ukrepi za zmanjšanje zadimljevanja zraka iz kurišč, — Organiziranim odstranjevanjem vseh vrst odpadkov, — Uporabo čistejših virov energije: vode, plina, vetra, sonca itd., — Odpravljanjem virov onesnaževanja šentjurskega okolja iz drugih območij. Novo Skupščino in njene organe bomo zadolžili za sprotno in stalno ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka v najbolj ogroženem okolju — centru Šentjurja in drugih okolij v občini in zadolžili za občasna merjenja drugih onesnaženj obdelovalnih zemljišč, pridelkov, vode, stopnje hrupa itd., ter zahtevali učinkovitejše ukrepe za zmanjševanje ogroženosti. 11. Za učinkovitejše delovanje Skupščin in državne uprave bo Socialistična zveza zahtevala: — Celovitejše uveljavljanje ustavne vloge krajevnih skupnosti. Nemudoma zahtevala razrešitev virov in načina financiranja za nemoteno delovanje KS, istočasno pa izpostavila tudi predlog o večjih pristojnostih krajevnih skupnosti pri komunalnem urejanju in s tem v zvezi tudi ugotavljanju za to namenjenih finančnih sredstev. — Kvalitetno delovanje občinske skupščine in dosledno odgovornost za izvajanje njenih sklepov. Popolno enakost občanov v upravnem postopku in preprečevanje poskusov protekcije posameznikov in skupin pri uveljavljanju najrazličnejših privilegijev mimo zakonov. — Dosledno uveljavljanje sklepov in stališč zborov občinske skupščine in prenašanje zahtev in pobud s teh zborov na republiško raven. »Republiški delegati« bodo morali obvezno in sprotno poročati o svojem delovanju v republiških zborih in organih delegatom občinske skupščine. Prepričani smo, da je možno naš volilni program uresničiti. Jamstvo za to so tudi ljudje — kandidati Socialistične zveze na listi za družbenopolitični zbor občine. Razmislite o njih, o občanih, ki s svojim znanjem in izkušnjami izpolnjujejo vaša pričakovanja. Prepričani smo, da kandidiramo take ljudi, ki lahko tudi v današnjem prelomnem času s srcem in razumom uresničijo vaša pričakovanja in hotenja. Lista kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine občine 1. Ludvik Mastnak, roj. 1941, dipl. sociolog. Nosilec liste. (Družbeno razvojna vprašanja, zlasti problematika manj razvitih območij.) 2. Ladislav Grdina, roj. 1934, dipl. ing. stroj. (Vprašanja gospodarskega razvoja in bančništva). 3. Nevenka Cmok, roj. 1931, mag. agr. (Kmetijstvo in kmetijsko šolstvo.) 4. Edvin Tovornik, roj. 1942, elektrotehnik. (Problematika in razvoj obrtništva in drobnega gospodarstva.) 5. Stanko Zupanc, roj. 1941, ekonomist. (Gospodarska vprašanja in finance.) 6. Štefan dr. Tisel, roj. 1954, zdravnik. (Problematika zdravstva, delovanje humanitarnih organizacij, še zlasti Rdečega križa.) 7. Milica Jug, roj. 1944, ekonomist. (Problematika gospodarstva in financ.) 8. Franc Škoberne, roj. 1955, trgovski pomočnik. (Delovanje krajevnih skupnosti in problematika kulturnih društev.) 9. Vinko Žlender, roj. 1928, kmet. (Problematika kmetijstva, delovanje krajevnih skupnosti.) 10. Tatjana Cmok, roj. 1953, knjižničarka. (Vprašanja kulture, posebno knjižničarstva.) 11. Milan Horvat, roj. 1927, upokojenec. (Problematika borcev in upokojencev in vprašanja ekologije.) 12. Stanko Artiček, roj. 1944, delovodja. (Organiziranost in delovanje civilne zaščite, s poudarkom na gasilstvu.) 13. Ivan Knez, roj. 1945, TT mehanik. (Razvoj infrastrukture, posebno PTT, delovanje društev.) 14. Alojz Kropušek, roj. 1942, komercialni tehnik. (Organizacijska in gmotna vprašanja delovanja društev s humanitarno vsebino dela.) 15. Peter Bračun, roj. 1950, dipl. ing. metalurgije. (Razvojna vprašanja gospodarstva in delovanje krajevnih skupnosti.) Pojasnilo: Pri vsakem kandidatu je v oklepaju razvidno dosedanje oziroma predvideno strokovno — interesno delovanje v delegaciji. Za družbenopolitični zbor republiške skupščine kandidira v naši, 12. volilni enoti dr. Miro Mastnak, roj. 1930, profesor na Višji pravni šoli v Mariboru, rojak iz Dramelj, ki je znan tudi kot pisec mnogih člankov s kritično analizo stanja in razmer v naši družbi. SOCIALISTIČNA ZVEZA S SRCEM IN RAZUMOM ZA POSPEŠEN RAZVOJ ŠENTJURSKE OBČINE Slovenska kmečka zveza in mladine Volilni program 1. V slovenski kmečki zvezi se zavzemamo za uveljavitev demokratično parlamentarne demokracije s polnim spoštovanjem pravic in svoboščin za pravno državo in civilno družbo. 2. V občini se zavzemamo za zmanjšanje skupnih služb in za bolj strokovno delo vseli kadrov. Vsak upravni organ mora dejansko prevzeti odgovornost za svoje delo. Predsednik SO naj ne bo profesionalec. 3. Z ukinitvijo zemljiških skupnosti smo za neposredno kontrolo kmetov nad občinskim upravnim organom. Zavzemamo se za odpravo zemljiškega maksimuma, zavzemamo se za spremembo celotne zemljiške zakonodaje s ciljem, da se povečajo kmetije in za preprečitev urbanizacije v kmetijska zemljišča. 4. Primerno bivalno okolje je osnovni pogoj za normalno življenje vsakega občana, zavzemamo se za razvoj vseh KS in njihove infrastrukture, kot so: ceste, telefon, vodovod in drugo. 5. Smo za svobodno ideološko neobremenjeno šolstvo, kateremu naj družba povrne ugled in pravilno ovrednoti poklic učitelja. V osnovnih šolah se zavzemamo za program kmetijskega izobraževanja. Otroke vzgajati tudi za kmečko delo in vzpodbujati ljubiteljski odnos do kmetijstva (kar se Janezek nauči to Janez zna). 6. V okviru SR Slovenije ponovno opredeliti manj razvita območja. Sredstva, ki jih SR Slovenija daje za nerazvita območja države preusmeriti za razvoj nerazvitih območij v SR Sloveniji. 7. Južni del območja SO Šentjur spada v hribovito območje Kozjanskega z omejenimi dejavniki, zato je potrebno v okviru republike zagotoviti sredstva kot manj razvitim območjem (večje premije in regres za pridobivanje hrane), s tem bi omogočili vrnitev ljudi na podeželje. 8. Na območju občine podpiramo samostojnost vseh gospodarskih subjektov, razvoj privatnih podjetij in lahke čiste industrije. Potrebno je omogočiti sigurnost vlaganja vsem subjektom in večje davčne olajšave. V ta namen je potrebno pritegniti investitorje iz razvitih območij Slovenije in tujine. 9. Zaradi uvedbe tržnega gospodarstva je potrebno dodelati socialni program za ostarele in materialno ogrožene ljudi. 10. Podpiramo organiziranje privatne prakse v zdravstvu in zobozdravstvu. 11. Zveza bo podpirala vse dejavnosti občanov, ki so v zvezi s kmetijsko dejavnostjo in pomenijo dopolnjevanje kmetijske proizvodnje, čeprav na ljubiteljski podlagi. V zvezo so vabljeni vinogradniki, čebelarji, razni specializirani rejci živine in drugi. 12. Kmetijska politika mora biti dolgoročna in stabilna. Osnova v kmetijstvu je družinska kmetija. V ta namen je potrebno, da se zveza slovenske kmečke tako organizira kmetijska zadruga. Popraviti oz. vrniti je potrebno krivično odvzeto zemljo in zadružno ter privatno lastnino vsem občanom in kmetijski šoli. 13. Zagotovljena mora biti takšna optimalna odkupna cena vseh kmetijskih pridelkov in proizvodov, da poleg osnovnih stroškov pridelovanja z minimalno akumulacijo zagotovi kmetu tudi OD oz. plačilo za njegovo delo. 14. Položaj kmetijstva kot gospodarske panoge se je v zadnjih letih še poslabšalo. Za sanacijo kmetijstva je potrebno zagotoviti dolgoročno kreditiranje pod ugodnimi pogoji za gradnjo gospodarskih objektov in tudi za gradnjo stanovanjskih hiš ter nabavo oz. obnovo potrebne mehanizacije. 15. Cene kmetijskih zemljišč morajo biti takšne kot v razvitem svetu, razen v primeru nujno potrebnih kmetijskih objektov in v primeru nakupa zemlje za povečanje kmetije. 16. Zavzemamo se za javno pospeševalno službo, podpiramo pa tudi privatno, ker bo tako bolj učinkovita, enako tudi za veterinarsko službo. 17. Zavzemamo se za čim bolj zdravo pridelano hrano. V ta namen je potrebno, da se zagotovi prodaja sredstev za varstvo rastlin pod strokovnim vodstvom. Izobrazi naj se vse uporabnike teh sredstev in to tako, da bo uporaba le-teh pravilna. Velik vir onesnaževanja zemlje in vode so divja odlagališča, zato je potrebna sanacija odlagališč, zaprtje cinkamiške deponije na Blagovni, obvezna uvedba čistilnih naprav in zaprtje jedrske elektrarne Krško. 18. Izenačitev nadomestila za porodniški dopust kmetic z nadomestilom, ki ga imajo delavke. Pravično je potrebno vrednotiti prispevek za invalidsko pokojninsko in zdravstveno zavarovanje z ozirom na dejanski dohodek kmetije. 19. Zavzemamo se za finančno pomoč za izobraževanje bodočih prevzemnikov kmetij in posebno skrb družbe mladi kmečki družini, da jih bo zadržala na kmetijah. 20. Zavzemamo se za pravno varnost premoženja in za učinkovito financiranje v razvoj požarnega varstva v občini. 21. Zavzemamo se za ohranitev in obnovo kulturno-zgodovinskih objektov — bogate dediščine naših prednikov, za poživitev kul-tumo-prosvetnega dela, za ohranjanje tradicionalnih, moralnih in etičnih vrednot, navad in tradicij kmečkega stanu. 22. Vojaški obvezniki naj služijo vojaški rok v Sloveniji. Skrajšanje roka, skrčenje stroškov za obrambo. Kmečkim obveznikom omogočiti dopust v času večjih del na kmetiji z nadomestitvijo služenja v izvensezonskem času. DELEGATI ZA DPZ OBČINSKE SKUPŠČINE ŠENTJUR ZA LISTO SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE — PODRUŽNICE ŠENTJUR 1. Ivan PEVEC, preds. SKZ, Ponikva 2. Janez ŽNIDAR, preds. ZSKM, Ponikva 3. Jože MASTNAK, kmet, Šentjur 4. Tatjana BORŠNIK, ing. kmetijstva, Ponikva 5. Stanislav ZDOLŠEK, kmet, Dramlje 6. Franc JAGODIČ, zaposlen Alpos, Šentjur 7. Viki PUŠNIK, kmet, Planina 8. Mira PASARIČ, študent Višje agronomske šole Maribor, Šentjur 9. Janko SITAR, kmet, Ponikva 10. Jože KLAVŽAR, kmet, Prevorje 11. Breda TREBOVC, kmetica in preds. kmečkih žena, Blagovna 12. Anton LAVBIČ, kmet, Dramlje 13. Anton SENICA, kmet, Planina 14. Bogdan ZGONC, kmet, Dramlje 15. Alojz SENICA, kmetijski tehnik, Ponikva DELEGATI ZA REPUBLIŠKI DPZ ZA VOLILNO ENOTO 46 1. Franc POTOČNIK, dipl. ing., mag. kmetijstva, Lesično 2. Ivan PEVEC, kmet, predsednik SKZ, Ponikva 3. Zdravko BRGLEZ, dipl. ing. kmetijstva, Ponikva 4. Jože MARGUČ, kmet, Loče 5. Peter VRISK, dipl. ing. kmetijstva, Vojnik 6. Miloš VERŠER, dipl. ing. kmetijstva. Rimske Toplice Šentjurski portret Jože Ipavec 14. marca je praznoval 80 let Joži IPAVEC. Ob tem lepem jubileju mu je skupščina občine Šentjur podelila občinsko priznanje 18. avgust za njegove prispevke na kulturnem področju v društvenem in družabnem življenju ter ustvarjanju v občini. Čestitkam se pridružujemo tudi mi. Vse najboljše, Joži Ipavec in še veliko zdravih let! UREDNIŠTVO Pojiovno gospodinjska šola v Šentjurju Do letošnjega leta smo na SKŽŠ — Kmetijski šoli v Šentjurju izobraževali samo v dveletni šoli. Smer kmetovalka-gospodinja (SR, 3-letni) je namenjen učenkam, ki si želijo več znanj iz gospodinjstva, če imajo doma turizem ali druge dodatne dejavnosti. Za triletno smer vpisujemo v šolskem letu 1990/91 prvič. Učenke si bodo pridobile znanje iz kmetijstva, zlasti pa iz vseh področij gospodinjstva s prehrano. V 3 letih šolanja je 988 ur ali 27 odstotkov vseh ur izobraževanja namenjenih gospodinjstvu s prakso. Poudarek je predvsem na praktičnem pouku. Priporočamo, da bi učenke v času šolanja bivale v Domu učencev pri šoli, ker bomo takrat lahko organizirali dodatne tečaje, npr. strojepisje itd. Ker gre za novo smer, vam priporočamo, da podrobnejše informacije poiščete na šoli. Smo edina šola v Sloveniji, ki izobražuje kmetovalko-gospodinjo v 3-letni šoli. Srednja kmetijsko živilska šola Celje s svojima enotama v Medlogu in Šentjurju izobražuje za naslednje poklice: