LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER it, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. _
"J^fajesloqa tlačij
ŠTEV. (No.) 42.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. APRILA 1922.
LETO (VoL) VIU.
GEN. SEMENOV ARETIRAN.
New York, N. Y., 6. aprila. — Tukaj je bil danes od ameriških oblasti aretiran bivši antibolševiški vodja general Semenov. Aretacija se je izvršila na postaji Pennsylvania železnici, katero je izvršil newyorski šerif Nagle s pomočjo 5. vladnih detektivov.
Generala Semenova se dolži krivega tatvine, ki je bila povzročena po njegovih vojakih v Sibiriji leta 1919. Pokradenega je bilo veliko raznega volnenega blaga in raznih dragocenih kož tamkajšni tvrdki, ki je eksistirala pod imenom Yourevata Home and Foreign trade Co. £ko da se je precenila tedaj nad $475-" 000.00. General Semenov se bo mo ral sedaj zagovarjati pred sodiščem Združenih Držav.
JOHN D. ROCKEFELLER ŠE PRI DELU.
Eden izmed najbogatejših miljo-narjev v Združenih Državah John D. Rockefeller, ki je star 83 let še vedno hodi v svojo pisarno in energično deluje za svoje po vsem svetu razširjeno podjetje. Stari John D. R. prerokuje, da prihaja boljša doba in edino, kar je potrebno za vse narode je to, da se vsi temeljito pripravimo na delo, ki ga bo nam privedla pri-bližajoča se bodočnost. Bajgaš, pa naj kdo reče, da ima človek kdaj dovolj !
S KRASNIM SPOMENIKOM NAD SVOJIM GROBOM JE VENDAR V JEČI.
V Aspermont, Tex., na pokopališču stoji krasen kameniti spomnik, ki pove, da tam "leži" dragi član društva, neki Byard Jackson Coch-rain, ki je toliko storil za organizacijo. Toda mrtvi član pa sedi v državni kaznilnici radi osleparjenja zavarovalne — insurence kompanije za $5.000 posmrtnine. Ta Cochrain je pred tremi leti naenkrat zbolel. Poklicani zdravnik mu je dal zdravila. Drugi dan je pa že zdravnik izvedel, da je mrtev. Sosedje so ga prišli "pokropit" in so ga našli na postelji zavitega v bele rjuhe. Prišla je mrtvaška krsta iz mesta in dva njegova prijatelja sta bila po-grebnika in ga položila v krsto in jo takoj zaprla. Pogreb se je vršil slo vesno. Udova je jokala skoraj neutolažljivo. Krasni so bili govori, katere so govorili razni možje na grobu. Udova je potegnila tudi zavarovalnino $5.000 in prodala hišo in se preselila neznano kam, češ, da ji je prehudo za možem, da bi ostala tukaj. Toda pred nekaj meseci je pa nek sovaščan slučajno prišel v kraj, kjer se je družin naselila in na svoje veliko začudenje tam našel svojega "mrtvega" soseda. Sodnija jih je prijela in sedi mrlič v ječi, mesto na pokopališču.
JUGOSLOVANSKE NOTICE.
Zarota proti naši državi. Belgraj-ska "Politika" javlja, da se v parlamentarnih krogih mnogo govori o neki novi zaroti proti naši državi, ki so jo začeli baje kovati prošlega meseca na Dunaju. V hotelu "Imperial" so se baje sestali hrvatski in črnogorski emigranti z bolgarskimi in arnavtskimi revolucionarci in neki posebni odposlanci iz Zagreba. Sestanka sta se udeležila tudi dva italijanska višja oficirja, ki sta emigrantom povedala, da se bo izvršil prevrat na Reki in da se s tem prevratom začne akcija vseh zaveznikov proti kraljevini SHS. — Čudna stvar je "s posebnimi odposlanci »z Zagreba." Ti se pojavijo vselej v kaki "zaroti" proti naši državi, kadar gre v Belgradu slabo — Pribičevi-ču! Koga bi neki sedaj rad zaprl ta gospodin?	Slov. št. 61.
RAZNE NOVICE.
Za prehrano Slovenije ni denarja.
Belgrad, 16. marca. — Poslanca Žebot in Stanovnik sta posredovala pri ministru za socialno politiko radi pomoči pasivnim krajem, kjer vlada pomanjkanje živil radi lanske suše. Minister dr. Krstelj in referent v odseku za prehrano sta izjavila, da se vprašanje prehrane siromašnih krajev v Sloveniji ne more rešiti, dokler se ne reši vprašanje denarne podpore. Odseki za prehrano so pri vseh pokrajinskih vladah aktivni, samo v Sloveniji ne. Socialnodemo-kratska Vojna zveza in Nabavna za druga dolgujeta vladi kredit 3 milijonov Din. Sedaj se ta vsota iz-terjuje, da bi imela država dovolj sredstev na razpolago. Kako bi se razdelila živila v posameznih pasivnih krajih Slovenije, še ni natančno določeno. Glede iste zadeve je posredoval za Dalmacijo tudi posl. Mi-lanovič. Za Dalmacijo in Hercegovino je ta zadeva definitivno rešena, akcija pa je otežkočena radi slabega prometa.	(Slov. št. 63.)
ZDRUŽENJE RUTENSKE CERKVE Z RIMOM.
Kakor poročajo iz Rima, kažejo vsa znamenja, da se bo v kratkem cela rusinska ali rutenska cerkev združila z Rimom. Že rajnki papež Benedikt XV. je leta delal na temu združenju. Njegova velika previdnost je v resnici stvari tako daleč privedla, da se sedaj vrše že resna pogajanja. Rusini stanujejo deloma že v Galiciji dalje po celi južni Rusiji in daleč notri v sredno Rusijo. Nekako 60 milijonov duš šteje cel narod. Res se morda cel narod kot tak ne bo pridružil Rimu, vendar se ga bo velik del, kar bo imelo velikanski vpljiv na ostalo pravoslavno cerkev. Vzrok, ki zdatno pospešuje to združenje, je pa boljševizem. Nesrečno ljudstvo vidi, kako je izročeno na milost in neftiilost ruskemu židovstvu, dokler je ločeno po shiz-mi od civiliziranega sveta zapadnih dežela.
IRSKA.
Na "otoku svetnikov" teče kri v potokih. Lahko rečemo, da je to kri mučencev, ki so mučeni bolj radi svoje vere, kakor svoje narodnosti. Zlasti v mestu Belfast število nesrečnih žrtev protestantskega fanatizma narašča. 149 ljudi je bilo ubitih v 14 dnevih samo v Belfastu.
.. POVSODI RAZ POR.
Še prostozidarji so si v laseh. Kaj takega se še ni čulo do sedaj. Sedaj se je pa tudi to zgodilo. Angleški prostozidarji so se uprli Velikemu Orientu in njegovim zahtevam in njegovim načrtom. Uzrok razpora je pa pred vsem vera v Boga. Angleški prostozidarji hočejo ostati verni. Oni trdijo, da njih organizacija noče biti protiverska in ne po litična ,kakoršna hoče pa biti izključno Veliki Orjent t. j. francoska in z njo vse lože, tudi Jugoslovanska, katerih glavni namen je pa uničenje katoliške cerkve in doseči su premacijo v politiki nad vsemi vladami. Angleški prostozidarji dolže Veliki Orjent, da je zadnja leta pro stozidarstvo postalo samo plašč, pod katerim se skriva pravi pravcati bol-ševizem. Posebno špansko prosto-zidarstvo ni druzega. Posebno je razburilo angleške prostozidarje, ko se je za gotovo dognalo, da je Veliki Orijent vrgel portugalsko monarhijo, da je naredil zaroto proti kralju Karolu, katerega so sklenili umoriti in proti njegovemu sinu princu.
VLADA NI ZA NADZORSTVO PREMOGOVNIKOV.
Predsednik premogarske unije Mr. Lewis je zahteval pred senatnim zborom, da naj bi vlada vzela v vodstvo premogovnike cele dežele. Senat se je pa izjavil, da bi to bilo samo v škodo vladi, narodu in premogovnikom.
IZ DELAVSKIH KR0G0Y.
NA IRSKEM BODO POSTAVILI NOVO KATEDRALO.
V Galwayu na irskem bodo v kratkem pričeli graditi krasno novo katedralo. Skof O'Dea je ze zgotovil vse načrte za gradbo katedrale.
Katoliški možje in žene boste na stara leta morali od kakih rdečkarjev beračiti podpore, ako ne boste s časopisjem o branili te svoje centke, katere sfe znesli s tolikimi žulji skupaj. Glejte, saj se to že nekaterim godi!
** Wovosti" proti Pribičeviču. —
Belgrad, 17. marca. "Novosti" pišejo na uvodnem mestu o aferi Pribičevič-Protič in pravijo, da je potrebno, da se Srbi sporazumejo z ono skupino, ki ima 61 poslancev (Hrvatski blok). Za ta sporazum je pa potrebno ,da pade tisti, ki ovira . . . Pribičevič.
SADOVI FANATIZMA.
Zadnje vladne naredbe proti katolikom v Češko-slovaški bodo imele za posledico to, da sta se Moravska in Slovaška odločile, da bosti odločno zahtevale ločitev od Češke. Početje protikatoliških fanatikov čeških v teh dveh pokrajinah, kjer je ljudstvo še odločno katoliško, je zadnje mesece tako kruto in tako barbarsko, da se čuje vedno glasneje nevolja ljudstva ki odločna zahteva za ločitev.
91 UMOROV V NEW YORKU.
Letošnje leto v treh mesecih ima New York svojih 91 umorov. Vse je prestrašeno radi toliko umorov. Posebno vsi, ki imajo denar, se ne čutijo več varnih. Vsi hite dobiti si dovoljenje, da se oborože. — Ali ni to strašno? Sredi milijonov ljudi — se bati ljudi? Kako daleč smo že prišli s svojo prosveto 20 stoletja, s katero se tudi naša "Prosveta" tako rada baha?! Da, daleč nas je privedla ta prosveta brez Boga, tako da sredi ljudi ne bomo. varni ne življenja. ne imetja.
PREMOGARSKA STAVKA.
V	New Yorku zboruje pododbor premogarskih unij in lastnikov pre-mogokopov trdega premoga, tako-zvanega anthracite, ki išče načinov, po katerih bi se rešil spor in bi se delo zopet začelo. Sam predsednik premogarske unije je predsedoval zborovanjem unij. Kakor so se izjavili, bodo premogarji v stanu v petek večer podati jasno svoje pogoje, o katerih mislijo, da so pravični. Lastniki premogovnikov imajo celo vrsto raznih izvedencev, s katerimi se posvetujejo, da bodo sestavili svoje zahteve in dokaze, po katerih bodo skušali dokazati, da so opravičeni znižati premogarjem plače.*
V	tem času je pa prišlo v več kraljih do manjših prask med delavci in
stražniki. Tudi je nastal ogenj v štirih premogarskih rovih. Zadnji o-genj je nastal v premogovniku v Wilke Barre, Pa. Delavstvo gasi o-genj. Vendar nekatere bodo le s težavo pogasili.
Splošno vlada povsodi mir.
Illinoiski lastniki premogokopov stoje trdno na svoji zahtevi, da se hočejo pogajati samo z domačimi Illinoiskimi unijami in nočejo o kaki splošnosti premogarskega vprašanja nič vedeti. Oni trdijo, dji se bodo dale premogarske plače ugodno rešiti samo, ako se bodo uredile po državah primerno ondotnim razmeram in ne za vso državo enako.
Posebno konferenca premogovnikov mehkega premoga je sklicana za pondelek. Vendar sodi se, da lastniki premogovnikov ne bodo hoteli iti na kako konferenco. "V enem mesecu bodo premogarji zmagali s svojo stavko", se je izjavil v Washing-tonu poslovodja Am. Premogarskega združenja. Vendar to bodo dosegli samo s pomočjo vlade."
Vse vaše žulje v katoliških društvih in jednotah bodo dobili rdečkarji v roke, ako ne boste imeli obrambenega močnega časopisja, ki vam bo branilo te vaše žulje.
Katoliški časnik se za te bori.
Izenačenje davkov. — Belgrad, 17. marca. Komisija za proučevanje vprašanja izenačenja davčnega sistema za vso državo je končala svoje delo in bo predložila direkciji neposrednih davkov svoje poročilo. Na podlagi sklepov komisije bo potem direkcija neposrednih davkov izdelala tozadevni zakonski načrt. Čim bo sprejet državni poračun za leto T922, pride ta zakonski načrt o izenačenju davkov pred parlament. Zakonski načrt o tem predmetu bo naj-brže vseboval točko, da velja izenačenje davkov od 1. januarja 1.1. dalje
KAROLU IZREZALI SRCE.
Kralju Karolu so pred pogrebom izrezali srce in ga dali v stekleno posodico, okrašeno s zlatom. Ako bo avstrijska vlada dovolila, da bo bivši cesar lahko pokopan na Dunaju v kapucinski rakvi Habsburgovcev, potem bodo tja prepeljali samo to srce, ki bo počivalo v krasni dragoceni rakvi .
VELIKA BOŽJA POT ZGORELA
Velika in najbolj sloveča !>ožja pot v Ameriki, Sv. Ane pri Montrea-lu je popolnoma pogorela. Kakor se poroča, je zažgal neki protikatoliški fanatik. Eden izmed takih revežev, ki čitajo liste, kakoršna je "Prosveta". Lepi sadovi!
nasa

DENARNE POSILJATYE.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni li-stimykako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Včerajine cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:
500 kron ...............$ 1.90	50 lir	...............3™
1,000 kron ............... 3-70	100 lir	......................................5 75
5000 kron ................ 1750	500 lir	...................27.00
10,000 kron................ 34-00	1000 lir	................................54-00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-00 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 184g West 22nd Street
Chicago, I1L -fl

EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
S&49 W. 22nd Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111.
Entered as second-class matter October 11, 1919» at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
Največji sovražnik delavskih koristi«
i.
Delavstvo nimamo svojih sorvažnikov samo v kapitalistih. Ti bi bili še najmanj nevarni, ako bi se delavstvo inteligentno bojevalo za svoje pravice združeno in edino. Največji sovražnik delavstva je delavska nezavednost. Koliko je pa delavcev, ki vedo, zakaj se pravzaprav gre pri celem boju delavstva proti kapitalizmu? Delavski rdeči časniki, časniki ki trdijo, da so edino delavski časniki, vse vprašanje tako zavijajo, da se nihče iz njih brozge ne more spoznati. Nekaj kriče, veliko besedi napišejo, toda če količkanj inteligenten človek prebere njih brozgo, in išče kakih zrnj, jih ne najde. Nekoliko neumnih fraz o kapitalistovskih sovraž: nikih, par kletvic na kake "farje", par stavkov kakega babjega jainranja, pa je vsa prosveta in vsa strašna učenost teh listov. Vzemimo delavce, ki so to brozgo čitali že kakih petnajst ali vsaj deset let. V teh letih se mora človek že kaj naučiti. Pa koliko so se naučili? Koliko danes več znajo, kakor so pred 15 pred 10 leti? Vedo danes kaj več? Vedo danes, kaj je socijalizem? kaj hoče? Prav nič! Proletarec piše sam in britko "toži: "Piti znajo". Da znajo piti za deset let bolje in preklinjati in pa za deset let so bolj sirovi in divji, kakor so bili pred desetimi leti.
To)je sad delavske rdeče prosvete. To je učenost, katero razširja Prosveta in vsi drugi slovenski in večina tudi drugi socijalistiški listi. Ži-dovstvo s svojim socijalizmom in boljševizmom zmaguje samo med kakimi ruskimi illiterati in med popolnoma neziobraženimi ljudmi in med najnižjimi sloji. Kdor je količkanj izobražen, se mu boljševizem tako neumen vidi, da se mu studi. Če je pa kak inteligentnejši človek med njimi, je to gotovo kak žid ali kak drug izkoriščevalec, ki hoče iz nevednosti drugih ljudi bogateti.
II.
Nevednost je največja sovražnica delavstva.
To delavsko nevednost posebno izrabljajo delavski "voditelji", ki hočejo ž njo obogateti. Danes najbolj nese, da se kdo razglasi za delavskega voditelja in začne po listih kričati o delavskih krivicah, katere trpi delavstvo od kapitalistov. Treba samo se uriniti v kake delavske unije in ■se tam začeti pehati naprej, da se pride do kakih organizatorjev ali blagajne ali sploh odbora. Tu se vleče plača po kakih 100 dol. na teden po-3eg velikih komišnov in odstotkov od raznih stavk, katere mu plačajo kapitalisti, da "uredi" stavko. Pet let biti voditelj kake unije, se pravi danes, postati v petih letih kapitalist. Po petih letih je vsak proletarski voditelj kapitalist. Naša Kristana na pr. sta živa dokaza, ki se ne dasta utajiti. Pet let je bil v Ameriki vodja slovenskih socijalistov. In danes? — je kapitalist! Tone Kristan je bil doma nekako pet let, ali pa še pet let ne, voditelj slovenskih socijalistov. In danes? 10 milijonov plače ima na leto. Toraj je kapitalist!
Pa recite če to ni res?!
Hej, Zajček v "Proletarcu", pa ovrži to trditev, če je moreš! Ti si drugi, ki si se k delavskemu koritcu priril, da se boš "nažlampal", kakor se je Kristan. Slovensko delavstvo: Nikar nič ne dajte za nobeno stvar! ne za cerkev, ne za dobrodelje ,ne za svoje sorodnike, nič, nikamor ne smete dati kaj svojih žuvljev kajti, jaz, Zajček hočem vse! Jaz sem zdaj pri koritcu ! Usmiliti se me !
III.
Zato pa vidijo vsi delavski prijatelji, da ne bo preje delavsko vprašanje rešeno dokler delavstvo ne bo bolj inteligentno vodilo samo svojih zadev, dokler delavstvo pe bo toliko inteligentno, da bo znalo gledati svojim voditeljem na prste in jim slediti pazno, kam jih vodijo in kaj pod mizo počno, da ne bo samo poslušalo prefrigranih govorov, temveč da bi samo mislilo in odločevalo. To se bo pa doseglo samo z izobrazbo delavstva.
Največji socijolog v Ameriki, katoliški duhovnik Father Dietz iz Cincinnati, Ohio, je prišel na dan z novo idejo: ustanavljati po vseh večjih industrijelnih centrih delavske gimnazije, delavske kolegije in vseučilišča, kjer bode delavstvo ob večernih urah dobivalo poduka v vseh potrebnih znanostih, ki se tikajo delavcev, kakor unijonizma, industrije in po-llitike in postav.
Pregovoril je za svojo idejo Amerikansko Federacijo Dela, ki je ustanovila prvi tak delavski kolegij v Cincinnati, katerega bode vodil Father Dietz. Poslopje so že začeli zidati. To bo trinadstropna hiša, kjer bo ta šola. Ta zavod bo nosil ime: Amerikanska Akademija Krščanske Demokracije.
"Ako hočemo napredovati, moramo pred vsem izobraziti zmožne delavce, da bodo sposobni nastopati kot voditelji svojih tovarišev. Kapitalisti stoje nasproti delavstvu z veliko inteligentno premočjo, ker imajo izbražene in učene voditelje svojih interesov. Ta naša šola bode dajala •delavskim bodočim voditeljem izobrazbe, da bodo duševno stali na popolnoma enaki stopinji kakor njih nasprotniki, voditelji kapitalistov. Le ako bo delavstvo stopili z enako inteligenco proti inteligencije bo zmaga zagotovljena. Surova sila nič ne doseže, vse pa pokvari!" Tako je rekel Father Dietz. Mr. John P. Frey, urednik glasila "Mednarodne Unije Mol-derjev" bo podučeval Gospodarski problem, John McCarthy bo podučeval pravo in politiko. Cel kurz bo obstal iz poduka v angleščini, govorništvu, pisanju, poročil za časnike, v parlamentarskih postavah in navadah, zgodovini, politiki, unijonizmu demokraciji, in v drugih strokah, ki se tikajo popolnoma samo delavskega vprašanja.
Ta šola je velikanski korak naprej v zboljšanju delavskega vprašanja in delavskih razmer. To bo imelo gotovo velikanski vpljiv na prihod-njost razvoja delavskega vprašanja. Delavstvo bo dobilo na ta način voditelje, ki bodo popolnoma izvežbani in usposobljeni za to stroko in ne bo treba čakati, da jih bodo kaki propadli učiteljčki, ali falirani študentki, ali kaki sleparski koritarji "vodili", ko sami prav nič ne znajo, drugega kakor slepariti in izkoriščati.	v
"EDINOST"_
In to je dosegel duhovnik, ali, kakor pravijo "olikano" naši rdečkarji, "far", tisti duhovnik, o katerem pravijo, da je "trot" delavstva, da izsesava delavstvo, da nič ne stori za delavstvo, da je v škodo delavstvu, da je največja zavira delavskega napredka. In to trdijo tisti, ki so 60 tisoč dolarjev delavskega denarja zafučkali in pokradli, katerega jim je ubogo zaslepljeno delavstvo izročilo v zaupanju, da bodo za ta denar res kaj dobrega storili za narod. To pišejo tisti, ki so obljubili narodu, da mu bodo naredili sirotišnico za njegove sirote, da bodo naredili hiralnico zanje, ki^o obljubili, da bodo plače zvišali, ako jim vrjatnejo, da bodo Primorsko rešili, da bodo slovensko republiko ustanovili, da bodo vsaj Sloveniji autonomijo dali, da bodo federativno republiko v Jugoslaviji ustanovili itd. Ti sleparji, si upajo metati blato na katol. duhovščino, ki toliko stori za narod. Sicer pa :
Vina gor!
Ce ne pa denar nazaj!
Kar čte raj!
Kaj pravi član K. S. K. J. o našem bratovskem sporu?
Kot mene, tako tudi gotovo boli srce vsacega katoliškega Slovenca v Ameriki, ko čita o nelepem bratovskem prepiru v Glasilu KSKJ. in v Edinosti. Kaj je dalo povod tem prepirom bi zelo lahko povedali. O vsem ni primerno pisati, ker s tem bi stvar le še bolj podkurili. Rečem le to, da se od strani našega glasila KSKJ. rado meče polena v delovanje lista Edinost. Med tem pa se protiverci z divjo silo zaganjajo v vse, za kar deluje list Edinost in za kar bi moralo delovati tudi Glasilo KSKJ. Vkljub tem napadom pa je do sedaj Glasilo KSKJ. molčalo. Molčal je tudi duhovni vodja KSKJ.! Ko jim pa je list Edinost povedal, da je to molčanje in ta verska leno-ba pogubonosna in ne vredna praktičnega katoličana, pa so zamerili! Zakaj? Lahko je odgovoriti. Žal, da je večina naše duhovščine in svetnih voditeljev nas Slovencev tu v Ameriki. ki ima tisti nepravi ^onos, A-merikanci mu pravijo "Foolish self pride." Hočejo biti gentlemanski in ponosni. V tem Osvojim gentleman-stvu in ponosu se ne brigajo za kri-ke-zasramovanj proti njim in proti veri, katero zastopajo, češ: "mi smo preponosnj, da bi odgovarjali takim le ljudem." Nočemo si umazati z njimi rok. Nekateri gredo celo tako daleč, da potem, ko čutijo napade na nje od lastnih rojakov otresejo prah s čevljev in gredo drugam. Hočejo mir!, Mir tudi dobijo, ker drugi narodi niso (?!) še na tako visoki kulturi, kot je oni del naših ljudi, kateri se preživlja s hrano iz Prosvete in iz Glas Svobode oz. nima še takih učenjakov, da bi z listi, ka-koršna sta ta dva povedala ljudem tam, da je vera neumnost ( ?) in da duhovnikov ni potreba naj tej zemlji. Do sedaj se je boril energično in neustrašeno sam in zoper vse naše nasprotnike samo list Edinost in namesto, da bi mu bili hvaležni, ga še napadajo. Pravijo, da je prenapet-než, prevelik pesimist. Da, pravijo celo, da je fanatičen ! Glasilo KSKJ. bi lahko zelo veliko pomagalo bra
niti našo vero, pa tega ni do sedaj delalo. Dandanes ni zadosti, ako list priobčuje samo nabožne spise. Te berejo samo katoličani. Brezverec ne bode tega bral. Dober odgovor pa bode bral zelo rad tudi brezverec že zavoljo radovednosti, in ko bode videl, da je bil list, katerega je on do-sedaj bral, na krivi poti se bo tudi prej spreobrnil, kot pa če bi bral ali poslušal sto pridig. Seveda, z nasprotniki vere se ni ravno prijetno prepirati. Glasilo KSKJ. je do sedaj hotelo imeti v tem mir. Mir je tudi imelo, to smo videli vsi. Ono je i-melo mir, protiverci pa zmago! Ono je bilo gentlemansko, nasprotniki so se pa^ smejali na skrivaj. Ono se ni niti branilo! Nasprotniki pa so v ofenzivi proti vsemu, kar ima ono za zastopati in braniti, noč in dan. Pri nasprotnikih deluje, piše, agitira vse, kar je le količkaj zmožno. Njih časopisje priobči vse. Tudi tako, d3 bi celo živalice, katere imajo rilce, se sramovale če bi znale brati. Pri nas je ravno nasprotno in list, kateri bi moral najbolj delati za vero in jo braniti, je do sedaj spal spanje pravičnega. Ker se ga je hotelo zdramiti iz spanja, je pa zamera! Vkljub zameri, pa se je hvala Bogu vendarle vzdramil, kar nam pričata dva članka, katera sta izšla izpod peresa urednika Glasila KSKJ. v dveh številkah zaporedoma, za katera, bodi tukaj povedano, smo mu vsi hvaležni in tudi gotovo list Edinost. L'pati je da urednik Glasila KSKJ. spiše za vsako številko en tak le članek, v obrambo vere in prepričan sem. da bode list Edinost ne samo potrpel potem ako se ga "špikne" od te strani, ampak mu bo celo pomagal v vseh ozirih. Po pravici povedano sobrat urednik Glasila KSKJ. ni se "šikalo" nikakor ne, da smo pri KSKJ. dosedaj nosili vero le na spo-vednem listku. Denimo si jo raje na prsa in branimo jo potom svojega glasila, da se takoj poznamo že zunaj na ulici.
A. Okoliš, član KSKJ.
miljonskem Newyoršketn mestu, za-kar se preč. g. najlepše zahvaljujem za Vaš trud, ki ste ga imeli pri tej priliki z menoj.
Ker je tukaj ludstvo čez dan skoraj splošno zaposljeno, zaraditega sem moral agitirati za liste le bolj ob večerih. Okoli slovenskih družin me je spremljeval Mr. Žagar, tako, da sem obiskal skoro vse rojake po New Yorku in dosegel sem vspeh, kakoršnega nisem pričakoval. Rojaki v New Yorku zelo čislajo naše liste, posebno Ave Maria in Edinost. Pridobil sem na liste tudi veliko novih naročnikov.
Konečno se še enkrat najlepše zahvaljujem preč, gospodoma p. Be-nignu Snoju in p. Korneliju Petriču za gostoljubnost, stanovanje in pomoč pri agitaciji za katoliške liste. Bog Vam plačaj stotero, kar ste dobrega storili za me in katoliški tisk, ki je v današnjih časih med ameriškimi Slovenci bolj potreben, kakor kdaj v zgodovini. Iskrena hvala tudi Mr. Žagarja za njegov trud in pomoč.
Pozdravljam vse Newyorske Slovence in jim kličem Gud-by !
Leo Mladich, pot. zastopnik.
Iz slovenskih naselbin.
New York, N. Y. — Dospel sem po lepi vožnji iz So. Bethlehema ravno ob 8. uri zvečer v veliko mesto New York. Podal sem se naravnost na 62 St. Marks Place, kjer sem bil prijazno sprejet od preč. gospodov p. Benigna Snoja in p.' Kornelija Petriča. P. Snoj so nekoliko oboleli in so morali začasno v postelj. Vendar bolezen ni huda in u-pati je, da v kratkem okrevajo. Od preč. g. sem bil nadvse prisrčno in ljubeznivo sprejet. Oba gospoda sta lista pohvalila in me priporočala svojim župljanom. Mene sta pa na-udušila, da bom od sedaj za naprej še z večjim pogumom agitiral za katoliški tisk. Hvala Vam preč. g. za spodbujevalne besede!
Drugi dan, so mi preč. g. Kornelij razkazali pet miljonsko mesto New York, ki s svojim nebotičniki
prvači nad vsemi drugimi mesti na svetu. Ogledala sva si otok solza in Newyorski ribnjak. Ogledala sva si otok na katerem ponosno stoji boginja ameriške svobode in s svojo bakljo oznanja svetu, da ljudstvom je treba dati svobode, poštene svobode, ako se hoče, da bo na svetu vladalo zadovoljstvo med ljudmi. Na otoku svobode sva šla v stolp in iz čela boginje Svobode sva gledala na mesto New York in po brezmer-nem atlantiškem morju, po katerem prihajajo in odhajajo razni parniki. Boginja svobode, ki jo je naredila Francija Ameriki, je krasno in u-metniško delo. V notranjščini stolpa so hodniki in ljudstvo vedno o-gleduje iz njega mesto New York in atlantiško morje. Tako sem si spo-močjo preč. g. p. Kornelija ogledal vse znamenitejše kraje v tem pet
Pueblo, Colo. — Dragi urednik:— Poslani svetlikajoči križ sem prejela in se Vam prisrčno zahvaljujem za njega. Lep spomin ie in veseli smo ga vsi. ki tako krasno sveti po noči. Sk ušali bomo še pridobiti kakega novega naročnika za Vaše liste.
S pozdravom ostajamo Vam udani
Družina O.
Barberton, Ohio. — V "Prosveti"
štev. 77. sem zopet čital dopis iz pod peresa največjega barbertonskega u-čenjaka F. Boha na polju tukajšnih brezvercev. Ker mi je znano pod katero streho se kujejo taki dopisi, ki prihajo v našo slovensko javnost po Ameriki iz naše sloveče barberton-ske naselbine, zato si štejem v dolžnost, povedati javno, da bi se vsak čitatelj teh njihovih proizvodov u-strašil, ko bi videl na lastne oči te barbertonske filozofe. Znanstveniki in vsi filozofi celega sveta poberite šila in kopita, vi ste ničla proti novodobnim barbertonskim filozofom ! Kaj vi veste, ko trdite, da je Bog nad nami! Kaj vi veste, ko trdite, da je Kristusov nauk edina podlaga za spravo med kapitalizmom in delavstvom . . . !
Ampak . . . ! Pozor! Slovenska javnost v Ameriki odpri svoja uše-ša in poslušaj! Čuj, novi filozofi modernega časa ustajajo in čast nam barbertončanom, da imamo v svoji sredi prvake od teh modernih filozofov ! Poslušajte predavanje bar-bertonskega modernega filozofa F. Boha! On pravi: "Zakon evolucije I je neizprosen in dokler ne bo izvršil, da bomo uživali vsi enako (bogve če misli na munšajn?!) do česar smo upravičeni (on gotovo do poštene brezovke! Op. stavca.) se bo še vedno zoperstavljala duhovščina z mogotci vred proti vsakemu napredku. Diktatorstvo, hinavščina, grabež-štvo, surova zagrizenost in vse to,
prihaja v veliki meri iz črnega Ri-
_ f» ma . . .
Bajgali! Ali slišite, kaj ste vi katoliški duhovniki! Ali se more kaka naselbina ponašati z enakimi u-čenjaki. kakor barbertonska ?
Seveda, za razumne ljudi je to le smeha vredno, ampak če pomislimo, da bero enake brozge nerazosodni ljudje, je vsega obsojanja vredno tudi uredništvo "Prosvete", ki objavlja take-le laži. V citiranem odstavku iz Bohovega dopisa ne gleda", samo satanska hudobnost napram katoliški veri, ampak tudi bu-dalost in neumnost pisca samega, posebno pa še uredništva Prosvete; ki tako stvar spušča v svet! Uredništvu "Prosvete je za čestitati, ker objavlja tako duhovita znastvena predavanja! Za čestitati je pa tudi našemu Martinu, ker Fr. Boh je u-čenec njegove šole. Bajagli, vsi dol-goušci sedajne dobe se lahko skrijejo pred vami!	x.
(Nadaljevanje na 3. str.)
i	.v »". . ..

m AMERIŠKA SLOVENKA.
HIŠA.
Kakšno naj bo tvoje stanovanje.
Stanovanje, bodisi še tako majhno ,priprosto in skromno, vendar je prijetno v njem, ako je čedno in u-rejeno; bogate oprave v njem ne bodes pogrešala, čutila se bodeš zadovoljno. Pač pa bodeš pogrešala v umazanem, bogato opremljenem stanovanju snage in reda. Zato draga gospodinja, skrbi za red in snago v svoji hiši.
Skrbno pometaj vsaki dan smeti po tleh. Ne pusti ležati obleke po stoleh, klopeh ali za pečjo. Ne meči umazanih stvari v skrite kote ali za peč, da so ti izpred oči in jih pozabiš očistiti in oprati. Vso hišno opravo po pometanju obriši s suho cunjo, da pobereš nanjo prah.
Vsak teden enkrat ali vsaj vsakih štirinajst dni pa je nujno potrebno tla sobe, v kateri prebivaš ves dan poribati.
Gotovo si že misliš, kako je mo goče pri toliko otrocih vse ohraniti v redu, saj je vendar sproti vse u-mazano. Res je, veliko imaš dela •ako je mnogo otrok; a pomisli, da ti postanejo ravno otroci, ko ti do-raščajo ,najboljši in tudi najljubši pomagači pri delu, ako si jih privadila k delu že v zgodnji mladosti.
LEGENDE IZ GOSPODOVEGA TRPLJENJA.
H. B.
Iz tistih blaženih časov, ko je bilo ljudstvo še tako prepojeno z verskim duhom, da je ves svet okrog sebe gledalo skozi verska očala, se nam je ohranila cela vrsta mičnih verskih legend. Lepo število teh se nanaša na Gospodovo trpljenje. Nekaj jih hočem tu zapisati.
Ko so vojaki ^pristopili k trnjeve-
bele solze so postale sočnati grozdi, iz katerih ko dozore in nekoliko veli postanejo, začne sama kapati dragocena vinska kapljica, ki se imenuje lacrimae Christi-Kristusove solze.
Tudi razna drevesa so morala biti priča strašnega Gospodovega trpljenja in zraven bila prisiljena mu je povečevati. Mej temi slednjimi je bila vrba. Prej so njene mladike kvišku poganjale in njene drobno vejevje je pokonci stalo. Odkar so pa vojaki z nje odrezali šibe in z njimi Jezusa bičali, je od žalosti povesila svoje tenko vejevje in za vedno postala vrba žalujka. Cipresa je, odkar je bila priča božjega umora na Kalvariji, vedno žalno drevo. Naj rajši stoji na grobeh, da ima ta žalostni prizor lažje vedno pred očmi Samo eno drevo, ki je gledalo umirajočega Stvarnika, je brezčutno gledalo ,kako moči njegova presve-ta Kri nehvaležno zemljo in mirno poslušalo vsa bogokletstva. A kakor je Gospod drugim plačal sočutno ljubezen, tako je to kaznoval. Od tistega časa se njegovo perje vedno trese, če še tako lahen vetrič pihlja. To je trepetlika.
Nekaj ptičkov je tudi gledalo ta krvavi prizor in imelo več sočutja z Jezusom, kot pobesnela množica. Ko je eden teh z bližnjega drevesa, kamer se je vsled vpitja skril, zagledal na križu visečega Gospoda, ga ni več strpelo v drevesnem zavetju. Bliskoma je priletel, se vsedel najprej na križ, potem pa z vso silo začel ru-vati žebel iz Jezusove desnice. Toda ves trud je bil zaman, če je tudi ponovno vse sile napel. In da jih je. priča to. ker se mu je pri tem kljun popolnoma v križ skrivel. Gospod ga je milo pogledal in mu rekel: Bratec moj mali. kajne ne moreš? A mu grmu, da bi ga narezali za Je- ker hočeš, nosi za vedno znamenje zusovo trnjevo krono, tedaj se je,' odrešenja na svojem kljunu, v spo
zatopi, si morda pri enem ali drugem reče: Ali sem bil otročji! Pa ko bi ga kdo vprašal: Hočeš biti še? bi ga koprneče pogledal in pristavil; Oh, ko bi mogel biti! Tudi za take-le legende ima moderni, versko tako plitvi človek ,le pomilovav-ni usmeh. A ko bi hranil v svojem srcu lastne spomine na to z vero o-žarjeno dobo, bi s svojim praznim srcem prav tako zakoprnel po njej, kot po odcveli mladosti.
kakor pravi legenda, trnjev grm z vso silo vprl tej bogokletni vporabi. Surovi vojaki so imeli vse krvave roke, predno so ga premagali in prisilili da je dal toliko vejic, kolikor so jih potrebovali za krono. Ves potrt je stal oskubljen grmič in gledal za njimi ter glasno protestiral proti tej zlorabi. Gospodu se je ta ljubezen in sočutje brezumne stvari tako do-padla, da se mu je za nju hvaležnega izkazal. Obljubil mu je, da bo za plačilo odslej vsako pomlad prvi vscvetel in tako vso pozornost po pomladi kopernečih ljudi nase obrnil. In res, kaj spomladi prvo vscve-te? Črni trn.
Ko je naš Gospod na križu visel, pravi druga legenda, je tudi neka ovijajoča se cvetlica, ki je pravkar pod križem pogledala iz tal, slišala kako se je druhal iz Jezusa na križu norčevala. Silno jo je zabolelo to nečloveško početje. Hitro se je zače la vspenjati po križu navzgor do Od-rešenikove glave, ki je izpod las še vedno po malem krvavela. S svojimi mehkimi lističi je previdno, kakor bi se bala, da ga ne bo zabolelo, za
min naj ti bo tvojega blagega prizadevanja. Še danes se ta ptič imenuje krivokljun.
Mej žalostnimi pričami božjega umora je bila tudi mala taščica. Vsa prestrašena je čepela v rogovili bližnje oljke in radovedno kukala, kaj ta vrišč pomeni, ki ga na Kalvariji doslej še ni slišala. Naenkrat se pokaže v zraku čudno drevo. Človek je visel na njem in kri mu je tekla iz ran. Kako se ji je smilil. Kar ni je moglo več strpeti v svojem skrivališču. Zletela je na to čudno drevo, se malo ogledala, katera rana najbolj krvavi, potem je pa pritisnila svoj krofek na njo, da bi ustavila kri. Gospod ji je povrnil njeno ljubečo skrb s tem. da ji je v vedni spomin njenega dela ljubezni vtisnil v njen krofek rdeči pečat. Se danes imajo vse njene potomke rdečo o-vratnico.
Le krokar, takrat še sive barve in izboren pevec, je krožil nad križem in veselo prepeval, kakor j udje pod križem. Za njih zverinsko početje s Križanim, ni imel nobene obsodbe, z njim nikakega sočutja. Le ti
krila krvavo čelo. In ko je umirajo- pijani in hreščeči glasovi pod kriči Jezus zaklical: Dopolnjeno je!	žem se mu niso dopadli. Hvala Boter sklonivši glavo umrl, je tudi ona gu ,si je mislil, da sem jaz čisto dru-žalostno povesila svojo cvetno gla- gi mojster glede glasu in poln ne-
vico, in usahnila. Drugo pomlad je sicer zopet ozelenela in vscvetela, a v večen spomin na njeno ljubav, ki jo je skazala svojemu umirajočemu Stvarniku, z vsem orodjem njegovega trpljenja v svoji cvetni časici. Toda popoldan, ko pride tretja ura, ura Kristusove smrti, čašico še danes iz žalosti zapre. Zato se imenuje pasijonka, ali cvetlica Gospodovega trpljenja.
Vinska trta je bila silno vesela, ker je Jezus pri zadnji večerji njen sok izbral za zakrament presv. Reš-njega Telesa. Toda njeno veselje je bilo le kratko. Kmalu za tem je zvedela, da je obsojen k najsramotnej-šo smrti na križu. To jo je tako globoko pretreslo, da so ji začele teči debele solze. Tudi njej je Jezus po-
čimernosti je še živahneje drobil svoje, kot drugekrati. Ko je Gospod zadnjič obrnil svoje ugasujoče oči proti nebu in kmalu na to zaklical: Oče v tvoje roke izročim svojo dušo! mu je užaljen nad toliko brez-čutnostjo in nečimernostjo dejal: Hočem, da bodi tvoj rod črn, kakor je črna tvoja nehvaležnost in tvoj glas raskav, da te nihče ne bo maral poslušati. In tako se je zgodilo ter ostalo, do današnjega dne.
Vsi vemo, da ni res, kar te in podobne legende pripovedujejo. Vendar jih človek rad bere in posluša. Zdi se mu, da sliši pojemajoči odmev sladke, daljne pesmi, katere danes nihče več ne zna peti. Zdi se mu kakor opojni spomini nedolžnih, brezskrbnih otroških let, ki ne po-
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Cleveland, O.—Častiti g. urednik: — Ker Vaš katoliški časnik ne obiskuje samo naših dobrih katoliških rojakov po Zjedinjenih Državah, temveč tudi po severnih in južnih delih širne Amerike. In ker zahaja v hiše, kjer se ne zametuje sv. vera našega najvišjega učenika Jezusa Kristusa, bi Vas prosil, ako bi bili tako dobri, da bi blagovolili uvrstiti te vrstice v Vaš čislani časopis E-dinost.
Jaz podpisani, da si sem državljan ameriški, sem želel še enkrat obiskati svoj rojstni kraj. Neka tajna sila me je vlekla nazaj domov v milo Slovenijo, kjer mi je nekoč tekla zibelka, da vidim še enkrat svoje drage stariše, da se pogovorim še enkrat s svojimi dragimi prijatelji in znanci tamkaj na nepozabni ravnini med deročo Savo in Krko v Cerkljah pri Krškem. Kakor jaz tako tudi moja žena je vedno sanjala o svoji slovenski domovini. Konečno sva res šla pogledat v svoj rojstni kraj, kateri je seveda sedaj po vojni ves
pe novice in podučljivo berilo. S svojim odločnim nastopom tudi večkrat kakemu zabredlemu rojaku odpre oči. Zato le tako naprej in med nami Slovenci bo kmalu vel drugi veter.
Delavske razmere med nami pre-mogarji so Vam pa itak znane in jih Vam ni treba še posebej poročati. Smo zopet na počitnicah in koliko časa bodo te naše počitnice trpele seveda ni nikomur znano. Premo-garski baronje hočejo nas delavce malo polasati z brezdeljem. To delajo zato, ker nepoznajo tistega Kristusovega nauka, ki veleva ljubiti svojega bližnega, kakor samega sebe. Mi premogarji bomo vstrajali do konca za svoje pravice.
Vas vse skupaj najlepše pozdravljava
Joe in Jožefa Lesjak.
KRIŽE SMO RAZPOSLALI!
Vsem, ki so nam tekom zadnjega mesca pridobili po dva ali več novih naročnikov za list Edinost smo razposlali svetlikajoči križ. Ti so:
Mr. Joseph Leben, Millwaukee, Wis., za dva nova naročnika dobil i. križ.
Miss F. P., North Chicago, 111., za
dva nova naročnika dobila i. križ.
Mr. Frank Struna in Mr. Martin Tomec, ojliet, 111., za 7. novih naročnikov prejela vsak 1. križ.
Mrs. Ana Aufderklam, St. Marys, Pa.
Mrs. Johana Blažich, Pueblo, Colorado.
Mr. Anton Bratoš, Gowanda, N.
Y.
Mr. Fr. Kenik, Cleveland, O.
■
NAJBOLJŠA RAZSODBA.
Zadovoljstvo v družini ima največjega sovražnika v bolezni. Torej ne čakajte, da vas bolezen napade vnaprej, "en šiv ob pravem času vam ohrani devet šivov" in pravo zdravilo vzeto ob pravem času vas obvaruje pred sitnostjo in bolečinami. Ampak sedaj nastane glavno vprašanje, katera zdravila naj si izberemo? Čitajte sledeča pismo: "Marinette, Wis., 14. feb. Trinerje-vo grenko vino je izvrstno zdravilo. Vaš udani V. Chvalovsky." Je v resnici najboljše zdravilo za izgubo slasti do jedil, zaprtnico in druge ne-rednosti želodca. "Detroit, Mich. Že 4 leta rabim Triner's Angelica gren-čec toniko z najboljšim uspehom. Vaš Vincenzo Sinopoli." To zdravilo je zelo zmožna tonika za ves človeški sistem. "Bakerton, Pa., 17. feb. Jaz sem se prehladil in Trinerjev Cough Sedative mi je pomagal. Vsled tega sem ga priporočal raznim in vedno je pomagalo. Vaš Nick Budida, premogar." Vi lahko vidite iz teh pisem, da najboljša razsodba je: "Poskusite Trinerjeva zdravila najprej!" Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili lahko preskrbi za vas vsa Trinerjeva zdravila.
Holy Name možje in fantje, boste ta mesec roke križem držali? Boste slaker-
Ji?
Zastonj plačuješ cerkvene kolekte, če ne boš dal del tudi za obrambeno ozidje te cerkve, ki je katoliški časnik.
Katoliškega časnikarja tepo, ker oe morejo doseči onih, katere bi radi nate-pli. ^
Kaj pomaga prezirati nasprotnika, ako pa vedno raste in že brusi nož na te? S tem ga ne boš odpodil, če ga nočeš videti.
drugačen, kakor pa je bil nekdaj!,	Christina Zakrajšek. Cleve-
, . .	1 J	J land, O.
pred vojsko.
Ker sva z ženo obiskala tudi i. g. župnika in č. g. kapelana v Cerkljah ,so nam gospoda potožila, kako silno potrebujejo zvonov. Nemška-mažarska vlada jim je med vojno
M rs. Agnes Pavlin, Richwood, W. Va.
Mrs. Terezija Udovich, Sheboygan, Wis.
Mr. John Kovač, Detroit, Mich.
i ,	■ • 1	Mr. Anton Telenc, Milwaukee.
pobrala iz zvonika ljube zvonove Si^.	J '	L 1
silo, in jih ni plačala, ampak so mo-
rali prepustiti to za vojno posojilo. * t-.	,	* . ••	% Mo.
Miss Helen Janskovic, St. Louis,
Po razsulu stare Avstrije, je seveda tudi vojno posojilo propadlo v nič, ter sedaj nimajo ne zvonov ne nič.
Zato apeliram s tem mojim dopisom na vse dobra srca čitateljev, posebno pa na Cerkljanske farane, da. ako si kdo more utrgati kaki mali dar za zvonove cerkljanske fare. Vsak dar bo dobrodošel in bo v se-dajni mogočni veljavi dolarja veliko pripomogel.
Darove lahko pošljete naravnost na moj naslov, ali pa na uredništvo Edinosti, ki bo skrbelo da bo denar dospel na pravo tnesto.
S pozdravom do vseh čitateljev tega lista ostajam udani
Jožef Unetič, 1193 E. 61 st St.. Cleveland. O.
plačal sočutno ljubezen. Njene de-znaJ° vrnitve. Ko se človek vanje
Harrietta, Mich. —■ Prosim, bodite tako dobri in mi pošljite Ave Maria štev. 6. ki se je morala menda zgubiti na pošti. Pri nas spravljamo vsako štev. A. M., ker so v tem listu tako krasne pridige, ki prihajajo izpod spretne roke č. g. Smo-ley-a. Ti listi so v resnici zlata vredni za vsako slovensko hišo in to posebno v takih krajih, kakor pri nas. kjer nimamo slovenskega duhovnika. Zato vsa čast č. g. Smo-ley-u, ki oznanjajo božjo besedo tudi po takih krajih, kjer nimamo slovenskega duhovnika, potom Vašega lepega lista A. M.
Z delom gre bolj sredno tudi pri nas. Posebnega se pa pri nas ne izvrši tako pogostokrat. Če se pa že kaj zgodi je pa novica, ki slovensko javnost ne bi zanimala. S pozdravom	J. Smerekar.
Želi biti neimenovan iz Minn. Mr. J os. Korošec, Calumet, Mich. Mr. M. Tomec, Joliet, 111. Mr. Fr. Struna, Joliet, 111. Želi biti neimenovan iz Jolieta, 111. Miss Cath. Avsec, Pittsburgh, Pa. Mrs. Jos. Zupančič, Kansas City, Kans.
Mrs. A. P. Cleveland, O. Mrs. Johana Bertol, Cleveland, O. M iss Louise Jakše. Collinwood, O. Mr. J. Lenarčič, Pueblo, Colo. Mr. Jos. Meden, Denver, Colo. Mrs. Mary Kavec, Ely, Minn. Želi biti neimenovan, Eveleth, Minn.
Miss Jos. Luka, Chicago, 111. Mr. Fr. Koren, Chicago, 111. Mr. Lud. Potočnik, Chicago, 111. M iss Anna Hočevar, Cleveland, O. Mrs. Ana Škedelj, S. Chicago, 111. Mr. L. Z.. Joliet, 111. Mrs. Ivana Znidaršič, Waukegan, Illinois.
Miss Louise Homec, Cleveland, O. Želi biti neimenovan, Pueblo, Colorado.
Kolikor močnejši je naš katoliški časnik, toliko močneji smo mi.
Katoliški list je vojak v "trenčah" z« tvoje ideale!
NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR!
Prosimo vse naše naročnike, da ▼ slučaju preselitve nam takoj naznanijo svoj novi naslov. Poleg novega pošljite nam tudi svoj stari naslov, stem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela.
Mi želimo vsakemu naročniku dostaviti vsako številko našega lista, Velikokrat se pa kdo oglasi, čez mesec dni po svoji preselitvi in so pritožuje da lista ni dobival in seveda pri tem pozabi, da nam ni naznanil svojega novega naslova. Zato J® važno za nas i vas, da nam takoj naznanite svoj novi naslov, 1ra<^r se preselite in vam bomo dostavili vsako številko našega lista.
Uprava "Edinosti."
KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922.
Je krasna knjiga, obs€£ g-ajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakor tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino samo 60c, za v stari kraj 75c.
Koledar dobite pri k kalnemu zastopniku ali pu pišite na:
"Edinost,"
1849 W. 22 Street, Chicago, 111.
La Salle, 111. — Spoštovani g-, u-rednik: — Poslani križ sem prejela in zelo sem ga vesela. To je v resnici pravi okrasek za vsako krščansko hišo. Vreden je več, kot pet novih naročnikov in se bom že še potrudila med našimi ljudmi, da pridobim na list Edinost še kakega novega naročnika. List Edinost imajo ljudje čim dalje rajši, ker prinaša vedno le

TISTIM KI SE ŽELE NAUČITI ANGLEŠČINE
naznanjamo da smo zopet prejeli nekaj
"SLOVENSKIH ANGLEŠKIH SLOVNIC".
Knjiga vsebuje razne navadne vsakdanje pogovore, Gla-soslovje, Oblikoslovje in razne vaje. V knjigi je tudi obširen besednjak. Ker smo prejeli le omejeno število teh Slovnic, zato je važno, da si isto naročite takoj ^dokler ne poide.
'Knjiga stane s poštnino $1.00.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS.
CHICAGO, ILL.
t
1849 West 22nd Street
fc\\\w\\\w\\\\\\\\\\\vs
* *
t
i
i
*
t

D i II O 8
Prikazni Roda in drugih priljubljenih krajev pregnanstva so se pojavljali pred Tiberijevim duhom. Če bi bilo to poprej, ne bi bilo nič hudega; toda sedaj je bil Avgust že blizu svojega konca, zato mora ostati v Rimu. Zato je treba sedaj vsaj hliniti pokorščino in spoštovanje nasproti imperatorju. In Sejan —. Ta je ravnal prav. On mora še vedno biti pokoren dvema gospodarjema in bi lahko pod gotovimi pogoji enega izdal. — Take misli so križale cezarju po glavi.
"Kdor je prinesel povelje?" vpraša naposled z negotovim glasom.
"Dionizij Atenjan." '
"Poslušaj, moj Sejan !" pravi Tiberij. "Ravnal si prav. Avgust moramo biti pokorni. Kar se pa tiče stvari same, pade vsa krivda na Gneja Pizona. Le če narod obdolži tudi tebe, potem si kriv tudi ti. Vidva morata nositi vso kazen in nasledke, če sploh do tega pride. Skrbel bom pa, da ne bo prehudo. Kar se tiče Ligda, bi bilo najbolje, da takoj izgine: le mrtva usta ne izdajo ničesar. Ali Gnej in Plancina mislita, da ga potrebujeta za Germanika. Če je temu tako, naj dobi neko vsoto denarja in naj za nekaj mesecev izgine spred oči Rimljanov."
"Zgodilo se bo, kakor zapoveduješ, moj cezar!" odgovori Sejan in hoče oditi.
"Še nekaj ne pozabil" zakliče Tiberij za njim. "Ti veš, — jaz sem prijatelj Emilijanov, sem popolnoma na njih strani; resnično, jaz jih občudujem! Naravno je toraj, da jih bom častil in obkladal z dokazi prijateljstva. Avgust se je v resnici skazal malo velikodušnega nasproti sinu junaka pri Filipih. Namesto, da ga oropa družinskih posesti, bi mu moral dodati še novih. Ali ni tako moj Sejan?"	* -
"Tako je, kakor praviš", pritrdi Sejan.
"Našel sem že sredstvo, da krivico popravim — mislim krivico Av gustovo, o kaki drugi sploh ničesar ne vem. — Grad na Liriju naj dobe prejšnji posestniki. — To je božanska misel! Več ne more zahtevati niti rimski senat."	,	.
Kmalu po tem razgovoru se je vračal Sejan po tihih ulicah v Vimi-nal nayij. Čudne misli so rojile po glavi pretkanega dvorjanika.
ČETRTI DEL. I.
Preteklo je več let. Zob časa pa med tem ni miroval, ampak povzročil je marsikatero spremembo na rimskem političnem obnebju. Avgust Oktavijan, ta veliki glumec, katerega je Livija skrbno čuvala, je odigral zadnje dejanje svoje dolge življenjske drame v Noli in Tiberij je prevzel žezlo svetovnega vladarstva. S početka je vladal modro, trezno in premišljeno, ker se ni čutil nič kaj trdnega na prestolu. Bal se je svojega nevarnega tekmeca, ki se je sedaj sicer zaril že v drugič vi germanske pra-gozde in je našel obeljene ostanke Varovih legij, a vendar bi ga mogli njegovi vojaki proglasiti za imperatorja in bi znal priti doli od Alp v trium-fu pred Rim. Kako bi mu takrat hitelo nasproti senat in ljudstvo — svojemu dolgozaželjenemu knezu miru! —
In v resnici je vrel Rim Germaniku nasproti, ko se je po večletni odsotnosti vrnil iz Germanije domov. Ali boječi in tankovestni mož je vzel, da triumf ne bi imel političnega ozadja, svojih pet nedoraslih otrok V sebi na voz in zadnjič prevaril pričakovanje naroda. Potem ga je poslal Tiberij v Sirijo z naslovom in polnomočjo imperatorja za njemu podložne dežele. V njegovem spremstvu so bili na Tiberijevo izrecno željo tudi Gnej Pizo in njegova soproga Plancina in drugo podobno zahrbtno orodje, ki se ni pridružilo zastonj.
Germanik je dobro čutil, da je v Rimu odveč. Kakor bi šel na zabavno potovanje, tako stojično je nastopil to zanj tako usodepolno potovanje v svoje namestništvo. Obiskal je Atene, Nikopolis, šel skozi Tra-cijo in Makedonijo v Malo Azijo. Odtod čez otok. Rod, kjer je Pizona rešil iz morskih valov v Egipet. Tu je prodrl do Sijene in Elefantine. Od tam se je vrnil v Sirijo, kjer je kmalu nato umrl, kakor je rekel sam,
zastrupljen od Tiberijevih podkupljencev:
Še enkrat mu je hitel ves Rim naproti in cela južna Italija — a to ni bil več on — slavni zmagovalec — ampak njegov pepel, katerega je v r:>-kah v urni nosila njegova ponosna soproga Agripina, ki je v Brunduziju stopila na suho. Takrat je napolnila žalost zaradi njegove smrti in ogorčenost nad Tiberijem ne samo vso Italijo, ampak celo tedaj poznano
zemljo.
DRAGI ROJAKI IN FARAJNI PODZEMLJSKI!
Lepo svoto ste nam že poslali za nove zvonove in tudi domači farani so že veliko darovali, tako, da imamo že čez 74. tisoč kron. Ker je pa valuta našemu denarju nepričakovano padla, vsled časa je cena bronu pod-ražena tako, da si ne bomo mogli zvonov kmalu naročiti, če vi še enkrat ne priskočite na pomoč.
Težko nam je, ko slišimo, kako slabi časi so tudi za'vas prav sedaj v Ameriki, radi pomankanja dela. Toda kljub temu ,upam, da bo komu le še mogoče, kaj darovati v ta namen. ^Zakar naj bo moja že za naprej zahvala v tem, da bom prosil Boga, da bi vas varoval telesnih zla-
sti pa dušnih nesreč. V zahvalo bo pa tudi ne le na zvonovih utisnen, temveč se bo razlegal sleherni dan daleč na okoli, vaš hvaležni spomin.
V Podzemlju, meseca februarja 19 22.
P. Remigij Jereb, župnik. Miha Tome in Martin Stefa-nič, Cerk. ključarja.
Darove se naj blagovili poslati na uredništvo Edinosti, ali pa na Martina Morentiča, City Hospital, St. Paul, Miniu
Ko pride tat v hišo, ne pomaga s« skriti v kot. Vse bo odnesel, če ga ne zapodiš. Tat so rdečkarji. Katoliški Slovenci, ne v kot! Na dani V obrani Pomagajte, da se časnikarstvo razširi!
Vsa naša moč je — katoliški časnik.

& & & &
J. KOSMACH.
UL ptl nakup«
xS<>4 W. 2and SU Rojakom priporoča raznih
&ARV, VARNlSEV, ŽELEZ J A, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš cnoaj im traj, pekladam stenski papir. Um Jboljie 4do, nmxdiym oeoe. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S/D. Z., CLEVELAND, O.
V društvo se sprejemajo člani od it do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor.
Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek, tajnik John Vidervol, H53 E. 61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml, blagajnik A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakraj-šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe-terlin.

JOHN. J. KERSTNIK & W. DZIEDZIG
REAL ESTATE, POSOJILA IN INSURANCE. 1455 So. Ashland avenue,	Chicago, 111.
Prodajamo in kupujemo hiše, lote in farme po raznih državah. Zavarujemo posestva proti ognju, kakor tudi šipe (plate glasses) proti poškodbi ali uničenju. Pregledujemo abstrakte in izdelujemo vsa notarska dela.
Vsem se najtopleje fniporočamo!

SLJlVXXMU OBČtNHmJ
naznanjajo, da popravljam In napeljujem lin in plinov« <$8vi, kakor tudi. izvršujem v&a dela, ki spadajo v plumbarako stroka. — Pred vsem si zapomnit^ da jaa izvršujem vsa dela najbolj Se in za najnižjo ce*o.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite na* po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A- JANDOS, 2042 W. 22ad St, near Heyne Ave^	CUeajres UL
TeL: Canal 4108
.£9
JOHN STAYER.
GROCERY
1952 West 22nd Place,	Chicago, UL
Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-jo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zeljo, importirani holandski mak, in razne vrste "HOPS IN MALT za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje priporočam.
Telephone Canal 1404.
tr sr gr
ar &
&
§r ir

1^eepajw

POZOR IGRALCI HARMONIK!
JOHN WENZEL 1017 East 62nd Street,
Cleveland, Ohio
Stem odgovarjam na več pisem, da še vedno izdelujem in popravljam harmonike in to stalno od leta 1894, vedno v Clevelandu, Ohio. Medtem časom še nisem za nobeno drugo delo prijel. Kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v zameno.
Za nadaljna pojasnila pišite, predno odaste drugam naročilo na:
FRANK TOMAŽICH
SLOVENSKI GROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grofcerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovcf-ffloko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite
in se prepričajte!
1858 W. 22nd Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 2910.
* * *
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K J. V CLEVELANDU, OHIO.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Dru štvo plačuje $7 na teden bolniške pod pore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau sovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih Predsednik John Widervol, 1153 East 61st Street.
Podpredsednik Joseph Žulič. Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 6ist St "Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna aye Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar

ZNIŽANA VOŽNJA
Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene. se nudi u-godna prilika 'onim, ki so v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cene i vozni red parnikov.
Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pišite to tozadevna pojasnila.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne prezrite naše banke, ki vam nudi točnost in nizke cene.	0
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK SLOVENSKO BANKO
70—9th Ave., New York Cit>.


THE MINERS NATIONAL BANK EYELETH, MINNESOTA.



CAPITAL AND SURPLUS $63,000.00.
TO JE BANKA, kj er lahko opravite vse v svojem lastnem jeziku. Imamo zaposljene uradnike, ki govore vaš jezik. AKO ŽELITE hraniti denar, pridite k nam, da Vam pomagamo. Mi pošiljamo tudi denar na vse dele sveta, po najnižjem dnevnem kurzu.
AKO ŽELITE potovati v staro domovino pridite k nam po pojasnila. Pri nas dobite vsa pojasnila, ki se ga rabi glede potovanja. Mi vam prodamo tudi vozni listek za vsako parobrodsko črto skozi katerokoli želite potovati. KADAR ŽELITE zavarovati svoja posestva, hiše ali karkoli že, pridite k nam da Vam zavarujemo proti ognju, poškodbi, ali uničenju. Mi zastopamo nazanesljivejše in najsi-gurnejše zavarovalninske družbe.
NAŠA BANKA naj bo vaša družinska banka, kamor povabite tudi svoje prijatelje. Mi smo vedno hvaležni in veseli, kadar vidimo vas.
Bančni uradniki:
Jas. A. Robb, President.	J. C. McGilvery, Vice-Pres
R. M. Heskett, Vice-President. L. E. Johnson, Cashier F. S. Malley, Assist. Cashier. A. Nelson, Assist. Cashier.
^■Ir
_