246
Naši dopisi.
V Gorici 3,1. julija. — Zdaj smo zadovoljni! Vsa dežela je imela zadosti dežja. — Turšica — prva in pozna — je lepa. Krompir bi bil lahko debelejši, ko je. Grozdja je v Brdih veliko in zdravega, v dolini Goriški po mestih lepo visi, toda je tu pa tam začelo bolehati, nadejamo se pa, da ne bo hudega. V Lahih ne bo obilne vendime tam, koder je (2 leti za endru-goma) toča trte poškodovala, drugod imajo grozdja dovolj. Na Ipavskem je uni pot burja veliko škodila; po Krasu bo menda srednja reč. — Tako! „Primum vi-vere, deinde pbilosophari." To je po slovenski: poprej krompir, potlej — slovnico. Pisal sem namreč poslednji-krat, da prihodnjič — „pišemo" nekaj slovničnega* Jez mislim, da je nastopil pri nas v slovničnih in stilističnih rečeh prav „gmajn potop". (Prosim, naj se jemlje „gmajn" v pomenu „gemein".) Odkar imamo neke časnike ali prav za prav časnikarje — razbite so vse spone slovničnih pravil; in ker imajo mnogi, so-sebno mladina navado, zajemati si mnogotero in taka tudi slovnično modrost iz časnikov, ni čuda, da je rod slabih pisateljev od dne do dne veči ter da moramo citati med nekaterimi dobrimi takih spisov, da je groza. Kdor je opazoval ves razvoj milega našega jezika od tistega časa naprej, ko smo bili (za Bacha) politično nemi, kdor ve, kako se je vršila borba zarad „Cga" in „iga", kako je Navratil sprožil razprave o dovršnikih in nedovršnikih, ka&o je Cigale vsako toliko — po dolzih razpravah — pravila ustanavljal, na pr. zastran vezave in porazstave besedi v stavku, zastran brezna-glasnic in sto druzih reči; kdor je Marnov Jezičnik, J. Solarjevo ,,Tempus- und Moduslehre" prebiral, kdor je Janežičevo, na podlagi več ko desetletnih jezikoslovnih razpravljanj in raznih učenih knjig sezidano, v vseh kotih Slovenije v rokopisu pregledano Blovnico prebral in razumel in si še Levstika zraven privzel; kdor je vse to in mnogo druzega doživel, pa mora zdaj gledati, kako se naš jezik pači, — pači po vsem, kar sem navedel, in vkljub vsemu: on mora tužno vsklikniti: O tempora! Nekateri se spotikajo nad posameznimi besedami, na pr. ,,baš", „barem", „šče" in druzimi tacimi; a kaj je to memo druzih, oblikoslovnih in sosebno sintaktičnih napak?! Kako ogromna nevednost tiči na pr. v besedi „moraličen" namesti „mo-ral e n" (ker se reče v lat. moral i s in ne morali cu s)! Naši pisatelji ne poznajo več razločka med določnim in nedoločnim pridevnikom (lep in lepi jim je vse eno!); svojivnim zaimkom pritikajo i (na priliko „njeni vrtu namesti „njen vrt"); svojivnih obrazil pri izpeljavi pridevnikov iz ženskih imen ne poznajo (zato pišejo .,tetini vrt" namesti „tetin vrt"). Najbolj pa se moramo čuditi tistim , kateri ne Čutijo več razločka med glagoli dovršniki in nedovrš-niki in ne znajo več časov (čujte — časov!) razločevati. Danes na pr. sem čital ta-le rek; ,, ... Knjiga se začne jutri razpošiljati in v pondeljek jo kupci že do bivaj o .. ." Človek,* ki se predrzne občinstvu s tako pisavo v obraz biti, je zaslužil, da bi ga kak slovensk areopag obsodil, da ne bi smel nikdar več ne pisati, ne govoriti slovenski. In to ni še vse. Ni davno, kar sem v nekem časniku bral: „Včeraj se nam piše..." Tako pišejo naši ,,t6o:angeberji"! Te črtice naj bodo le splošna karakteristika moderne naše pisave. Nikdar ne bi bil jez veroval, da nam je mogoče, tako globoko pasti. Pa kaj, zmešnjava ni le v pisanji, temuč tudi v pojmih o dobrem pisanji. Ustrašil sem se, ko sem čital, koga — sicer bistrourni — g. dr. Zarnik za aukto-riteto (sit formae verbi venia!) v jezikoslovnih rečeh navaja.  Kako vsaj 2 izmed njegovih 6 veljakov pišeta,
247
kažejo njuni duševni proizvodi tu pa tam priobčeni. (Se ve, da govorim samo o pisavi.) Zdaj denimo, da bi kateri izmed tistih gospodov, ki bodo imeli kaj opraviti pri slov.-nemškem slovarji, tako pisal, kakor se pisati ne sme — kaj porečejo sedanji izvedenci k temu in kaj naši nasledniki? Videant consules! — Toda pustimo za danes te suhoparnosti in — urno kaj novega! Vsa Gorica je polna govoric o neki jako pohujšljivi kridi. Visokorodna in občeznana oseba, katero goljufive kride dolžijo, ušla je že pred kakimi 8 dnevi. — Včeraj je bil tukaj g. namestnik Štajarski, baron Kube ck. __ Naši mestni očetje so začeli zdaj resno pre-vdarjati staro vprašanje zastran vode. »Speljati mislijo v mesto studenec Mrziek izpod sv. Gore (eno uro od Gorice). V ta namen in še za druge naprave bo hotelo biti 700 tisuč goid.    Denar bi se imel vzeti na posodo.
Iz Trsta 2. avgusta. (O letini. Lahonstvo.) Že je kmet obupal, češ, da je ob vse prišel po toči in nevihtah spomladanskih, pa popravilo se je vse tako lepo, da po celi okolici, zunaj vasi Skedna, bo letošnje leto bogata trgatev vina, ker je trta zdrava iu lepa. Pri št. Križu, zadnjem selu na jugu okolice, pa bo, kakor kaže, toliko vina, da ga še ljudje ne pomnijo toliko. Bog ga daj, da ga bomo vendar enkrat bolje kupili, in da-si bo naš ubogi kmet mogel vsaj nekoliko opomoči, ker je od velikih davkov in slabih letin popolnoma vničen. — Danes je „sagra" v Rojanu, to je ples na prostem, katerega napravijo fantje, pa ne oni odlični in zavedni, ampak le one kukavice, katerim je narod denar in bokal; saj pa tudi plesišče dokazuje, da še sami ne vedo, kake zastave ali prav za prav vmazane cunje so razobesili; vmazane zastave vseh narodov vidiš tu, le domače mile slovenske ne. Pri plesu pa je ko med čedo, vse pomešano; čas bi bil, da bi se vendar enkrat take reči, katere nimajo več pravega značaja, odpravile; to ni še senca proti nekdanjemu narodnemu plesu. — Paša Ferluga in njegov zvesti izdajica Bonin začenjata rovati proti nedolžnemu dopisniku f,Novic", pa zagotovim ju, da se o njem jako motita; ker vama izdajicama resnico v obraz pove, ga ne moreta trpeti. Podpisi na goljufni prošnji zarad laškega 3. razreda bojo vaju v pravem svitu svetu pokazali, kedar se bo prošnja preiskala, kar misiim, da ni daleč; bojta se in pripravljena bodita, kajti takrat bo vaju svet obsodil.
Iz Trsta 1. avg. — Danes se je odprla nova brzojavna postaja v Vipavi.
Iz Temenice. — 19. dne t. m. si je naši občinski odbor volil župana Janeza Jauežiča in pa svetovalca Jožefa Kepo in Jožefa Grablovica.
Iz Podboršta pri Zaticini.  — Novo izvoljeni odbor
občine Podboršt je volil v starešinstvo: za župana Antona Zajca, za svetovalca Jožefa Cebularja in Jožefa Grablovica.
Dedni Dol. — 12. dne t. m. je bil v naši občini izvoljen za župana Mihael Nadrah in za svetovalca pa grajščak baron Taufferer in France Kastelic.
Muljava. — 18. dne t. m. je bil za župana naše občine izvoljen Jožef Spendal iz Polja, za svetovalca pa Jožef Zajec in Janez Kutnar.
Iz Ljubljane. (Iz seje dežel, odbora 25. in 31. julija.) Sklep občinskega odbora v Sodražici zarad pobiranja občinskih taks je bil potrjen. — Pogodba s tukajšnjo plinovo tovarno zarad priprav za piinovo svečavo v novih realkinih prostorih je bila odobrena. — Sklenilo se je, da se deželni odbor še enkrat obrne na ministerstvo , da se občinam iz državnega zaklada povrnejo stroški za mejne straže proti Hrvaškem vsled živinske kuge, ker se ti stroški tudi po druzih deželah iz državnega zaklada plačujejo.   —   Obrtnijski pripravljavni
šoli v Novem mestu se je dovolilo 200 gold. podpore iz Franc Jožefove deželne ustanove za obrtnijske šole na Kranjskem. — Slovensko pisani latinski slovnici prof. Ladislava Hrovata, katero je deželni odbor poleg sklepa deželnega zbora od 9. januarija 1874 v deželno založbo prevzel in v 800 eksemplarih natisniti dal, se je postavila tržna cena na 1 gold. 50 kr. ter se bode po tej ceni po bukvarnicah prodajala. — Odpise več deželnih odborov o pomoči ognjev po vinogradih proti škodi slane je deželni odbor izročil kmetijski družbi v prevdarjanje.
—    {Iz seje odborom družbe kmetijske 2. avgusta.) Mlatilni ce iz Pražke Umrathove fabrike so se vsled po-nudeb po 70 gold. in čez oddale kmetijskim podruž nicam: v Metliki, Kranji jn Radečah; in pa občinam: Jesenice, Litija, Šentpavel pri Šentvidu poleg Zatičine, Poljane pri Žireh in Hotederšica. sklenilo se je tudi dati mlatilnice, ako za tekoče leto v ta namen prihranjeno podporo si. ministerstvo nakaže občinam: Moravče, Medvode, Bevke, Jarše in Gorje; potem posestnikom: BI. Jelencu in dr. v Dražgožah, Antonu Umeku v Bledu, Al. Ličanu v Ilirski Bistrici, Cerarju na Glogovici in A. Gaču v Kostanjevici. — Plemenske goveje živine se je vsled razpisa kmetijski družbi ponudilo 27 glav, pa sprejela se je le ponudba za 6 goved , ker so druge ali zarad starosti živine ali zarad nepriličnosti ogledovanja in na kupovanja družbi neugodne. — Posestniku plemenskega bika v Bohinju se privoli prodati ga, dve drugi enaki prošnji se niste mogli vslišati. — Nadalje je vodbor sklenil, meseca septembra poslati gg. Lasnika, Šolma-jerja in Seuniga nakupovat plemensko živino. — Šoli na Obiokah se podeli zbirka vrtnarskega orodja. — Podružnici Radeški, kateri se je g. Blaže Pernišek ponudil, v počitnicah tam prezplačno podučvevati o kmetijstvu, se privoli v ta namen prošenih 15 gold. — Sklenilo se je prošnje za nove semnje vložene od občin: Planina pri Crnomlji, Struge in Nemška Loka vladi s priporočilom oddati, da bi jih vslišala. — Proš-nikom za privoljenje semnja za čebele v Lescah se odpiše, naj prošnjo vložijo pri okrajnem glavarstvu. Centralni odbor kmetijske družbe pa bode dovoljenje teh 8emnjev si. deželni vladi priporočal. — Go3p. L. Mencinger-ju na Golem, ki je z velikim trudom in žrtvami obdelal goličave in v fari izgledno sadjerejo vpeljal, se pripozna vsled poročila gosp. dr. Poklu-karja, ki je z gosp. Lasnik-om vred ogledal obdelana zemljišča, podpora 100 gl. — Za nove ude so bili sprejeti gospodje: Rade, Skvarče in Doksat. — Več prošinj in druzih vlog je bilo v poročanje oddanih odsekom. — Po končani seji se je odbor podal k. c. deželnemu načelniku vitezu Bohuslavu Widmann-u, ki ga je prav prijazno sprejel in obljubil po svoji moči podpirati namene družbene.
—  (Nas deželni šolski svet) je zopet pokazal, koliko mu je za izpolnovanje postavnih določeb mar. Na Novomeški gimnaziji je namreč izpraznjena služba učitelja za risanje. Ker so že tri leta , kar obstoji realna gimnazija Novomeška, in se noben učenec ni odločil za realne študije, že ministerstvo samo misli na to , da bi se realna gimnazija prestrojila zopet v navadno gimnazijo, katera pa učitelja za risanje ne potrebuje. Gosp. dr. Gosta je pri razpravi v deželnem šolskem svetu to povdarjal, a g. Vrečko ima tam nekje v Bukovini nekega suplenta, ki še postavnih izpitov nima, in bi ga rad v Novomesto h kruhu pripravil. Ker ga je tako gorko priporočal, vprašal je dr. Costa, katere jezike govori, in reklo se mu je, da le nemškega. Postava pa zahteva tudi znanje slovenskega jezika, zato je dr. Costa .glasoval zoper to, da se omenjeni uČenik, ki nobenega
248
slovanskega narečja ne govori, postavi v Novomesto. Pa dr. Costa je ostal samec, ker vsi drugi narodni (?) udje deželnega šolskega sveta so potegnili z Vrečkom. Le tako naprej, gospoda!
—   (Matica naša) je te dni prejela od gosp. Ci-gale-ta iz Dunaja krasni spominski list o priliki slavljenja petindvajsetletnice cesarjevega vladarstva v izvirniku in v 6 slovanskih narečjih našega cesarstva. Spomenica ta, ki pod sliko Njih Veličanstva Franca Jožefa I. ima natisnjen pozdrav nadvojvode Albrehta in odzdrav cesarjev, je Matici dobro dosla.
—  (O zapuščini g. Cofa) se nam poroča, da vso literarno njegovo zapuščino je g. Ptujski prost v javni dražbi za 10 gold. kupil. V tej zapuščini bo boje tudi to, kar je Matica dobila.
—   (Gosp. dekan Grabrijari) se je deželnemu poslanstvu odpovedal. Čem bolj obžalujemo mi odpoved tega za domovino našo mnogo zasluženega rodoljuba, tem bolj zaupamo na to, da bodo volilci, ki so vsa leta njega za poslanca si volili, poslušali njegov glas, in volili tistega, kogar bo on o volitvi namesti sebe priporočal.
—   {Volitev deželnega poslanca za mesto Ljubljansko) namesto odstopivšega dr. Suppana bo 7. sept. t. 1.
—  (Gosp. bar. Apfaltrern) se je odpovedal državnemu poslanstvu. V dopisu do predsedništva državnega zbora opravičuje ta svoj korak s tem, da bo popolnoma popustil politiko in rajši odgojeval svoje otroke. »Bog je dal človeku jezik za to, da prikriva svoje misli", pravi pregovor, ali, kar veljd tu, da drugače govori kakor misli. Kaj pa, ko bi se bil gospod baron odpovedal^ le zato, ker ni postal deželni predsednik?
—   (Šole) so bile v Ljubljani v soboto končane razen živinozdravniške, ki se konča še le meseca oktobra.
—  (Bazne poezije) so prišle ravnokar iz Blaznikove tiskarnice v Ljubljani na svitlo, spisal in založil jih je Dobravčin. Danes jih omenimo le toliko, da so prav lične in se dobivajo pri bukvarjih po 30 kraje.; več o njih bomo spregovorili prihodnjič.
—   (Vecernica ali soiree) na čast vsem Anam preteklo nedeljo na vrtu čitalnice Ljubljanske je bila lepo obiskana, vojaška godba in umetni ogenj sta ohranila občinstvo pri zidani volji do pozne ure.
—  (Volkovi) so se prikazali pri Padežu blizo Vrhnike in pokončali četvero govedi in več ovac.
—   (Vabilo v mesečni shod polit, društva ^Slovenija") v četrtek 6. avgusta 1874 ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Razgovor o vžitninskem davku v Ljubljani. 2. Palacky in zadnje literarno delo njegovo. 3. Razgovor o prihodnji Ljubljanski volitvi za deželni zbor mesto dr. Supana.
Odbor polit, društva „Slovenija".
—   (Porotne sodnijske obravnave), ki so se začele v Ljubljani 27. julija, bodo trajale še do 17. t. m. Do zdaj sta bila na vrsti dva posilstva nečistosti, dva deto-mora itd., pa tudi tisti Dermota, ki je pri Tupaličah Jansko leto kramarja Murnika umoril in oropal; obsojen je bil v težko ječo za vse žive dni.
—  (Slabo spričevalo za nemcurski kapital) je to, da je gostilničar kazine Ljubljanske na kant prišel in potegnil še dva, nekega krojača in klobučarja, za sabo v „krachu. Dolga ima b6je blizo 36.000 gold., premoženja pa menda nič. Pravijo, da je zato na kant priseg ker je ustavoverce prepoceni pital.