rozd, lov In šola. j p-jio z živino! Tako sc sliši letos ' strani, tudi ocl takih, kjer lega do-j ■•.() bili vajeni. Nočemo se pričkati, o il kriv, da je paša tako zelo pro-ci i ) danes tudi nič ne pomaga. Veseli ! c če je slepce srečala pamet, in .'vlimo, naj bi ta pamet pri njih tu-Letos vsak vidi, da se živinoreja e še ne bo mogla držati in da mora le i ; i zmanjkati mesa in mleka. Stra-V r.ihče ne mara, in zato se mečejo u • :dsodki v kot, kateri so doslej preti kmeta in njegovo živinorejo. iorej tiste strašne predpravice go-a jbenem lista krutost, s katero so sc 'e. Saj imamo tudi drugih trdih s . toda njihova trdost se tako ne ču-i'./du je bilo pa vse polno plačanih : tanih oči, ki so gledala, kako bi a< spravila v škodo in kazen. Koliko č, rave je poginilo po naših gozdih, r . bil dotični prostor za gozd zapisan; li obsežnega, za pašo kot nalašč t\ lenega prostora je ostalo za živino-jo '.porabljenega. Letos čujerno, da je |sp i; k a sklenila, da bo gozdno postavo ti oziru položila na stran. Sila kola tU: Kakor se mora vsak prostorček zem-, je sposoben za pridelovanje človc-eg;i živeža, obdelati in skrbno vporabi-l o se mora tudi vse, kar se da dobiti oliranjenje goveje živine in prašičev, stno izkoristiti. Odpreti se morajo letos zdi paši; če je treba, se morajo lastniki silo prisiliti, da to puste. Človeški živež !■ meso in mleko — se pridelujeta na ta čin in obenem se zabranja, da cena ne jde neprimerno kvišku. Kar se bo pa dr-vna oblast naučila letos, to mora ostati, zd ne sme nikoli več biti v vojski z ob- , bjem kmečkega stanu in njegove živino-!ie- Potem pa lov! Ta reč jc zvezana z gozdom. Postava brani lov in lovca po naši sodbi mnogo bolj, nego kmeta. Kranjski deželni zbor je po dolgih pregovorih sklenil lovsko postavo, o kateri se je reklo, da jo bo vlada predložila cesarju v potrjenje. Minuli so meseci, prešla so leta, in pri poljedelskem ministrstvu še vedno sede na naši postavi in je ne dajo naprej. In vendar je tako skromna, tako mehka! To se mora vendar predrugačiti. Lov na škodo kmetijstvu, na škodo živinoreji je škodljiv in proti ti škodljivosti veleva skrb za splošni blagor najodločnejši boj. Lov, ki uničuje zavoljo zabave kriieiije, ld podkupuje posestva, senožeti, planine, in tam, kjer se je svoj čas paslo na stotine govedi, redi srne in jelene, jemlje ljudstvu potrebnega kruha in \z sovražnik splošni koristi. Treba je natančno uveljaviti načelo, da zabava pride šele, ko jc potreba popolnoma nasičena. Koliko živinoreje je po naših planinskih krajih pregnal lov! Kar je manjka, se zdaj kruto maščuje. Pa še nekaj! Letos ni lovcev; divjačina se je brez dvojbe pomnožila. Ali je prav, da bodo po planinah divje koze in srne žrle krmo, ki bi morala biti pripravljena govedi? Ali je prav, da bo zajec letos delal tam večjo škodo in ali naj se zahteva od maloštevilnih ljudi doma, ki imajo dela čez glavo, da naj zdaj še zajcu in divjačini branijo svoje pridelke? Na zadnje pa pastirji! Ta naša nesrečna šola, ki se ni nič ozirala na kmečke potrebe in je s tem škodovala tudi vsi državi. Zakaj je pa propadla naša ovčje- in konje reja? Zakaj smo navezani na tujo volno, ki nam je zdaj zaprta in zakaj je torej obleka tako draga. Le vprašajmo po hribovitih krajih, kjer je bilo časih na stotine ovac. Poreko nam povsod: pastirja ni! Pastirja pa ni, ker mora vse v šolo! Ali res ni mogoče, da se za pastirje in pastarice priredi pozimi posebna šola? Nič ložjega, nego to. Otroci bi se naučili morda več nego v sedanji šoli in starši bi jih imeli za pašo do- ma. Letos se je tudi trda šolska postava zelo omečila. Naj porabijo ljudje to pribito in naj začno s pašo. Goveja živina in drobnica ima letos pastirjev in pa-staric dovolj. Ne zamudimo le ugodne prilike! Kar bo letos prav, naj ne zaspi tudi za naprej. Ne gozd, ne lov, ne šola ne dado potrebnega kruha in živeža v sili. Vse, kar je prav. Gozdne, lovske in šolske postave morajo biti tako urejene, da se ob njih more izrabili zemlja vsemu ljudstvu v korisl. Tako nas uči sedanji krvavi čas, in ta nauk, ki ga je kmet in njegov zastopnik dozdaj pridigo val gluhim ! ušesom, mora ostati v glavah in srcih go-' sposke in ljudstva tudi po vojski. Meieljsia šola za ©toke* Iver sc lio mosoca aprila pričelo povsod večjo poljsko delo, pri katerem morajo otroci pomagati, bodo po deželi večinoma' pouk v šoli z marcem sklenili. Večji otroci pomagajo pri vseh delih, mali pa doma na otroke pazijo ali živino pasejo. Šolski pouk je med hujšim delom po kmečkih krajih skoro nemogoč. Za šolarje je pa vendar zelo slabo, če dalj časa v šolo ne pridejo. Ko ni šo-" le, se seveda prav nič ne učijo in prejšnje io ponavadi pozabijo. Po končani vojski bo treba morda bolj trdo na preči šolo, ker nadomestiti bo treba vse, kar so jc zdaj zamudilo. To se bo prav težko nadomestilo. Čim dalj bodo trajale šolske počitnice, večja bo praznota v znanju. Prav velika nevarnosl bo prenehanje šole za obnašanje otrok. Vsi vemo, kakšni so mali junaki, kadar ni šole. li To je skoro ravno l a ko, kakor bi bika na prosto spustil. Tepejo se, razgrajajo, doma nagajajo in v cerkvi so taki, kakor škrati. Vselej se vse vitli ob ča-su navadnih šolskih počitnic. Ce je bila šola, je včasih med takimi poredne-/,i kar na lihem brezovka zapela ali je bilo nekaj posta po končani šoli v zaporu in potem še doma batinr. Mam-kateri je eele dolge ure doma kazen pisal in bridko obžaloval svojo nerodnost. Otroci se morajo v redu in strahu ohraniti, drugače podivjajo. I.etos v mnogih hišah ni gospodarja, pred Katerim so otroci imeli strah, doma se mati sama ubija z gospodarstvom in otroci. Če šole dalj časa ne bo, ji bodo mali poredneži kmalu čez glavo zrasli. Ob delavnikih res ni mogoče zaradi nujnega dela otrok pošiljati k pouku. Zakaj bi se pa to v nedeljo ne zgodilo? Učitelji, katerim . je res mar vzgoja ljudstva, bodo tega gotovo veseli. Saj živi dobri učitelj le za svoj stan. Cel leden bo imel neprostovoljne počitnice, v nedeljo bi si; pa malo b-dj potrudil. Za počitnice ili drugam, tako ne more in ne sme. Otroci ob nedeljah ne delajo. Živino lahko drugi napasojo. Ob nedeljskih šolah bi se otroci nekaj naučili in v strogem redu bi se vzgajali. Izpeljava bi bila prav lahka. Hodili bi \ šolo v nedeljo dopoldne, in popoldne kakor sedaj. Zjutraj bi prišli ob osmih vsi, ki so obiskovali navadno šolo dopoldne. Pouk bi se vršil morda manj kakor 2 uri, in sicer le v najpotrebnejših rečeh. Če se naučijo krščanskega nauka, branja, pisanja in računanja, bi zadostovalo za zdaj. Slovnica, zemljepis, telovadi a in ročna dela pridejo po vojski zopet na vrsto. Nekaj minut pred deseto uro se skiVno pouk. Učenci gredo pod vodstvom svojih učiteljev skupno v cerkev. Tam so med službo božjo vedno pod nadzorstvom. Učitelji bodo sami kazali prav lahko najlepši zgled otrokom, kako se je treba v Cerkvi obnašali in molili pri sveti daritvi. Tako res pobožno in zgledno obnašanje pri sveti maši bo pri malih zelo povzdignilo spoštovanje do učiteljev. - Tako bi se otroci še veliko bolje vzgajali za dobro domačo in versko življenje, kakor se .je doslej godilo. Popoldanski otroci bi prišli popoldne h krščanskemu nauku. kjer bi bili tudi pod nadzorstvom svojih učiteljev, kar je neobhodno potrebno. Po službi božji imajo 2 uri šolo. Krščanski nauk bi se brez škode pričel že ob pol dveh. V krajih, kjer imajo šole, ki so daleč od tare, sta navadno dva gospoda. V teh razmerah bi bilo zelo težavno zaradi popoldanske službe božje. Dopoldanska se toliko prej začne, da pridejo otroci še lahko do maše v cerkev po končani šoli. Za popoldansko bi v žup-ni cerkvi precej po deseti maši en duhovnikov opravil rožni venec z otroci ali pa litanije. Tako bi se v teli resnih razmerah vsaj nekaj gotovo doseglo. V tem smislu naj napravijo kraj ni šolski s vej i sklepe in jih predloge okrajnemu šolskemu svetu v potrjenie. PregSečS po svsicts. Avstro-Ogrskn. lošini promet med (Vvstro-Ogrsko in rtalijo je bil preteRn teden zopet otvorjen. Goljufe, M so goljufali armado s tem da so ji proti,.-jali ničvredno blago, bodo sodili v Avstriji po si rogom paragraiu. ki dobra siiii-! na v alih, ali 10 do JOlotno jem. Ogrski ministrski predsednik se .K mudil pretekli teden na Dunaju, kjer ga je zaslišal cesar v avdijeci. Iz Bu-dimpe- te poročajo, da je izjav i! ogrski ministrski predsednik, da zaloge zivit v monarhiji popolnoma zadoščajo; Ogrska ic v položaju, da lahko prepusti Avstriji žito A' klubu narodne delovne stranke je ogrski ministrski predsednik grof Štefan Tisza naznanil, da je našel vladarja v najboljšem zdravju in polni duševni in telesni svežosti. Cesar je izrazil svoje živahno zanimanje za vse stvari in njegovo zdravstveno stanje je tako, tla ni mogoče želeti boljšega. — Cesar jo podelil notranjemu ministru baronu lleinoldu zaslužne zvezde z vojno dekoracijo. Naučnenui ministru je pa naročil, da naj se ukrene potrebno, da se postavi umrlemu škofu Hittmajerju v Lincu v stolnici spomenik, da se ohrani spomin na vzorno apostolsko delovanje in požrtvovalno izvrševanje dolžnosti tega vla-dike. Ifaliin. 28. m. m. se je vršil v Himu ministrski svet, pri katerem je ministrski predsednik obširno poročal o zunanjem položaju. V Genovi in Noa-pelnu stavkajo delavci po ladjedelnicah. Z ozirom na zadnjo postavo o gospodarski in o vojaški obrambi prepoveduje kraljev ukaz listom objavljati vojaško vesti in ne smejo niti poročati o zdravju in o urjenju vojakov. Pod orožje so pozvali v Italiji letnik 18'vJ. planincev. Pod orožjem se zdaj nahaja 13 letnikov planincev. Ponoči na 28. m. m. no l':: uri se je potresla zemlja v Pcrugiji in v okolici: V Assisi, Devegni, Trolignu in v Spoletu. Potres je bil zelo močan, trajal je nad 11 sekund; bil je valovit in tudi vertikalen. Čez eno uro se je obnovil potres, ki je trajal pet sekund. Prebivalci so prestrašeni bežali iz hiš. O večji škodi se do zdaj še ni poročalo. V Himu je imelo dne 24. m. m. ljudsko društvo svoje zborovanje, katerega so se udeležiti predsedniki petih velikih katoliških organizacij. Predsednik grof della Torre je izjavil, da bi italijanski katoličani bili veseli, če se deželi obrani blaženi mir. Pač pa. so pripravljeni iz srca za vse žrtve, če hi dežela morala' zgrabiti za orožje. Poslanec Todini je podkrepil ta izvajanja in dejal, da so katoličani pripravljeni zvesto in navdušeno sledili vladnim odredbam in gledajo z mirno dušo v usodepolno uro Pristavil je, da je italijanski m.rod močnejši kakor pa. vsled korupcije Pokvarjeni francoski narod. Italija no bo 1< rancoski za opico-igračko, ampak bo varovala svoje lastne narodne into.es,. Govornik je končal z Eviva-klicr-m na' __________fj_' v. 14 papež:: miru, na katerega ni i .»nos,.,, ! samo kot katoličan in državi; ,,, am po k tudi kot Italijan. - V •„., se je vršila dne 1. t. m, slavnost v tast Garihahliju. Prišlo je pa pri tej slavno-sli do velikanskih nemirov, pri ;.ateii|, jo bila nad 100 oseb ranjenih, .'00 pa aretiranih. Velika banka »H n(:a ,jj Hotna v Rimu jo izgubila 531 miljo-nov lir. N.a-čija. Dne 1. aprila so obhajali v Nemčiji lOOiolnieo rojstva >,■?.. -/.nega kanclerja« Hismarka, ki je s! .vid i/, malih državic veliko nemško d- avo in sklenil zvezo z Avstrijo po vojski leta 18(i(». med Prusijo in Avstrijo in po vojski I. 1870/71. med Nemčijo in i anlfjo, Ta mož je začel po vojski s I iancozi tudi velik kulturni boj, pa j. kmalu sprevidel, da je katoličanstvo država, kateri tudi »železni kancler« ni ms. Ta kulturni boj je imel to dobro \ 'clico, da so se katoličani v Nemčiji < animirali in zrasli v mogočno strni o cen-truma, ki ima še danes velikan vpliv v nemškem državnem zboru. lil na čelu te stranke hoj proti lii ; i reku p< slanec AViiitllior. t. Slavnosi - 11 't niče Hismarka so jo obhajala po v Nemčiji času primerno slovesno. - >a za-brani nadaljnjo draženje cen i rinila ohrani poljedelstvu, je neros! . vezni svet slavil vsa krmila pod za): AVak hranitelj krmil, ki jih sani ne i Milja, mora svoje zaloge naznaniti. 1 .kupovanje in prodaja krmil jo ] ■ i jena nakupovalni družbi nemških i Medel-cov. Ker se je mnogo jedilne; krompirja porabljalo za soi>o, je z ;-'■ v<■ i znatno znižal maksimalne cen z:i semenski krompir. Kardinal i ; ■ t škof dr. llartmaiin v Kolinu jo ib lil, tlu se sme z ozirom na pomanjkanj delovnih moči, kjer jo potrebno, d i vse nedelje in praznike, izvzom-i velike in tiinkoštno nedelje in praznil H<'"-nje,' .i telesa na polju. Dovol nje sc sme r ztegniti tudi v korist dru di rodbin. Kardinal upa, da so vsled r.jsn.vc polja malih ljudi pravočasno i dobro preskrbe. Župniki in rektorji i i vernikom prigovarjajo, da skrbe i 'F'0 rodbino, ki so vsled vpoklican moških pod orožje najbolj potre P0' moči. Francija. Pariški mostni vet j« skušal podaljšati policijsko uro do 10. ure zvečer. Policijski prefekl s je P» temu uprl. Pnrižaiii bodo moral -e nadalje hoditi spat ob devetih z v cr. Poslaništvo generala Paua, ki asu je bilo na>očeno, naj bi postal voia .i svetovalec velikega kneza Nikolaja Niko-lajeviča, so ic popolnoma izjalov i! ». Ap* liki knez je sprejel generala, ki mu je prinesel uradno francosko v ojaSko svetinjo, jako slabo in so je zali a lil » prijateljsko sveto francoskemu eneni-lu, a mu namignil, da pokaže ' >t'froju in 1'renchu, kako naj izženete, Nem1'" iz Francije in iz Belgije. Z Nor. i v i«1' siji opravi že sam in noče tako dra?0' cene moči, kakor je Pati, odte; a ili voznikom na zahodu, ki gotovo nimajo Preveč dobrih vojskovodij. 1 i '' P01j ''ajo, da se poda zdaj Pau k zavez"1' kom v Dardanelah, kjer prevzame višje vodstvo operacij na suhem. — Pariški listi poročajo, da je sedaj v Parizu 243.11:10 brezposelnih, med tem ko jih je v n" vadnem Času le 3G.000. Anglija. Iz Londona se poroča: Kralj Jurij je poslal lordu Gcorge pis-: mo, v katerem poroča, da je kraljeva I drif :na sklenila, da, dokler traja vojaku, ne uživa alkoholnih pijač in da je i [udi vsem uslužbencem kraljevega go-H spodinjstva prepovedano uživati alko-I bol. Finančni krogi pričakujejo, da | 30 razpiše novo vojno posojilo 400 mili-| joiKiv funtov šterlingov (0624 milijonov % kron) v drugi polovici meseca majnika. 1 _ sir E. Grey, ta duša vse angleške po-% litikc, je odšel iz zdravstvenih ozirov ^ na daljši dopust na Francosko. Rusija. Listi poročajo, da je prišlo vi'bijo, kjer je izkrca jo v srbski Ra-!i"vi. Iz Soluna se poroča: Več sto zniških voz vojnega materijala so 'H0lja.lt v Srbi jo kakor tudi angleška i francoska letala, obleko, motorno 1 ilno, strelivo, topove, moko, obveze in I mog. Mod 2000 bolniki, ki so jih iz i'o Srbije prepeljali v Hit olj, jih je le-i i iu ušlo hi 200. Grafiki listi pišejo 1 notranjem in vojaškem položaju v Idji: Vsled kužnih bolezni, ki so iz-1 minile v velikem številu (pegasti le-*• ' in trebušni logar, koze, pljučne bo-I' /ni) pe je moralo izvršiti mnogo pre-n 'sčoni čet ter poslati najbolj priza-"o polko v kraje, kjer se jih more laž-zdraviti, zlasti v Niš. Vojno ujetnike so, potom ko so jih nevadno premestili v Niš, nastanili po vojašnicah. Dovoljc-"n jim je, poiskati si v mestu kakšno delo ter si tako kaj zaslužiti za lastne potrebščine. Dobijo so podjetniki, ki jih uporabljajo pri svojih podjetjih. Ujeto moštvo dobiva enako hrano kakor srbski vojaki. Glavna jed jc pač vselej suhi kruh; kakšen prigrizek je zelo redek. Vojni minister še vedno pošilja polovico plače vsem častnikom, ki so jih ujeli Avstrijci, tudi če jim Avstrijci dajejo Plačo. RumunsM »Rdeči križ« jo prevzel nalogo posredovanja pri pošiljanju denarja iz Srbijo v Avstro-Ogrslco in narobe. Za spomlad no delo na polju se dovolijo rezervistom starejših letnikov posebni dopusti. Število zdravnikov, ki so umrli na kužnih boleznih, znaša 63. Največ med njimi je bilo inozemeov. Umrlo jc tudi 25 medicincev. Izgube srbske armade so dosodaj računajo na 25.000 mrtvih in nad 60.000 ranjenih, katerih so jc pa že mnogo vrnilo na fronto. Pod orožjem jc danes v Srbiji okoli 16.000 mohamedancev. črnpfjora. Položaj v Črnigori je obupen. Odkar so Avstrijci na Lovčcnu porušili baterije in ubili in ranili 500 francoskih topničarjev, se nahaja Čr-nagora v položaju oblegane trdnjave. Dežela so izstraduje in žive Črnogorci v največji bedi. Edino pot v Evropo skozi sv. Ivan zapirajo Črnogorcem sovražni Albanci. Albanci in Črnogorci. Iz Niša poročajo: Zadnje dni so udrle različne albansko čete v Črnogoro. V boju, ki so | je razvil, so Črnogorci izgubili 18 mrtvih in mnogo ranjenih. Albanci so se nato umaknili čez mejo. Severno od Skadra se zbirajo znatne albansko bojno sile. Cotinje zadnji čas zelo utrjujejo. Bolgarija. Graški listi poročajo iz Sofije: Odkar je padlo Venizelosovo ministrstvo, si prizadeva diplomacija trojnega sporazuma pregovoriti Bolgarijo, naj takoj nastopi proti Turčiji. Kralju Ferdinandu prigovarjajo, da je zdaj napočil tisti trenutek, ko more na Balkanu prevzeti tisto gospedujočo vlogo, ki jo je zaigral kralj Konstantin s svojim odporom nasproti trojnemu sporazumu. Zdi so, da Bolgariji za slučaj če vkoraka v Turčijo, obetajo tudi ozemlja, ki so zdaj grška last. Rusofil-sko in časopisje trojnega sporazuma dola za napad Tracije. — Vlada jo predložila sobranju zakonski načrt, ki določa 221/1> milijona za zgradbo novih železnic v tekočem lotu. — Skupina bolgarskih poslancev — po številu 68 vseli bolgarskih strank, izvzemši socialiste. stambulovistc in Tončovisto, je poslala predsedniku gospodarstvene dumo v Potrograd toplo pozdravno brzojavko ob priliki padca Przemysla. — Francoski list »Eclio de Pariš« piše, da vo iz zanesljivega vira, da se pogajanja med Sofijo in Bolgradom nadaljujejo. Srbija siccr šo ni ugodila vsem bolgarskim zahtevam glede Macodonije, pač pa je uspeh na dobrem potu. Grška. Tržaški »Piccolo« poroča iz Soluna, da so prepovedali izvoz živil in krme iz Grške. Cene inozemstvu namenjenega sladkorja, kave in drugega blaga so zato zelo padle. Trgovci so veliko izgubili. Promet po orientskih železnicah zelo trpi, ker prevažajo vojake. Parniki z blagom, namenjenim v Rusijo in v Rumunijo, izkr-cavajo zdaj blago v Dedeagaču. — Grški listi pišejo, da Grčija toliko časa ne more poseči v vojsko, dokler bo Bolgarija nevtralna, ker ji je treba paziti na Bolgarijo. Albanija. Neki diplomat je izjavil, kakor poroča laški list »Italia«, da se o obnovitvi balkanske zveze pogajajo na temelju razdelitve Albanije, ki ni pokazala zmožnosti, da more sama obstojati. Z razdelitvijo Albanije bi ustregli zahtevam balkanskih držav, Italija bi obdržala Valono. — Srbija živahno dela na to, da pridobi kako pristanišče ob morju, Essad paša preskrbuje srbske kupčije v Albaniji. Tajno so se v Draču posvetovali srbski diplomati z Essad pašo o zadevi. Predlagalo se je, naj postane Sv. Ivan di Medua srbsko pristanišče ob Jadranskem morju. Mesto naj se po železnici zveze s Srbijo. Nadalje se je obvezala albanska vlada, naj deluje proti vstaji Albancev proti Srbiji. Essad paši so zagotovili Srbi vojaško pomoč proti njegovim nasprotnikom, Albance so Essad pasove kupčije s Srbijo razburile. — Iz Drača se poroča, da so vstaši dne 30. in 31. marca obstreljevali s topovi Drač, ker Essad paša ni ugodil njihovi zahtevi, da bi poslal branitelje mesta domov. Streli so provzročili več strahu kakor škode. Poškodovanih je več hiš in ena mošeja. Ljudstva se je največ zateklo v pravoslavno cerkev, ki stoii blizu morja. Japonska in Kitajska. O pravem razmerju med tema dvema državama se ne more nič jasnega zvedeti. Enkrat prihajajo med svet taka poročila, da se vsako minuto pričakuje, da bo bukniia vojska na dan, drugič pa pridejo zopet poročila, ki kažejo na to, da se bo spor mirno rešil. Zadnja poročila so zopet taka, da kažejo na mirno rešitev spora, oziroma podvrže-nost Kitajske grabežljivi Japonski. Če bo Kitajska sprejela japonske zahteve, bo postala njena sužnja do f:stega časa, da bo rekla Japonska: Moja si Kitajska, kar se bo prej ali slej zgodilo. Svetovna vojska. VOJSKA Z RUSI. Kakor da ni velikega praznika Gospodovega vstajenja, ki se je praznoval po celem svetu, tako je šel boj na celi črti proti Rusom naprej. Že drugi veliki prazniki torej, ko se je prelivala kri brez odmora. Velikanoč ni prinesla našim vojakom odpočitka, temveč boj je divjal z nezmanjšano silovitostjo naprej. Središče vseh bojev proti Rusom je šb vedno v Karpatih. Nemogoče je podati popolno sliko o teh bojih, ker se ne vrše na skupni črti, temveč so sestavljeni iz cele vrste manjših bojev, ki so medseboj sicer v zvezi in vplivajo drug na diagega. Tudi se ne more reči, da so Rusi povsod napadalci. To je odvisno od kraja in števila čet. Na nekaterih krajih prehajajo naši, na nekaterih pa Rusi v napade. Po dosedanjih poročili se drže naši še na vseh prelazih, samo od prelaza, ki vodi v Laborza dolino, so se morali nekoliko umakniti. Tudi se vidi, da so Rusi na Du-kla prelazu s svojim sunkom proti našim dosegli nekaj uspehov, ker poročila pravijo, da so se vršili zadnji boji pri Banya-volvyju, pri kraju, ki leži v stranski dolini levo od "Dukla prelaza. Prelazi, ki leže vmes, so še v naših rokah. V vzhodni Galiciji in pri Črnovicah so naše čete napredovale. Ne samo da so odbile ruski poizkušeni napad na Črnovice, temveč so tudi prepodile Ruse do meje. Tudi severozahodno od Črnovic so si pri- 31 t >, ■ Pregled DO svetil. samo k>t katolttan in d rta ; - . - .. - .. • • rl*r®*" h • •; koi Italijan. — V _ ^ ' Arsif»-c»isti. N - ' jt vršila dne L U m. slav:; laiasr šfcmjiL V«atj « «« ;-;v « k**,— : >1:. rl: i. Pri£lo pa pri f _ i. > —-L-' .._-_.•. . ...,...-,,- T:: — Goljufi, k' s« -- do veiikanskih nemirov, l i- u i?-- '-j--'-•' ~ : — < - --•-:•. ia ji je bila nad 100 oseb ranjen i: Lir ■ : : :: i-i :. ■■ - • --_.-. - r ■ ..- _ Velika banka a i. i- - - :J- v.-"t •■-..--■■■ •• • i-: i> v Rir: • izpilila : it •:. i.—' vi; i atn- -' -. - se oSt — ■ • - O- - . ■:nh lil. _ pa L. di - -i ah •■ž-.' ; -'u Sk iz 1 f in št. • • • :. r . • v s :.. ... 1 • ".r;i > r - ■ " " ~ • - - • - • B.-riiarkt. k: £32 ' ' T i«mvajwv da j« iiiavil cp^ki . g^^jj državic veliko nem mmafSL lažmi m * - . zz---:----iz:£. i?. z.i. -i'.:.:, rveio z Avstrijo po voj—. leta «5 " - ' " 1 T - . roo:ln-:2ia z^ici-v-v - i Pr.-i;o in Avstrijo i;. voj mi ■ ■'■■- * — < i •:. '.ahk> u": t jfjjTt med Nemčijo in H| :c- . . J.; risa - . £-: _ V : r i-f. v- t, T. » vojski s F: ■ ozi lanu« «a ^ - o-sti miru^r-šti r :<-•:- Te|ik kulturni boj, pa j jo. ' . . ; : Zl. i - ' •• • -i '•- ■ ' . - :: : i'" t* W««Sj / i • iS -■ :,. a p* m . - . ' h p : ■ : .i ■va, .; z:.: .. .-.-r :.. Ta - - ' . •• • . . - . ;• 1 :: . : ; ■ ■ ' »■ ? - - - - i ." v Vr:;.;. ; ;-.;. rs? jnanffi z.'.-:: ■ . •-- rA|| jg zralt v nK*-:.-.r,:- s:: ■ - • . .: _ ■ . ne : • -• - i- >; ir. • . r. v-T.'- • • - ■ ... . ; • r.: ■ rr.: s. :. • - ; . .. .: • • •• --- - - - - . • Ti ;t_,i z.^L- E:.::_ i., t t fjc-r. il v J- je mi tjfč.fo: št jak ; ■ • ' - " • - - ' • - • ' . . • • • - -zL - i. -; :_ - ' . . t .- .: ! 2 cr. t -^i.;«.-;--.' Tr. "t * -ii Iratfei nemških pc- . Jel- l* ■ krščts^k«* r.iin- fti f**«£E5k «tš-irr«e> MSivfal >c> i^:- r»T. Ker i* je nsuoiffo jediiner:. m- • • ...... - • :; ' - • - - " • ' • ; • vi . n : - '.-.: — T.r • -.: • •• : — K_r _i: •'. •-•::>' : - ' . • • .... - " s* • :•_». čsc.czt-z:- z>~ ~ - ■ _ •- tti' 1 ~< ~ .-.t- f.- --- j •; r.rrm na poaoassjkac : )vr< , . . : • • T. . - - - ••• . • •-.;•. ' : ■ -.' i- -T 7- _. f: . ic.: :o i»:;i.>: t*- i-?.-. • _ iz. : - t: it: v. - :• ;r. : -i r:.:kr. irrriko . • - • • - ' • . . • • • - .. T. • - • "••••• - ~ • T ■ \ -: . T-i" • . •• .....: v. : z t. c - : r. ' iT - - "" KCTTfri - "- "•-i-: «*»• r2- .-•'- - • -i :-:- :: r>3išne, ti so vsled rvot&c**: r^ ur; tiz&HMA xz> z.." i z. "'f- £i£X 'jR ptiZ' izt: ;•': • "r j. ^ • ... s; - ; • . ■ ■ . . . 7" - - • . t>. - i- ' >': i" - ■ -r. • - ji. i ... . . :•■■: :: .r >:>■ i:. : - r • i. ■ : • :• ':•> r . • ' r... .... x<: ■ ■ Frane!:'« I:-.: • - : .-i. • J- • : r ••. :•:'.:.. st: ' • * •• : 'F' '.-s. - ' " ' ' ' '.' • ^ - • v-.-; -:Tr:. Pinisni Ivia men:: : t: t«-.: t- .,..: t; fc2 "r: - • - r." ■ F....: •- -•• - ' r..v to: s: - . • •■ . > • jJ' : -v:- vr Vohunoma inalovi:; Ve- fiateii"»'tuliterf ^t':, r i-.i-.-' -' ' i-1- fc™™* t. • / " • - i- f-: •: r. M iz-L i, i .:. ;. i_ : . i- .-:■ .. cr-K .L : ■ z.t v: :< Mjaaii ■>' ^ ttt; --- f,- . ,-it 3CT -r ■.:- -- - . _. . . ,.-.,,.. . -- —'-r ca : 4.1 5» - -i:. •' Ti;- ":. »> - - • z* --4. ..,'-.:.' Lkako naj Im(u > ■■>• irtstp' v." f.. .. .'. J. 1 ' T" :r r: •'•'• >Tt-e frs.nc-is.ke "L.L ■ - ^V.^6. f J}1 ^ • ■ » rrsndie in ii Be5ci»e. Z Nemci • Bu- li. smisflisa® nt-BrsTi« tarM*, šoi- ke^p^frtin - "'T' f ' opPSTi ^ L- - r ,.7.; r..;-. ; - k;.kc.r k Pan, odtefi ■■ Mernik > t:.: V : ; ^ ^^ ^^^ *** — ^ tt ;ii. .tri'- . iT;' ..; . ?D . kakor je Pau, odte£T..:i v - :-'-*• - v . .. ••-•t.d A—- * • Štev. 14 Domoljub 1015. SI ran 211 kom v Dardanelah, kjer prevzame višje vodstvo operacij na suliem. — Pariški listi poročajo, da je sedaj v Parizu 243.000 brezposelnih, med tem ko jih je v navadnem času le 36.000. Anglija. Iz Londona se poroča: Kralj Jurij je poslal lordu George pismo. v katerem poroča, da je kraljeva družina sklenila, da, dokler traja vojska, ne uživa alkoholnih pijač in da je tudi vsem uslužbencem kraljevega gospodinjstva prepovedano uživati alkohol. — Finančni krogi pričakujejo, da se razpiše novo vojno posojilo 400 milijonov funtov šterlingov (9624 milijonov kron) v drugi polovici meseca majnika. — Sir E. Grey, ta duša vse angleške politike, je odšel iz zdravstvenih ozirov na daljši dopust na Francosko. Rusija. Listi poročajo, da je prišlo med vrhovnim poveljnikom ruskih armad knezom Nikolajevičem in francoskim generalom Pauom do nesporazum 1 jen ja. Zato je baje francoski general nenadno hitro odpotoval v Rurnu-nijo in od tam v Niš. — Ruski konzulati v Švici in v zgornji Italiji pozivajo vso moške ruske državljane od 17. do 20. leta, naj se podvržejo novačenju v konzulatih. V Švici prično novačiti z dnem 8. aprila. Z ozirom na domačo industrijo je ministrski svet dovolil, da se sme po celi Rusiji prodajati vino in pivo do 16 odstotne alkoholovitosti. Srbija. Garibaldi je sklenil, da od-11 o s svojimi četami, ki so se borile v l ianciji, srbski armadi na pomoč. — I/ Galaca poročajo: 1. t. m. zvečer ob G. m i sta se peljala mimo Galaca ruska ! i' ovska parnika »Romanij« in »Agri-pina«.. Na krovu smo videli 20 častnikov in topove. Ladji sta vozili strelivo i Srbijo, kjer je izkrcajo v srbski Ra-Imvi. — Iz Soluna se poroča: Več sto '"lezniških voz vojnega materijala so "ripeljali v Srbijo kakor tudi angleška in francoska letala, obleko, motorne čolne, strelivo, topove, moko, obveze in pi ''inog. Med 2000 bolniki, ki so jih iz - aro Srbije prepeljali v Bitolj, jih je lc-i111rju ušlo le 200. Graški listi pišejo o notranjem in vojaškem položaju v Srbiji: Vsled kužnih bolezni, ki so izbruhnile v velikem številu (pegasti le-'ir in trebušni legar, koze, pljučne bolezni) so je moralo izvršiti mnogo premeščeni čet ter poslati najbolj prizadelo polke v kraje, kjer se jih more laž-' 1 zdraviti, zlasti v Niš. Vojne ujetnike potem ko so jih nevadno premestili v Niš, nastanili po vojašnicah. Dovoljeno jim je, poiskati si v mestu kakšno delo ter si tako kaj zaslužiti za lastne potrebščine. Dobijo se podjetniki, ki jih uporabljajo pri svojih podjetjih. Ujeto moštvo dobiva enako hrano kakor srbski vojaki. Glavna jed je pač vselej suhi kruh; kakšen prigrizek je zelo redek. Vojni minister še vedno pošilja polovico plače vsem častnikom, ki so jih ujeli Avstrijci, tudi če jim Avstrijci dajejo Plačo. Rumunslti »Rdeči križ« je prevzel nalogo posredovanja pri pošiljanju denarja iz Srbije v Avstro-Ogrsko in narobe. Za spomladno delo na polju se dovolijo rezervistom starejših letnikov posebni dopusti. Število zdravnikov, ki so umrli na kužnih boleznih, znaša 63. Največ med njimi je bilo inozemcev. Umrlo jo tudi 25 medicincev. Izgubo srbske armade se dosedaj računajo na 25.000 mrtvih in nad 60.000 ranjenih, katerih se je pa že mnogo vrnilo na fronto. Pod orožjem je danes v Srbiji okoli 16.000 mohamedancev. črnarjora. Položaj v Črnigori je obupen. Odkar so Avstrijci na Lovčenu porušili baterijo in ubili in ranili 500 francoskih topničarjev, se nahaja Čr-nagora v položaju oblegane trdnjave. Dežela se izstraduje in žive Črnogorci v največji bedi. Edino pot v Evropo skozi sv. Ivan zapirajo Črnogorcem sovražni Albanci. Albanci in Črnogorci. Iz Niša poročajo: Zadnjo dni so udrle različne albanske čete v Črnogoro. V boju, ki se je razvil, so Črnogorci izgubili 18 mrtvih in mnogo ranjenih. Albanci so se nato umaknili čez mejo. Severno od Skadra se zbirajo znatno albanske bojne sile. Cetinje zadnji čas zelo utrjujejo. Bolgarija. Graški listi poročajo iz Sofije: Odkar je padlo Venizelosovo ministrstvo, si prizadeva diplomacija trojnega sporazuma pregovoriti Bolgarijo, naj takoj nastopi proti Turčiji. Kralju Ferdinandu prigovarjajo, da je zdaj napočil tisti trenutek, ko moro na Balkanu prevzeti tisto gospodujočo vlogo, ki jo je zaigral kralj Konstantin s svojim odporom nasproti trojnemu sporazumu. Zdi se, da Bolgariji za slučaj če vkoraka v Turčijo, obetajo tudi ozemlja, ki so zdaj grška last. Rusofil-sko in časopisje trojnega sporazuma dela za napad Tracije. — Vlada je predložila sobranju zakonski načrt, ki določa 22Vjs milijona za zgradbo novih železnic v tekočem lotu. — Skupina bolgarskih poslancev — po številu 68 — vseh bolgarskih strank, izvzemši socialiste. stambuloviste in Tončeviste, je poslala predsedniku gospodarstvene dume v Petrograd toplo pozdravno brzojavko ob priliki padca Przemysla. — Francoski list »Echo de Pariš« piše, da ve iz zanesljivega vira, da se pogajanja med Sofijo in Belgradom nadaljujejo. Srbija sicer še ni ugodila vsem bolgarskim zahtevam glede Macedonije, pač pa je uspeh na dobrem potu. Grška. Tržaški »Piccolo« poroča iz Soluna, da so prepovedali izvoz živil in krme iz Grške. Cene inozemstvu namenjenega sladkorja, kave in drugega blaga so zato zelo padle. Trgovci so veliko izgubili. Promet po orientskih železnicah zelo trpi, ker prevažajo vojake. Parniki z blagom, namenjenim v Rusijo in v Rumunijo, izkr-cavajo zdaj blago v Dedeagaču, — Grški listi pišejo, da Grčija toliko časa ne more poseči v vojsko, dokler bo Bolgarija nevtralna, ker ji je treba paziti na Bolgarijo. Albanija. Neki diplomat je izjavil, kakor poroča laški list »Italia«, da se o obnovitvi balkanske zveze pogajajo na temelju razdelitve Albanije, ki ni pokazala zmožnosti, da more sama obstojati, Z razdelitvijo Albanije bi ustregli zahtevam balkanskih držav, Italija bi obdržala Valono. — Srbija živahno dela na to, da pridobi kako pristanišče ob morju, Essad paša preskrbuje srbske kupčije v Albaniji. Tajno so se v Draču posvetovali srbski diplomati z Essad pašo o zadevi. Predlagalo se je, naj postane Sv. Ivan di Medua srbsko pristanišče ob Jadranskem morju. Mesto naj se po železnici zveže s Srbijo. Nadalje se je obvezala albanska vlada, naj deluje proti vstaji Albancev proti Srbiji. Essad paši so zagotovili Srbi vojaško pomoč proti njegovim nasprotnikom. Albance so Essad pašove kupčije s Srbijo razburile. — Iz Drača se poroča, da so vstaši dne 30. in 31. marca obstreljevali s topovi Drač, ker Essad paša ni ugodil njihovi zahtevi, da bi poslal branitelje mesfa domov. Streli so provzročili več strahu kakor škode. Poškodovanih je več hiš in ena mošeja. Ljudstva se je največ zateklo v pravoslavno cerkev, ki stoji blizu morja. Japonska in Kitajska. O pravem razmerju med tema dvema državama se ne more nič jasnega zvedeti. Enkrat prihajajo med svet taka poročila, da se vsako minuto pričakuje, da bo buknila vojska na dan, drugič pa pridejo zopet poročila, ki kažejo na to, da se bo spor mirno rešil. Zadnja poročila so zopet taka, da kažejo na mirno rešitev spora, oziroma podvrže-nost Kitajske grabežljivi Japonski. Če bo Kitajska sprejela japonske zahteve, bo postala njena sužnja do tistega časa, da bo rekla Japonska: Moja si Kitajska, kar se bo prej ali slej zgodilo. VOJSKA Z RUSI. Kakor da ni velikega praznika Gospodovega vstajenja, ki se je praznoval po celem svetu, tako je šel bej na celi črti proti Rusom naprej. Že drugi veliki prazniki torej, ko se je prelivala kri brez odmora. Velikanoč ni prinesla našim vojakom odpočitka, temveč boj je divjal z nezmanjšano silovitostjo naprej. Središče vseh bojev proti Rusom je še vedno v Karpatih. Nemogoče je podati popolno sliko o teh bojih, ker se ne vrše na skupni črti, temveč so sestavljeni iz cele vrste manjših bojev, ki so medseboj sicer v zvezi in vplivajo drug na drugega, Tudi se ne more reči, da so Rusi povsod napadalci. To je odvisno od kraja in števila čet. Na nekaterih krajih prehajajo naši, na nekaterih pa Rusi v napade. Po dosedanjih poročili se drže naši še na vseh prelazih, samo od prelaza, ki vodi v Laborza dolino, so se morali nekoliko umakniti. Tudi se vidi, da so Rusi na Du-k!a prelazu s svojim sunkom proti našim dosegli nekaj uspehov, ker poročila pravijo, da so se vršili zadnji boji pri Banya-volvyju, pri kraju, ki leži v stranski dolini levo od "Dukla prelaza. Prelazi, ki leže vmes, so še v naših rokah. V vzhodni Galiciji in pri Črnovicah so naše čete napredovale. Ne samo da so odbile ruski poizkušeni napad na Črnovice, temveč so tudi prepodile Ruse do meje. Tudi severozahodno od Črnovic so si pri- V Pomol iul> l0!'1- Stran £}-:______ I I . . , , m . o ,,, -O: fr•>pjj pričeti z na- | Kranju je umrl Franc Beneu bor,le naJe čet« uspeh. Um rn y««k Ku- : • V^V-o n'~io«tio 23- hi! 22 let zvest naročnik nac.; " • f 1 " Rusov da « zamude V Koprivnici je umrl vlč. g. ž ' "<0 'Y ^c.slcf slcduicio premikanje Ku« , aa m Prešeren. — V Ljubljani je u od Koloiuce do £alcs*c%ki m do reko pravega trenutka za srbsm napa nik v!č g. dr. Ivan Koren. - Avstrijski gclob nad Srbijo. umr! p seetnik Ivan Rode. Pri" lepem v:e;«e:-.u sc c 31 marca Redek slučaj smrti. D iiii- u K V . >; N • \ . .'•>■.■■' ■ i.'.- ■ \ . n\. '. >s o no - ■ . \ ... v * l . ■ . . C \ I - ». ^ i. - . . ........ . < j V ttfontit PoJik nad \ is> proti dvignil golob avstrijske armade in preletel I marca sta umrla drug za VahodniPn^ki, probajajb Rusi k napadom pri Verciorovi Donavo, da poizveduje za Černe, po domače Kovač z proti «eiv.škr.v. fcttam Uspeh e ta, da no srbskimi postojankami. Srbi so na letalo brave. m n.egova zena Katarir morejo Nemci prodirati naprej. Pra\ tam streljali pa je niso zadeli. Ribčeva z \ rbe, nečakinja na s.- :\. V: vsio zU-nol. K.iiero v .• . .v.v.s.ii p: (r.vv.ers •.•<.■ o . .. >.• ..-."- . .. o, i.. . \ \ ••.•. . >.. b.-.e ;-.oi K -.s,- • v..i s. ... " V . :. .-■ . >•; > \. Jop- • • •- >.".-. . 0 :-. .. J\,- ' .. • v ■ • >\. ••:„>\ i- \ r K. V Ni. OSKA V. viknab ob Maasi, jui&ovdtodno a b ..•> .•> .v s - ■ •..-..-..• -■ >. n. . V . \ "".v ftv - > 5.n?.. A ^RNOv-OSC V.H.I. AMCV V X š r >.- > r.. dr. Franceta Prešerna. Oba ' etalci nad Cetin ?m in Barom. huda pliučnica. Ležala sta si. >t Voss-.sohe Zc.:. J r.-. ... ..: odru in bila pokop;.: R...... Več le-..-.!.-e\ -c :"< :.lo bombe in dri. i c-; a na dobravskem pel:; ietecne piice na Cetinje in Bar. Poškodo- | počiva v mira tudi sestra pes-.';, rali so kolodvor, tobačno zalogo in druga ; rlr.a Prešern. Oba pokojnika s V'eliko oseb je ttrška vojska Od ponesrečenega poizkusa pri Dar-BEtn n:ir. ki pa pomeni le mir pred ve-. .Nino: s t' č;:-e .'v ." ; ;.. • . - ^ • * , \ ;- . .-. .-.. . c :r. . ' prave. Vojni materija! in če t? c bo v ••o".':.-; : .. > c !: r c o s c ' c n o > 5; .; c v . . 0 *» <\ o v r- r? . ": ! ' C "' « N • ■;...; 5 > \•' - - ^ - > " ^ k o % ^ • ~ V • ; ; - s..- --c- v; ~ % p/- ' • •• \. - ; 0 v : - • • . - . r : v. . . t T 6 C S H "p <" i ^ ^ \ r.a zakonska, zvesta si v i s.':'.:!i Za njima žalujejo poki ir.ar:h trije sinovi vojaki :• . in vlč. g. Jakob Č Sheboyganu ▼ Ameriki, k: je -.:: r b is k al svoja rodite! a r.: ;etia redkega žr-lostnega cr. cr-csiirike c £ s: c .. ■ 11:ta: Mladi v ve:-;.; 7 . - umirajo. Msrramlc Večkrat ---;:• - : ie r-en.u c-db c: _ : • er se ctriziagajo razre ži : : oz:'.s c : Ho- :: Ur. > :-p!:;i I-"* c u: ril i -■č. s-.-rrega Ivana Vsiea: " • " •'• ' '-.'.iš c ' si-:. — c •; Osialc tu r:: " > c c ■ t.i • ' - e r. r-i u:-:. ' ••■' "' i Stran 214 Domoljub 1915. S t «'V. 14 ne besede prepisovali, naj raje iz srca molijo očenaš za kmalošnji mir in odvrnitev od večjih nesreč, Svetovne vojske 11. sešitek je izšel te dni. V njem so popisani zelo zanimivo prvi boji ob nemško-francoski meji med nemškimi in francoskimi četami. Popisi so zato zanimivi, ker so mednje vpletena pripovedovanja vojakov, ki so se teh bojev udeležili. Sešitek krase tri izvirne velike slike. »Svetovno vojsko« priporočamo našim rodbinam kot trajno veljaven spomin na sedanje žalostne čase. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Ali ne morete tega izvršiti v enem lednu? — Pokažimo v dejanju vsi svojo domovinsko ljubezen! — Na pomoč najrevnejšim med nami! Najlepše svojo domovinsko ljubezen v sedanjem času pokažemo v dejanju, ako kupimo srečke »Slovenske Straže«. Velika loterija »Slovenske Straže-je namenjena ubogim otrokom, vdovam in našim invalidom. Ta plemeniti namen, ki mora vzdramiti tudi najbolj mrzla srca, poleg tega veliko število dobitkov bi pač moral vzdigniti vsakega, kdor čita te vrstice, da takoj, gotovo pa tekom enega tedna kupi nekaj srečk Slovenske Straže . Kupite srečke takoj, ker s tem pomagate upravi loterije, da hitro ve, kje in koliko srečk je že razprodanih. Skrbite, da bodo vse srečke, ki so sedaj v prometu, v prihodnjih dneh poku p I j e n e. Kdor ima sočutje do svojih trpečih rojakov, kdo z dejanji ljubi svojo domovino, bo to gotovo takoj storil. Srečka velja samo 1 K, dobitkov je 1715 v skupni vrednosti 20.000 K. Glavni dobitek 5000 K. Žrebanje že maja meseca. Pismena naročila na več srečk sprejema pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Naj se dobi mnogo plemenitih Slovencev in Slovenk, ki stopijo okoli svojih znancev in znank ter na-bero kronice za srečke ter jih z naročilom pošljejo »Sloven-* k i Straži«. Trije bratje padli na bojišču. Andrej, Anton in Alojzij Kršc-van. bratje, iz Preserij v rihemberški občini doma, so šli lani na bojišče in rsi trije so ostali na bojišču. Andrej, četovodja pri 97. pešpolku, je nadel pri Krasniku; Anton, ki je služil pri 17. polku, pri Grodeku; Alojzij v Srbiji. Po poklicu so bili Andrej miznr. ' n l j 111 iiii s0 trije ranjeni vojaki pred nacifrano g0. spo. Amerika oskrbuje trojni sporazum z vojnim maierialom. V Sou t li-Betle-hem, Pa., je prišlo 40 angleških častnikov, da nadzorujejo izdelovanje šrap-nelov in drugega strelnega orožja, katero je naročila Angleška pri Streel Korp. - V Vaterburn, Coun., nadzoru-jejo angleški agenti odpošiljali j, velikih množin orožja in streljiva iz ia-mošnjih tovarn. V S. Ruber Co. izdeluje 200.000 gumijevih črevliev za angleško armado. — V Bostonu sta dobila Jakob Dreifuss in Sous namililo za 100.000 flanelastih srajc in 125.000 parov volnene spodnje obleke. Chcmi-cal Products Co. v Varzen, Pa., ima naročenih za 500.000 dolarjev za llusko in Angleško. — V Kanado je poslala Kelly Springfielcl Motra Co. v Li lzoltu 1,000.000 dolarjev tovornih avtu. - V Kentuky je nakupila angleška vlada 1000 miil in francoska 3000 ki. Odkar je izbruhnila vojska, so n 'kupili zavezniki okoli 75.000 konj v A ■ i i ki. — iz č.ikage je šlo preko Kanade na Angleško i ar vanonov surovega masla, iz Ne\vyorka je šlo decembra na Angleško 3 in pul milijona funtov sir- . ki je bil vreden 564.641 dolarjev. — Zadnji obsega za 50 m';.">nov "5U0 ton jeklenih nic, iiii voz in milijon opek, — Tovarne Kndikot u. Johnson Co. izdelujejo milijon črevljcv za lin > in Francosko. Mosler Bros in C.i in st. Louis so dobili od francoske vi; ■ naročilo za 2000 poljskih peči, kar i znašalo zopet milijon. Družba F.ddvin v Filadelfiji je poslala na 1 i i)0V, tovarna Slelet in Co. v Vebsler Mas. ima naročilo za 200.000 jardov bi a za kakiuniforme, delroiskc tovarne dobile naročilo, da pošljejo do je ni za milijon komadov volnene oblek — Tudi druge evropske vlade nam ;ijo v nevtralni in miroljubni Ameriki vojni materijah Grška jo naročila bla ■ i za 5 milijonov dolarjev in je naktnšla v teksaski deželi 3000 konj; Spali - :-ska je naročila pri American I.ocomo-tive Co. 12 lokomotiv in 200.000 uni; form, komad po 10.25 dol. — V Ameriki je, kakor je izračunil Rcdfield in objavil v »Fatherlancl« 15.000 obratov, ki izdelujejo vojno orožje. Do 1. novembra 1914 je sklenila Amerika konlraK; tov za vojne pošiljatve, ki so presegali 300 mil. dol. — Tako skrbi nevtralna Amerika za vojskujoče. Kdaj bi že mo; rala nehati vojna, ako ne bi dobiva'1 zavezniki vedno novo morilno orožji v Ameriki sami se sliši že dosti glasov ruski nakup funta bakra, 15.000 železu 70por to indirektno podpiranje pobija- Pravijo, da se bodo sramovali po-t,,i,ici te kupčije, kakor so sramujejo Zdaj tistih, ki so zagovarjali sužcnj- Kava se podraži na veliko za 15%, nl, malo za 10%. Vzrok so odredbe an-„'],. ke vlade zoper trgovino z inozem-■ivimi. Poslej so so preskrbovala avstrijska mesta lahko s kavo, kako bo oilslcj, se ne ve. Pravijo, da je skoraj po-da valorazicijska kava. Vlak ?a kopanje in razkuževanje vojakov in njih obleke je preskrbelo vojno ministrstvo. Vlak sestoji iz 18 voz. Dva voza sta za kopalnico, en voz i,, za slačenje obleke, drugi za oblačenje pet voz vozi obleko, perilo, obutev in kožuhe za 12.000 mož. Dva voza sta pripravljena za razkuževanje, za njimi je voz s formalinom. Dva voza peljeta 50.000 litrov vodo. Dve lokomotivi vozila vlak, ker je treba mnogo sopara radi razkuževanja. — Urejeno je tako: Med obema kopalnicama je dolg voz /a slačenje, tam denejo vojaki obleko vsak v svoj žakelj. Žaklje odnesejo (ji ugi v voz za razkuževanje, kjer je prostora za 600 polnih žakljev. Sopari z epla in formalina zamore uši in kali bolezni. Uši poginejo pri 106 stop. — Hazkuženje traja pet ur, kopanje in ihlačenje približno pol ure, v desetih ivah se je izkopalo 12.000 mož in je bila razkužena njih obleka. Ko se je slekel vojak v slačilnici, gre v kopalnico. i.Tc se naenkrat 60 mož, trideset jih v kopalnico na levo, trideset na -no. Vsaka kopalnica ima trideset kopanj na tuš. Izkopani vojaki gredo iz kopalnice v oblačilnico, kjer Jih čaka čisto perilo in obleka, katero oble-. jo, dokler se ne razkuži in očedi njihova obleka. Tako se bo izkopalo lahko in rešilo uši dnevno po 24.000 mož, ker 1 o vlak ves dan v delu in bo vozil ka-! or daleč mogoče. Da gre vse hitro od i k, spremlja vlak voz strežnikov. Edina velika skrb je, če bo povsod dovolj vode, kajti 50.000 litrov preide kmalu. Ker je potreba velika, pripravljajo še tri take kopalne vlake. Najhujše vojskino zlo. To niso ne razdejana mesta in vasi, ne poteptana polja, ne kupi ranjenih in mrličev, ne legar, ne kolera. Mine vojska, obdelana bodo polja, pozidana mesta. Ranjenci se vračajo ozdravljeni domov. Kar se vrne obolelih na legarju ali na koleri, so tudi preboleli, so sicer oslabljeni ali strupa bolezni nimajo več v sebi, svojih lastnih otrok in žene ne bodo okužili. Kar je mrtvo, počiva v božjem miru. Vsakemu vojaku, ki je padel od krogle ali poštene bolezni, bo častni spomin v rodbini in zgodovini. — Najhujše vojskino zlo je n e n r a v n o s t, je nalezljiva spolna bolezen, katero prinese okužen vojak lahko iz vojske domov, s katero okuži dom in rodbino, da bo hiral rod za rodom od strupa, ki je prišel v kri. Nadvse žalostno! Ne jokamo in ne žalujemo,' da mora toliko mladih bitij v smrt, če je ta smrt potrebna in častna. Jokamo pa, žalujemo in se sramujemo v imenu človeštva, v imenu nedolžnih otrok in prevaranih žena, sramujemo se v imenu vseh poštenih mož in žensk, da mora pozabiti vojak v tako resnih dneh božje in naravne zapovedi in se vdati nevarnosti, ki je hujša od šrapnel in granat. Hijene v ženski podobi zahajajo v vojaške tabore, smrt na licu zakrijejo z belilom in rdečilom — za kratko uro ostudne naslade prinašajo bolezen, ki je hujša od smrti. In vojaki, katerih ne podre krogla, ne omaja pretenje sovražnika, ne trud bojnih naporov, ti vojaki morajo iz bojnih vrst, sramotno okuženi se vračajo v bolnišnice. Ponosno prihaja ranjenec, vsemu svetu kaže svoje rane, pridobljene v častnem boju. Tiho se plazi od nenravnosti okužen vojak, osramotil je vojaško suknjo, prelomil je svojo prisego, onesrečil je sam sebe in svojo rodbino, postal je manjvredni član človeške družbe. Kaj niso te ženske hijene, ki zasledujejo vojake, od sovražnika najeta moč, ki srka kri in mozeg vojske? — Zakaj trpi vojaška oblast, da se bližajo te nečedne stvari naši slavni vojski? — Vrv in krogla preti vohunom in izdajicam, tak ženski nestvor je najhujši vohunka in izdajica, pa hodi prosto okoli vojakov, poizveduje in raznaša, spravlja naše vojake v nesrečo in sramotno smrt, Vojak je pisal karto domov: »Ne bomo se videli več! Bilo je preveč žensk in denarja so hotele. Jutri bova kaznovana s tovarišem . . .« Vojaki! Ako vas ne more varovati železna postava teh ogadnih in vsiljivih dvonogih pijavk — varujte se sami. To, kar prihaja k vam s smehljajem na pobarvanih ustnih, to ni ženska, to je najnesramnejši madež na telesu ženstva. Vojaki! Spomnite se svoje matere, svoje žene in sester, ki delajo tako trdo doma, ki jokajo in molijo za vas. Kaj ne visi na vašem vratu svetinja Brezmadežne, kaj vas ne spremlja v boj blagoslov poštene slovenske žene? Kako se boste upali pred oči svoje žene, kak odgovor boste dajali Bogu? — Matere, žene, sestre in otroci! Molite! Ne molite samo, da obvaruje Bog vaše pred kroglami. .. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4"/4°/o brez kakega odbitka. Me ure il 8. ziiaj lio 1. Glej Inserat! ish Bohinjska Bistrica. Pri nas je nastanjenih krog 70 vojakov za stražo predora in železniških mostov, Veliki teden so bili v spodbudo vseh pri skupnem velikonoč- nem sv. obhajilu, oskrbeli veliki petek in soboto častno stražo pri božjem grobu ter se veliko soboto skupno udeležili velikonočne procesije s svojim priljubljenim gospodom komandantom. Da se je pa pri tem visokem snego sploli zamogla vršiti, so nam napravili složno pot. Čast in hvala! Bohinjska Bistrica, Povsod se je že zima poslovila in se umaknila pomladi, ki odeva naravo s cvetjem in zelenjem, Le nas ima sneg še tako rad, da se nas še vedno trdovratno drži in noče, pa noče nas še zapustiti. In preteklo bo še precej vode v Savi, predno se ga bomo iznebili. Saj še v tem času zahteva smrtne žrtve. Veliki četrtek smo pokopali mladeniča, starega krog 26 let, ki ga je zasul sneg in ga zadušil, ko je šel v gozd drva vlačit izpod snega, Doma je bil v vasici Nemški Rovt. Zares žalostna taka smrt! Mladenič je bil prav priden in varčen. Bog bodi milostljiv njegovi duši! Bisdanje, 13. marca t. 1, je padel na karpatskem bojišču četovodja pešpolka deželne brambe št. 5, Franc Žen iz Bu-danj in je bil 14. marca z vojaškimi častmi pokopan. Štirinajst dni pred svojo smrtjo je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. Za vrlim somišljenikom S. L. S. žaluje vsa občina. Počivaj v Bogu, junak France, v tuji zemlji! Iz Gorij, Duhovne vaje. Č. g. P, Floran iz misijonske hiše na Mirnu pri Gorici vodil je od 26. do 30. marca za tukajšnjo Marijino družbo in sploh župljane duhovne vaje. Udeležba je bila v vsakem oziru povoljna in smo g. patru hvaležni za njegove poljudne in času primerne govore. — Dne 20. marca je umrla babica P.ozalija Poljak, Službovala je 42 let ter dobila lansko leto v znak dolgoletnega in zvestega službovanja kolajno od kranjskega deželnega predsedništva. V teku označenih let je svoj posel izvršen ala v več kot 3000 slučajih. Bila je mirna in zlasti pri ženah priljubljena. — Na severnem bojnem polju je padel Martin Kunčič iz Krnice — Naših ujetnikov se je z Ruskega oglasilo 44; pogrešamo jih še kakih 20. ŠS. Lovrenc, Dne 18. aprila bo popoldne ob 3, uri občni zbor mlekarne v Št. Lovrencu v pitališču. Razkazoval se bo novi plemenski svinjak in vse druge naprave. Povabljeni so tudi vsi okoličani in vsi, ki se zanimajo za povzdigo prašičo-reje, da se sami prepričajo, kaj se da z malim trudom doseči. Ravno po pitališču se je v celi okolici prav znatno povzdignila prašičoreja. Pridite zraven, da se sami prepričate. Brezovica. Umrla.je v torek 23. t. m. Marija Remškar, do domače »Jak-čeva stara mama« v 78. letu svojo starosti. Pogreb, ki se je vršil na praznik Oznanenja Device Marije je bil nad vse ganljiv. Blago pokojnico so spremile na zadnji poti žene Marijine družbe in tretjerednice. Naj Ti bo lahka žemljica. Spodnja Idrija. Oglasil se jo iz Rusije in sicer iz Moskve, Franc Brelih. Pismo oddano 4. februarja t. 1. so glasi: »Dragi starši! Naznanjam Vam, da sem bil 26. januarja ujet in ranjen in da so nahajam tu v Moskvi v špitalu, Imam so dobro tu. Dolgo čaoa nisorn dobil nobenega Slovenca, zdaj som pa 7i Stran :Mt'. Domoljub li11"1' Štev. 14 » emm l j u bi ianča uom skupaj; drugi so le Nemci. l\»liaki in Madiari. I'a ni sm.i dol?.o \ enem špitalu; imamo vsak teden transport. Holuišnieo so vse pol n<' Kmalu bom /iira\ in polom bom sel naprej, ker :dravo pošiljalo naprej v v SibirijoV Mislim, ila bom še \ Spodnji Idriti, pa b o m \ s o d v u g e p a m e t i. k a U o r s e m bil p r e t. Urez piiatV prav lahko izhajam. čaj pijem zjutraj 1 in popoldan. I itidjo so ni ma\ lušini; vedno nas hodijo obiskoval in prineso kruli. cigaroio in imsko obleko, Jaz sem dobil dve si.lici. VoSPim vesele ve- ' likonoi ne praznike domaČim in vsem v soseski. Karpatov do l\o\a sem hodil peš 10 ilni. Oglasil se ;e tudi naš oKo priljubljeni .c. nadučitoli Jano. Uabrovšok. Pisal jo iz Ruskega. Postal jo poročnik \ s.-, ('ara ga >oli kmalu na rai! O.f.v >:no vedeli še .a Matevža Podobnikovega i" Čokov >'.ka. Na o se Dahaja v Flabugi. stuberuije Karanske na Ivf.skom \n .a Kihpa V.javec. k. s,-na: ., a \ \ etvr.c" na K'..sko:r. \ .a vzeli urdni&vi Pi.onnsl ic luto tudi ne- ke. tno? ; i::'.fi' ž : uni Pri S*. Ani Tc'n v ponedeljek SK>. m; k.'. '.'. :: ..-. ; .< ". jo ,. kve .'. t e. > k r: r. . s. k a j bo jubeloiu ;e i;i v.'. .• \'.:= . ni.ln i;-,! . O. Pv. V. \ e; v >\ i- Fek majo hiše, nimajo i..' jedi. ne ob., ki. zmrzujejo na prostem; kaj bode šele, če no bo še tega konec. če ne 1 odo polja mogli obdelati, kaj bo pa potem: ' Ah tu ie žalosino, toliko mrtvili. Koliko nas j« prišlo tisti čas kakor jaz. pa nas je še malo ostalo, toliko, da M | jih vso na prste sežtel; kolik« "h Je 7:1 ! nami, pa vse gre! Snega nimamo sedaj nič. ali blata jo pa toliko, da ni moč iti naprej, in cesto so t:.ko. da se človek matra za žive in mrtve. Marsikdo, če pride nazaj. bode drugače živel kakor poprej. Koliko tisoč jo padlo Rusov prod Utrdbami, koliko pa na bojnem polju, in mislim, da nikdar no bodo Rusi imeli utrdbo, če jo bodo hoteli pa zaveti. bo.io morali nekatero kapljo krvi š. dati. r a še i.e bodo nič naredili. Kadar jo naskočijo, jih toliko mrtvih obleži, da zadnji črez mrtva trupla no morejo priti.« — Na Vel Blo-hak je gnal Janez Modic, v Maromov. bika napajat No ve so še iz kakžnega vzroka da jo začel nagajati bik. ki je konočno zdirjal in se vrgel proti svojemu gospodarju. Bežal je, kar je mogel, i:i še dveh koiak v bi lilo .roba. pa : i bil rešen. Bik .ea je prehitel. so vanj ■ ] i> in ^ - i i» 1- -I I." •.: vi i 01 0 t 111 ca ni r.'. ivOo v hlev, 0 VOli o v a i. - v i m is:\u odo!, p Bika s Ob. ni zbor so -o vršil iii i Jeležbi. Zbor je spit--.no > Klanec c. t'r. Drobnič. ki .. Cv>\ > a . ; ,:•.:. t\ si i i pa :••.•! ■ o štiri previdno spra-bo pod sprotno avnik■ kmalu Hranilnice in letos ob obilni d ieini svojem ' - k: .r H.i- S -<■ - '. • f- r r. or. a-. r r • e z j e :.n . c.... e .. ^ >- - -. j hitro raztopi in škropilna zim s jc „ ■ pnivljena. Pripravlja se jo torej ii^ hitro, sproti, če je treba lahko zu vsak škropilnico posebej. V tem slučaju!! vzame za vsako škropilnico 15 a0 o« gramov (3 doke) tenaksu. Tem ks se do biva v vrečah po 5, 25 in 50 ku. V vre" čah po 25 in 50 kg stane sed m na Du" naju 180 Iv za 100 kg. Vožn ne sta! ne veliko, ker je za polovic , znižani Tonaks se dobiva pri tvrdki Dr G ileinor et Co., chemisches I.aborato-riiim. \\ ien, VI., Mollardgas- 09. p^ poročam tistim vinogradnikom, kite i.imajo ali ne dobe potrebno -alice ali perocid, da se takoj pn.-.-k:. o s te-naksom, kajti tudi topa sredstva bo k m a 1 u z m a n j k a 1 o. Sv- . -m m. di trgovcem na deželi, da si nabavijo tenaks. ker bodo s tem z 1 a s i i vii: uradnikom, ki so vajeni traiico po kilogramih v p: . : ■ !.i .stregli. i ! o. 1) Dalje opozar giadnike, da oddaja c. kr. iru.: . v Ljubljani jako fino. ž v e p 1 o. Preskrbite si tedai K;.k"i- ealico perocid, tem.; plo, tako si pa je treba na i trobne Škropilnice in žvepl . k- r se jih pozneje . ».»poz;-.;jam na to vi. .-■ \ •■•). K najbolje iz: -i1 Avstrija« stanejo sc : ornl-U« ceni z zabil n a j u 35 K 6fi v, ž . lo K v. nahrlcm K To \ i n. K d : ic'. i i. -'..si naj -e t : i. B. Sko. ickv. c. k: : r .k v i! ••vem. "" c "c d-eži, doL'■ " - v ccr.o velikanske ~r. . ;::avn:: in sc sliii iz tova-r -•"- r."; ?-;ča'oea dret:' z rJcgo. \ elika je zaio-noče nakup • Ker rc ustrezajo r.ir.U' '>::e e pe>dr;i. o z- '. : "..-.. ..ir.-.i -anenh kož.; s-ee- iz Ita'.i:e. Srb: : do 31 k:-j I: " u Kar c. or: e " po dphte :e a 35 šr.-:::*. z j. ---hI se je podra % o b'rgo z 2 ie rev drai:'o c•:'." ; ■ f " e : •: K ra r.e-sec za n - ■ i.- 0 ''5<-"' do'ka;ovar e il-(<:.:■ č. — hi>c-: r r Rii« čs!:» t Indiji C-Oč tea » ' - - c stal i! i ppvali idtiah, i vino-tijska •njsko •i lega. in žve-i tudi :ke k : o d o-adnike škro-•o zni-. vred Iniki. K 90 v strojer . . i pod- j iarska kož iz kih kro-soraz-jaških vc.:aška Usnje ! do 15*0 pri- 1 Jariie. 5-6 K dražje, 23—30%, a za 15 15—30":-za 15 do .. c :n za e. Kai : vce*. ■ bosi. " ■.'. j e ~ - 2 Ic^O rs? - - 7.-. > . v O 2 .iCJ- ietos st.ir.e ■ I — '. v -i ropu-toliko -Avstrija - J 3 P0' - svetu. r: .'o -£; fV; rr^ucer.: r:!i i; s : - ;trC' •' ■ - i —.a ar.v'.c5x: rro er-.k -Pr!' -•:.- c .-•:.;• C k tr*-\cs s-- r.-r.ani- '■:r.:r. czs.-. ^ ve je priklonil: Hiša je gospodu na razpolago.<■ Poklical je hlapca, ki jc ošinil Maltiera s čudnim pogledom, poklical je ženo, ki se je silila kazati prijazen obraz. Izgovarjala se je: Kaka škoda, da nas ni gospod obvestil, bili bi saj pripravili sobo, tako pa imamo vse v neredu, vse sobe so polne žita in drugega pridelka, katere prodamo šele po novem letu. kakor veste.« » Umirite - e Morelka, meni ni treba drugega, kakor ognja, valjovice za luč in oter> slame za nosteijo,« se ie smehljal ravno tako prisiljeno Maltier in je šel s hlapcem, da vidi kam spravi konja. Hlevi ;-o bili za graščino in če bi prišel do konja in ga zajahal. bi bil hitro iz nevarnosti. Morel je peljal gosta v veliko kuhinjo, kjer se je pogrel in osušil. Dočim mu je skuhala Morelka vina in cvrla iajce. Z lučjo je stopil po hodniku in se prepričal, da so sobe v pritličju res vse polne, pa zakaj mu ne ponudijo sobe za goste? — Kaj in kdo je tam? 'Dalje). ! Sfe in črtice z bojišč. CXXXIX. Iz Belgije »a Rusko-Poljsko , . Frai»c Debel j ak, doma iz Ko-l^e pri Kranju, ki se je naha al pri avstrijsKih motornih baterijah na nem ! ško-belgijskem bojišču, pjjz ,,, stocka, kjer se nahaja v bolnici; 19. marca 1915 Danes je praznik sv. Jožefa p, nas imamo prav slabo vreme. cC[ dežuje in sneži, tako da je tj'ruv dob i , ;,s- Da si, skrajšam čas, Vam izpovedati, kako se 1111 je godilo zadn'| ras. Dne 10. februarja smo šli iz q, ende ter smo se vozili dva dni do m«' sta Marienburg na Nemško. Tam smo čakali tri dni, ker niso bili Nemci Se toliko blizu trdnjave, da 1 >i vsi rao4 streljati na njo. Dne 15. februarja smo pa šli naprej in smo prišli dne 18. te-bruarja na Kusko. Takoj sino zaceli postavljati naše velikane 1 iusom nasproti. Delali smo celo noč vsi z vesoljem, da prej uničimo trdnjavo. To smo tudi dosegli! Dne 20. februarja zjutraj , ob 8. uri je padel prvi naš strel. Rusj so začeli hudo odgovarjati; zelo na gosto so padale granate in šrapneli in tudi zelo blizu nas. Pa to nam ni bilo dosti maj-, ker smo se že navadili na fran-eoske, ki so bile bolj goste kakor ruske. Tako smo le pokali,"seveda dokler smo dobili cilja, so bili naši streli bolj redki. Ob 11. uri dopodne >1110 pa za čeli ti i ko hiteti, da smo bili , - i premočeni. Tako smo delali do 110. i. Med nami je bilo nekaj mrtvili, nek,,: pa hud« ranjenih. No, prvi dan nisiie. trdnjave vzeli, ker je zelo velika. Dru-i dan smo zopet streljali, toda ob 2. uri popoldne smo morali iti stran, ker so Mli ruski šrapneli in granate pregoste iii prevelike naše izgube. Ko so pa Hu -i prenehali streljati v našo baterijo, smo® zopet nazaj in začeli iznova streljati, Ob L mi {lopolilne je bila ruska trdnjava, ki se imenuje Osov/iee, sutša. Veliko sem videl, pa sko-il dobrega in slabega, zdaj je pa prišla še bolezen. Ampak kaj mi fantje! Koliko je mož, ki imajo doma družine, pa jili ne bodo nikoli več videli. Kak-: 1 žalovanje in jok je tukaj notri! P av! Vail Francelj. CLX. Strašen prizor iz Karp-'. .ov. Neki vojak, ki se je v<-j koval \ Karpatih pripoveduje siedeeo povest: Taborili smo v visokem snegu pod nekim gorskim sedlom. Ponoči so mc poslali s poizvedovalnim oddelkom "a vrh. Na nebu migljajo zvezde, svetlo je. djtsi ne sije luna. Naročeno mi je bilo sicer, da naj poizvedujem le n« vrhu, a podam se še naprej do neke točke, kjer ni mogel biti sovražnik daleč. V tihi noči začujem tiho stokanje, ki nam pretresa mozeg. Greni gledat, kaj da. je. Strašen prizor zagledam, « ga nikdar ne pozabim, naj živim tako dolgo. Neki ruski vojaki leži napo' zmrznjen naslonjen na neko drevo. Tiho me prosi v taki nemščini, da jo maj razumem, naj ga prenesem na »a* zavarovan kraj, da ga ne razkljuJej° jastrebi. Pove mi, da se je enkrat i< Prebudil iz nezavesti, ker ga je živega Pričel kljuvati jastreb. Boi z istrafl« nim tičem je bil strašen, ker se je rev» aj premikal. Možu sta že odmrz« m obe nogi, neseni ga pod neko skalo, ki jo zakrijem s snegom, da je mogel nunio umreti, ker rešili mu življenje i,i bilo več mogoče. CXLI. Pogreb lOletnecja junaka. Nova Reforma« poroča iz Moravske Bele Cerkve: Slovesno so pokopali lOlctnega junaka Jana Wisniewskega |z livcbvvalda pri Tarnovu. Decembra lani je bežp.1 s starši od doma. Šrapnel mu je ubil očeta in mater. Sosedje so vze].:' dečka s seboj, a jim je ušel v naše gtrei .ke jarke. Preprosil je vojake, da je smel ostati med njimi. Pomagal jim je, kar je mogel. Vsi so ga ljubili. Do-našal jc vojakom živeža, vode in kar jo mogel. V nekem strelskem jarku je ^manjkalo patron; niso jih mogli radi ruskega ognja nadomestiti. Deček sc ponudi, da prinese patrone, a ga radi smrtne nevarnosti ne puste. Deček se pa vojakom izmuza in sc vrne s patro-ni. Kakih 100 korakov od strelskega jarka ga rani šrapnel, a mladi junak hiti naprej; 10 korakov za jarkom ga zad"iie druga krogla. Pade, a vojaki ga rešijo in odpeljejo po boju v lazaret, kjer je umrl. C,XLII. Dvoje t^som. I. Sin piše iz vojske. Draga moja mama! Prejel, sem Vače i i smo dno 4. marca in sc Vam prav iep zahvaljujem, da sc me še vedno spi minjatc. Mama, jaz sem vsak dan pil aavljen umreti. V bitki smo žc 57 dni. Ponoči in podnevi hodimo po gorah, kjer ni nobene hiše, sneg pa pol-drug meter visok, pa kar iz snega napravimo hišo, kakor včasih doma, ko smo sc otroci igrali. To napravimo zato, da smo varni prod hudo burjo, ki jc sirarna v teh krajih. Koliko fantov jc že ozeblo v teli krajih! .Mama, ko bi Vi videli in slišali fante in može Kranjce, kako s solznimi Oi-mi in glasno molijo rožni venec, an-geiovo češčenje, po tvoje varstvo itd. RKletev in neumne besede niso nobenemu na mislih. Tako gre pri nas v teh rc.- nih časih. ■laz sem, hvala Bogu, zdrav. Parkrat fi''iii žc moral teči, kar so me noge nesli', da nas niso Rusi s strojnimi puškami vred ujeli. Potem, ko smo pesi . m ušli, pa kar naenkrat pridrvi ccia truma kozakov nad nas. Tako smo skotili k strojnim puškam, da še drug drugega ni imel časa pogledati. Kar v naročju smo držali strojne puške, pa smo začeli streljati na kozake in smo jih le prepodili, veliko tudi ubili. Mama, uši jc pa toliko vrst, da res ne vem, ali so tudi kranjske vmes ali ne. Pa mi še kaj pišite, sai druge tolažbe tako nimamo kakor Boga, in pa, če dobimo kako pismo od domačih. Z Bogom! Pozdravite vse sosede! Vaš sin N. N., Četovodja. II. Odgovor piše mesto matere sestra. Še iz tega pisma par misli! Dragi brat! Najprej sem Te mislila vprašati, kaj jc bilo vzrok Tvojemu dolgemu molčanju. Toda ne bom. Saj vem, da na bojnem polju nimate stalnih bivališč, vem, da vam ni moč ob vsaki priliki pisati svojim dragim domačim, ki so vedno v skrbeh za vas. Ne morem Ti popisati, s kakšnim veseljem sem brala Tvoje pismo. Posebno me je zveselilo, ko pišeš, kako molite sveti rožni venec v strelskih jarkih. Čudim se Ti, da si še vedno zdrav. Vedi, da Te varuje On, ki je nad nami. Le zaupaj Vanj! Ne pozabi Ga nikdar! Le pogumno stoj v boju in zvesto izvršuj svojo vojaško dolžnost do našo lepe domovine. Vsi domači smo vedno pri Tebi v mislih in v molitvah. Kako rada bi bila osebno pri Tebi na bojišču, da bi se s Teboj vred bojevala, da bi s Teboj vred branila sovražniku pot v našo domovino! Vedno sem v skrbeh za Te in za clruge . . . Vedno si mislim: Bog ve, ali se povrnete vsi? Zdravi ali ranjeni? Koliko jih bo krila tuja zemlja? Take misli in skrbi me včasih pripravijo do solz. Dragi! Zopet nam bodo zvonovi oznanjali vesele velikonočne praznike. Ali vas še vedno ne bo med nami! Naznanjali nam bodo vstajenje Onega, ki jc prinesel na svet zmago in mir, ki ga pa mnogi še vedno hočejo priznati kot Kralja zmage in miru. Tudi v tem resnem in žalostnem času ne! Voščim Ti vesele praznike na bojišču. Iz globočine srca bomo zapeli velikonočno alelujo z željo, da se skoraj povrnete med nas, da se skoraj sklene ljubi mir. Torej le pogumno naprej! Naprej do srečne zmage! Vse prenašaj voljno: saj veš, čim večje je trpljenje, tem lepša je krona. Dragi! Tudi mi se doma vojskujemo z draginjo. Sedaj nas pa še čaka delo. Skoro vse delo čaka letos nas ženske, ker ni doma ne mož ne fantov. Toda le vse voljno prenašajmo, vdani v voljo božjo, saj Bog vse vidi in vse ve; lc lepo Ga prosimo, pa nam polajša trpljenje. Sedaj pa moram končati in od Tebe v duhu slovo jemati. Čez hribe, planjave, čez karpatske višave Ti pošilja pozdrave Tvoja To ljubeča sestra N. Bog s Teboj 1 Za mš 1. in zapustil veli! izvrstnih pridigarskih in govorniških km .. Papež Benedikt XIV. ga je prištel med rkveni učeni'-:«.-. Seln e v. 5. u. 22 m. - - z. li. u. ' I ni. Luna v. i. u. Oti m. — z. 3. u. - m. 12. aprila. t. Sv. Julij i iz lat., pomeni: bei . pve-ini.nl . papež 33li—352, si je veliko p ailc-val. da uniči arijanske spletke in pok I i nazaj pravoverne škofe, na pr. sv. Atanrzij in 'hupe. ki so jih Arijanej pregnali. Obhai-i m- tudi proti tem ki ivoveivetn cerkv. zbor \ . uliki '.'. Sv. Zccon igrški = oživljajoč. Soince v. 5. u. 20 m. — z. (i. u. - i. f-i.na v. i. u. 21 m. — z. 4. u. - ni. 13. aprila. 1. Sv. Hevmeneuild, muf.. ie I -'m in 1 '-udar vi-dgotskega kralja I.con\i- Wa na Španskem. Njegova žena ga je pridobila za kišfansko vero, a s iem se je razdvoii1 s -vo-r-n arijansl.im očetom, ki ga ie š. -suitala njegova mačeha, liil je obglavljen i veliki petek i, 57\ - 2. Sv. .Instin, filozof in /.vrsten s.aro'.rš'-ai':-ki pisatelj, umučen 1. h Soince v 5. u. IS ni. — z. (i. u. - m. ..una v. \. u. 35 m. — z. li. u. 02 i Zažeijeni spanec pride takoj. čc se za odstranjenje krvnega navala, razdraženih živcev, glavobola, revmatičnih in ncvral-gičnih bolečin uporabi Fellc-rjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko Elza-fluid-. 12 stekleriic stane samo 6 kron prosto poštnine. — Naslov: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska). Če je pomanjkanje spanja posledica slabe prebave, liii.ro pomagajo Fellerjeve odvajajoče krogljice z znamko ■ Elza-krogljice -. 6 škatlic stane 4 K 40 vin. poštnine prosto. Tedenska pratika, 5. aprila. Svoia Ka»iW.ai hči maver*kega mohame-''J1 H™Ua v Toledi. je razodevala pri- sicno sočutje s krščanskimi jetniki, ka.e im 14. aprila. 1. Sv. Tiliurcij, Valeiiifn >n nun., se raste tudi v rimskem bre\i Sveta Lidvitia imenovana tudi Lig--, i-d.ia je v N. Zaknuu ravno tako sij.- --krajne potrpežli:vosti in vdanosti v I lio. kakor .1.>1> v št. Zakonu. Rojena 1 šid aniit v Ihdandiji iz premožnih >t. 7 lih :>- let je bolehala in 11) let je živi. dane brez jedi in brez spanja. Umri 1 ikon«a'nili praznikih 1. 1433. v 53 lt starosti, ljudstvo jo je častilo kot sv dokler je živela. Soince v. 5. u. IG m. —- z. 0. u. -i1 Luna v. i. u. 51 m. — z. 7. u. 10 15, aprila. 1. Sv. Benedikt Mlajši, pastir na skem, v .-led notranjega razsvitlienja -novil v južni Franciji red mostnih i>rato\ 1- 1189. iz raznih stanov: vitezov, duh. vntKO*. arhitektov in delavcev, ki so vsicd 'V''!,, ljube morali graditi moste, dajati popotni""11 obrambo in pomoč. V 15. stol. je ta "'d rnjfr Padel. — Blaženi Peter Gonzales, -1-«»^, dominikanec, ki se je poboljšal, ko jc l,aut 11ju. - ali Li-a zgled ■ ;,jo vo-1380. v • ev. Ce-i malo-ob ve-i svoje nico S' in. m. Savoj- z i^onjtv ter potem stopil v samostan, kjer Je »j v p I v strogi pokori. — 3. Sveta Anastazija 'gr kn ime = znovič k življenju obuiena). Solace v. 5. u. 14 m. — z. 6. u. i7 m. Luna v. 5. u. 08 m. — z. 8. u. 18 m. Dobre knjige. Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi siviNlvi. Za slabo in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. — Ta knjiga bo izšla v iM-kaj dneh. Vsaki gospodinji bo nudila mar-silou novega vsaka ki jo bo rabila, se bo tudi prepričala, da so jedila pripravljena s skromno porabo živil navadilo bolj zdrava, pa tudi boli tečna in okusna, kakor če so pripravijo v M7.ko.-nHi razmerah. — Za praktično vsakdani , porabo bo ta knjiga služila bolje kakor v. , i obširna kuhinjska knjiga, ker obsega \ pregledni razvrstitvi navod za pripravo jedi! \v. onih sredstev, ki so nam vedno na razpok,'..o ali si jih vsakičas lahko oskrbimo. Slovenski zemljevid Evrope. Merilo 1 : 1,000.000. Cena K 2.40, nalepljen na p I t n o s palicami I< 0.50, nalepljen ii ii platno in zložljiv v žepno ob-\ i k o K 6.—. Tu zemljevid \ slovenskem jeziku je lz-I, .m eno prvih svetovnih podjetij v I.ipskem in presega no svoji veliki natančnosti, razvr-in preglednosti vso druge zemljevide. \ ::<..-;t znaša 1 m ID cm X 80 cm. Ob robu m
  • :: iiija in speeijalne zemljevide raznih izven-• : -duh ozemelj, ki igrajo kako vlogo v dali nji vojski. Kdor so naroči na tlelo s o t o v n a vojsk a« plača za z e m -I i. vid s a m o z 11 iža no ceno K 1.—. Zbirka slovenskih [lovesii. Urejuje prof. .T. ' 'afenauer. 4. zvezek: Ksaver Moško, Povesti in sliko (Štiri smrti. — Fot čez ti. ;ik. — Požigaloc). Cena 00 vin. Te tri uzorno Fr. Ks. Meškove povesti obnovi četrti zvezek Grafenauerjeve zbirke r-1,venskih povesti. Kakor znano nudi in bo n lila ta zbirka najlepšo pripovedne bisere cnskega slovstva, kaere jo treba na vsak 1 in ohraniti našemu ljudstvu. Ker je ta > : ka pristno slovenska in zares domača je \ dnu, da se nanjo vsakdo naroči. Saj jo tudi 1 ;n 00 vin. za sešitek silno nizka in jo vsak-1! zmore. Dobo se seveda tudi šo poprej izdali zvezki in sicer: 1. Josip Ogrinec, Vojni mir ali po-(.vii.-tvo in krst. — S trn eno polje. Franc Erjavec, Hudo b r e z d n o in drugi spisi. :S. Veselo povesti i. (Kaklič, Za ino-;em. V pusti v jo šla. — Jurčič, Pravda med bratoma). Narodne vojaške pesmi. Zložil Franc ) rjančič. Za moški zbor. — Ceno 60 vin. Zbirka jo izšla v lični žepni obliki in so in bodo slovenski vojaki mladeniči in društva n naje posluževali, saj nudi lopo ubrana vo-i, ka pesem iz krepki ii prs slovenskega mla-n'ča poslušalcu naj prijetne j Si užitek. proti vsakojakim boleznim 111 težkočam je koža i loveka, toda le, če so potno luknjico odprte In ni preprečeno dihanje kože. Pri obilnem potenju, 11-Snju, srbečici, vnetjih jo tedaj treba naglo vporabiti I''i llerjev čisteči, vnetje zabranjajoči, pot odstrunja-io• i fluid iz rastlinskih esenc z zn. „Elza-fluid", kateri zopet podeli koži čistočo in zdravje. Tudi kožo na glavi jo treba gojiti z „Elza-fluidom", ker lo-ta pospešuje rast las in preprečuje lišaje. lstotako jo tluid potreben za preprečenjo solnčnih peg in ojtreov. Pri vsakovrstnih bolečinah je vtretje z ,,Klza-tluidoni" zelo blagodejno. 12 steklenic tega ' uko vsestransko vporabnega domačega zdravila pošlje za 6 kron poštnine prosto lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 10 (Hrvatska). peose— Raznoterosti. Krmljenje kokoši v vojnem času. Po določilih c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 5. januarja 1915 je prepovedano krmljenje z žitom, ki se lahko porabi za moko, bodisi celo ali zdrobljeno. Ker pa živali potrebujejo živeža, treba je za nadomestilo iskati drugih tečnih krmil. Za kokoši se posebno priporočajo zmlete ali stolčene kosti, rdeča detelja (lucerna ali esparseta), koprive, krompirjevi olupki, malo zdrobljene koruze ali druzega slabega žita. Za eno kokoš zadostuje naslednja množina: 10 gramov zmletih kosti, 40 gramov detelje, 30 gramov koprivnega listja, 20 gramov krompirjevih olupkov za zjutraj in tri grame žita za zvečer, skupaj 13 dkg ali za dve kokoši četrt kilograma. Posušena detelja in koprive se zrežejo v približno 1 cm dolge rezance. Zvečer jih poparimo in zjutraj zmešamo z zmletimi kostmi in krompirjevimi olupki. Tudi zdrobljene jajčno lupinice in stolčeno oglje lahko vsak dan pridamo. Nikdar ne smejo kokoši stradati sveže vode. Ko bomo dajali kuretini zeleno krmo, porabili bomo trikrat toliko. Mesto detelje dajejo tudi senen zdrob in mesto kopriv kurja čevca ,regrat, bukovo in brezovo listje. Na zgoraj navedeno krmo se kokoši kmalu privadijo, ker je lahko prebavljiva in vsebuje približno 13.4 grama beljakovine, 5.9 grama maščobe in 41.5 gramov ogljikovih vodanov ter stane na dan, če je detelja po 14 kron in koruza'po 28 kron 100 kg, za eno kokoš 1.4 vin.; drugi odpadki, ki jih dajemo, so itak zastonj. Tudi kokoši se bodo moralo v vojnem času privaditi na vojno hrano. SKRIVALNICA, Kje je orač? LOTERIJSKE ŠTEVILKE, Gradec, 31. marca; 56, 18, 84, 58, 85. Line, 3. aprila: 1, 62, 22, 19, 81. Velika svofa denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srcčkovno zastopstvo 12, Ljubljana. «0 S ® IZJciVci® Podpisana Frančiška Tomažin, posest-nica v Hotedršci-Novi svet št. 32 obžalujem s tem, da sem javno dolžila poslance Slovenske Ljudske Stranke, da so krivi draginje, zlasti pa, da sem o poslancu Go-stlnčarju trdila, da je on za zvišanje cen moke. Jemljem na znanje in se zahvaljujem navedenemu gospodu poslancu, da mi je vsled te izjave in pa proti plačilu stroškov žalitev odpustil. 679 Ljubljana, dr.e 30.marca 1915. Tornažln Frančiška po meni AS. Kocmur. P ep© klic les swas*il©E Podpisani Ferdinand Sinrekar, posestnik, ključavničar in brodar čez Savo v Sp. Ribčah štev. 22. svarim tem potom vsakogar, naj ničesar ne posodi ali kupi od moje žene Marije Smrekar roj. Derčar, p. d. Uerčarca, ker jaz nisem plačnik za 11 ene dolgove, ter bi moral vsakdo kupljeno stvari meni še enkrat plačati, oziroma bi proti njemu postopal sodnim potoni. Toliko v vednost vsem, ki bi imeli kaj opraviti z mojo ženo. 088 Ferdinand Smrekar posestnik Sp, Ribtd 22. občina Vel. vas Mlajši krojaški pomočniki kakor tudi šivilje za šivanje šotorjev, plaht itd. so takoj sprejmo v tovarni Thondorf, p. Liebenau pri Gradcu. J2G enzacijska novost! ¥®jji&® knakall® sJdsulT z najfinejšimi, optično brušenimi, prvovrstnimi lečami. ffv optičnih 1W predmetov ki so vsi spoioni v enega so popoln, skup zložo, zavoljo tega zelo ptfiprav-ni za nositi v /epu. Vojno kukalo „Tdeal" jo porabilo za: oporno kukalo, vojno kukalo, kukalo za turiste, za vsako oko, preiskavanjo oei, vratu, nosu, mikroskop z objektivnim nosilcem za najmanjša živa bitja itd., kompas ki ilobro kažo. titan je, poveoalno steklo, dvojno lupo za preiskovanjo, daljnoglod pripravon za vsako oko, stercoskop, panoramo razglednic, lotogratij itd., zrcalo ki jo vedno pri roki. Doslej ni bil še nobeaen aparat tako mnogostransko uporaben. Cena kosu a popisom 3 K, 3 kosi O K. Prodaja po povzetju izvoz novosti M.Swoboda,Banajin/2,Hiessg.l3'404. TMnol.iub 101'-.. štev. 14 Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, infitiendi. t. Vsak ki t-roi n3 frč nen «asiju 12 i. e"'e rt?, ase bc^em.nego z-oravifi. « Qjjj)E 5 u-cr. čnim uafarom Bronhijev. Kdo naj jemlje Sirolin ?^ ^ ^ 3. Vadušljivi oehči <). Skto^U °ehČtn?o "och,°pri Uaferih učinkujeSiroTin z ucoOmm vspehom nasplošni pocufek. Pivovarne v Mengšu (Juiins Stare) tarnanja. da je pričela točiti črno bavarsko pivo 030ZJE in iiOLESA r.a otrok.. Pes«' racrr.ioclirs/tifje ] % ter rs predaja s.ojim cenj. odj; ir..i:eem v sodčkih ic NaroJ A >f j::; . v j vovarni T Mengša in pr: vseh njenih talofih: Ljubljana. Metelkova tfloa !•„ 13. Borovnica. Cerklje na Gorenjskem. rTacomelj. itr.meljne. Izlake. JavorniK. Jelka. Kamnik, Kranj. Lesce, Medvode, Mokronog, Upravi«, Motnik, Rudolfovo, ikofjaloka. Šmartno pri Litiji, Vrhnika in ft.Vid pri Zatičini. (576 ! F. Dušek. -.. r: .= .:.: ■ -c< 5 v: st; .-v. Opoino ' ob crr. . .125, Ccino. Kuuerte s firmo, izvršuje natančno po : naročilu : Katoliška : tiskarna : v Ljubljani. Je dobi ► rje, tekarnth K.U- Vse gospodinje navdušeno hvalijo staroslovito, domačo čajno zn-imko Pekarek - ov čaj Dobiva se le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v vseh zadevnih trgovinah. 316 Zastopnik za Kranjsko Grummer & Co., Liubiiana. Edin: sloverski zavod kros teje^a kapitala ? '«0 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvon. v Lijubljana, Dunajska cesta 17, Lijubljsna. fit ..t ■> an"& s) :v its i rc:: j : . ,.rr.': pr&vlE-e. i. Tf<- prtn;.'no M.i^o not tk c. • .'.h in k mi c 4 z v-.: \t pi : I £ Varr.ostni zakiao in udnine. • • . :.n.. vffckOTi>' i ojco ot kater« d r:.. U'i:K (T - KOtESA PRI2NAH0ttflji^ i BOljin SEDflHJOSTI X '2- : ) c • r. L 1912 na K Ponudbe m pojasnila daje ravnateljstvo, glavr.o poverjenilvvo v Celju :n ca Preseke, po vs-ch far ah nastavljeni poverjeniki. o in da-r.is : t-i-r i. sf. p.;,j, ; v-ai, : r' tr Prva tovarna ur JAK K 0 K RAD. o. in kr črerti SrLz L. 712 i&tikr Pristne nikeln. i:re po 4 i0 K. o — K. \ fr. i ru > , • 1. ■ S K > • • , . .. . uie s kuka* ,f T v y. . • . —k lVSilja se y. ; v:;: . . N,. r.. >1~- r i: a .« ;.;rr.r ::.:: niMIIIHIIIIIIMIIIII »i Mpfpp finFtVR pti^yifify ili llyi 1U ? reg.strovnnn zadruga ? onie.cruni ir.msivom sprejema in obrestuje hranilne vloge po ^ O! .eno Itia : 4 tj nentni davek plačuje iz svojega. Zunrnjim Tlarr.leljem so zn peši- 7 Ijanje denarja na iazpo M it s S a brez- plafno j oložntcc poštne hi :';r.cc. Prospekti na razpolago. fon^ofoo0 lsV-r^crrIn;0Žer'ie Z!'aša iez ete.OCO K. Deležnikov je bilo Lonce:,. leta 2 5l4C6 dele«, ki reprezortnjejo jamstvene glavnice za G.7BC ^40 K .■»acoisU o: /tfir. I rten. Bfific. iT(.2 Sv.š"_:k rrar Etri :r.i!i erik T J .-i.L! neti kr,:-,-i k v It:.-:-. 11 podprt t c ai i. • Kar«! Follak ml., •.-it-: ur t s ir, Mohorif. ... . • . !. T i Anten Kcblw_. Ivan .no « f„\ .\r Er. Fcrdo Cekal. : jp^t C,-,. ,n. - , . . AO,cn ---. AU,„ « dr. Fran Papt:. , • a*®Jf. dr Au- v ,- -fr" ? ' 1 dr Viljem Scfcv- .^ni. % • Fran Verble. r ■ "• i: Anton Caiet. ' „ .' Ar 1 : A>|Mtl» "posgjimicrt • registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Mcbljaiia. rcifeMeva cesta sfiv. 6, prltličle. v EgsriiS hiši nesproll hotela ..Gnten" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni - zadružniki, temveč ===== tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož. nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago. Ljubljani in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Stanje vlog čez 22 milijonov ki^on. Priporočamo cenjenemu obfiinstvu edino domačo tvrdko kami, da se prepričate o nizkih cenah in dobrem blagu m. vok CENI OSTANKI! | 0| <«lno možko obloko (3 m) črno blago ali !,| •(» modornih vzor^ov za lo . . ,, žensko obleko (4% m) blago za i.. . nkov za obloko, bluzo, perilo nkov Sifona in tkanino . . . :; m) alpsko tkanino..... ih rjuh........... • platn. brisač in Va tuo. robeov NaroČila po povzetju se točno izvrše. □H, tkalnica, Sy!ova pri StarKenbachu, Češko. K 15' K 13'— K 22'-K 11 — K 16-K 14 — K 16'—' K 8- - ampak pišite iakoj po 2.«®" vzorce in cenik z več tisoč sli' katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljšo šivalno stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi. Pouk v vezenju brezplačen. Zastopnike sprejemam. Cenike pošljem na ogled. od dne 1. aprila nadalje. Steklenica 100 g stane mesto 80 vinarjev 'JO vinarjev. Temu sorazmerno so višje zaračunajo tudi drugo večjo količine. i.¥5C«farrci-Marke ir. KeKeti & ffisarinfi kemična tovarna a Balkan nainci je-le a zaradi nastale voine nevarnosti pridržane, izpristne brnsi.e Himalaja volne, ir.rei slino motne in za zimo neobhodno potrebne, 200 cm (iouje in ca. 140 centimetrov Široke, v sivi, rujavi in drap-barvi z le-_ pimibarvanimi bor- durann, sc bodo razprodajoie i.e malo časa za polovično tovarniško ceno po le K 3*90 komad. Te himalaja konjske odeje so dvakrat toliko vredne in se bodo prodajale po teh Ci:do» vito nizkih cenah samo dokler bo kaj zaloge in sicer: 1 komad himalaja konjskih odej stane le K 3-90 3 komadi „ „ „ „ k 11-50 6 komadov „ K 22-- j^io samorazprodata po povzetiu: M. Svvoboda, Dunaj III'2 ISic.ssijas.se 13-^04. Edino dober šivalni stroj je samo „Gritzner" za obrt in rodbino, 10 letna garancija! Josip Petelina Ljubljana za vodo, levo, blizu frančiškanskega mostu. 3165 špeciialna trgovina šivalnih strojev in uoles. Ljubljana, Sodna ul. 6, Našim cenjenim odjemalcem sporočamo, da smo vslcd ne[irestanega zviševanja cen vseli surovin, zavijalnih pripomočkov, kakor tudi delavskih mezd in proizva jalnih stroškov pri-rnorani, dvigniti ceno razkuževalnega sredstva Slrnn L'l'4 Herbabny-;icv podfosfornato-kisli Ta jo i.c 44 lot uveden. ztlravmiko preli>hu>-en ic pr p >. en prani sirup. IMslrunjn/e »I«, |M>inil.l»> knSrli m ».I •'•» t-last. Poipelnje prebavo m reditev in |o iiborno urenbtvo 2:1 tvoriiev krvi in kosli, posebno pri »:abolnii> ctrecih. Cena Mekteniei K 1-50. po p«.»»t .•«"' ?nvilcl- 11 >nic1jiili _____štev, II g rsi . »v Ji' vT«*? . h-i ^ mm h "i Hcrbabnu-jeva — P ■ N/ ua m že 47 lot prelzliti' orn, lajra 1 •.-•---t. '■ ■ onuii,.. _ -- J(V Dr RPiimaiiiiovalekarna ZnrBarn herzfafeeft" Herlia&ny-Jev naslednik). Dunal mi. i.. Kais ^ti»\tt«. POVZETJU t siektessica 23 oai-sarjea. -35® NaroČija po \iovzetji. p ':'• i i I £ conah Jug-o slo v n 11 elc a ra w o fiiljalu a R. STERMECKI v Celju štev. 305, Štajersko. Zahtevajte aastonj cenik s slikami <.'•/. ti- t.,,Jo Stvari. Pri r.ar. ".':>) iz An.crilio, Nom-Oijo in ttalknna treba tlonnr naprej poslati. 500 o CSHC182 drag-inja • •••i.nvc za-Bluleh j a n.;<:!.< n. Aho ho-n.riluj. • i - gotovo , , , 10 K ua dan z.iBlužiti, no- ' ' .i'« stedilna kava. j j;ltoa |1(M;Nll!o v ptsmu lopo disoča, izdatna u-. , „.:tni,.0 »., ,„ vjn ln svt). vn 5 k.«j vreča za po- • ......• ...... skušnjo K 10'-t < .-t j to.sto I o ] <•'. /.vi m 1 Vi kiiourauiu prvo\ l-stiu-fra iinc^a Čaja a K 2 - voši i A. Schapira cn naslov na: 473, i/.voz knvr in i lanta. Ga (i sprejenin zavarovanja na Oo. ve jc in smrl oirošliih t!ot, reutna in ljudsl<; liczr-oilnn'n jamstvena znvarov.-i n. Javen zavod. Absolutna varnost. I tke premiji rdele/ha na (lividendali pri živi * i -Ki znvurov že po prvem lotu. Stanje zavarovanj koncem l!1]:' K ;Ti.,217.149$ Stanje mir. londov koncem 191:; !, 4:t,4L'44UG-17 V letu 11)13 se je izplačalo zavarovancem na dividendnli čistega dobička . . K 432.132-sc Kdor namerava življenjsko za\»t 1 i-, na1 se r lastno koriti i olirnc ilu i»ori iinenov;-' ■ |io(!ru/n'ct. 1'rospeki. zas onj in poštnine proslo. ! IL_z j Sposobni zastopnik se FT°| —sprejme.o poti naj v. od-! J nejšimi pogoji. Razširja te „DQMG) JUBA"! ta ničvredna „Uazar"-ura, katero sem kupil žele pred nc i ti dni. Ni čuda! Pokrov se zajiira slabo, tako, d;t uhaja vedno prah v . ii ajost. 1, Kolesje teče na medenih ploščah, mesto na rubinih- pri 11 ,nju mi je pero že dvakrat počilo, ker nobene opore nima. Spirala izkoči pri v .um i>o- tresljaju, ako je toplo, pre ura prehitro, ako jc pa mrzlo, -/noslajn. tako. i nikoli ne pridem ob pravem času, kratko, tn je prozno. V tem oziru res zavi.l. svojega brata za njepovo fino uro: ista se dobro zapira, teče na rubinih, ne da previti. pre natančno pri sekundi, da ima res pravo veselje v. njo. Zadosti sem ic jezil' Se danes si naročim dobro uro pri svetovni tvrdki II. Sutuier. l.nibrana 1. K rono ir idočo 4 io st. Nik