Leto V. HRASTNIK, 1. 5. 1969 ST. 4 Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna JJrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje Ob delavskem prazniku 1. maju čestitamo vsem delovnim ljudem Hrastnika — centralni delavski svet — upravni odbor — sekretariat ZK. — tovarniški odbor sindikata — predsedstvo Zveze mladine — KO SZDL Terena II OB 50-LETNICI KPJ-ZKJ V letošnjem letu proslavlja delavski razred Jugoslavije tri pomembne obletnice : ustanovitev KPJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ-a. Prav je, da se ob tej priliki na kratko ozremo na prehojeno pot jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja in njegove avantgarde. Naša Partija je nastala v dobi burnih revolucionarnih gibanj, ki so pod vplivom zmage oktobrske revolucije ob koncu prve svetovne vojne zajele delovne množice. Nastala je kot izraz spoznanja, da boj za zrušitev kapitalističnega izkoriščanja in imperialističnega podjarmljenja ni mogoč brez organizirane politične sile z jasnim programom socialne ter politične osvoboditve delavskega razreda. KPJ je bila kljub lastnim notranjim težavam in kljub preganjanju s strani vladajočih režimov v celotnem medvojnem obdobju na čelu tega boja. V času fašistične vojaške diktature, ko je bilo preganjanih in ubitih na stotine komunistov in SKOJ-ev-cev z namenom, da fizično likvi'-dira vpliv KPJ med delovnimi množicami, je vzdržala vse pritiske. Fašistično diktaturo Aleksander — Živkovič je preživela, ker se je znala in se je stalno borila na dveh frontah: proti razrednemu sovražniku in izkoriščevalcem delavskega razreda ter proti oportunistom, sektašem in omahljivcem v lastnih vrstah. To svojo revolucionarno doslednost je zlasti dokazala po letu 1937, ko se je pod Titovim vodstvom ponovno globoko zasidrala v delavskem razredu in z vso odločnostjo očistila iz svojih vrst vse tisto, kar je izgubilo stik s težnjami svojega razreda, kar ni bilo sposobno dojeti zgodovinskih nalog, pred katerimi je stalo jugoslovansko delavsko gibanje. Vse to je Partiji omogočilo, da je dočakala pripravljena napad fašističnih tolp in razkosanje Jugoslavije, da je organizirala jugoslovanske narode v splošni upor in jih popeljala v zmagoviti boj proti okupatorju in njegovim domačim hlapcem. Po zmagi revolucije je Partija ponovno stala pred velikimi preizkušnjami. Potrebno je bilo premagati posledice krvave uničevalne vojne ter na ruševinah starega izgraditi novi 'sistem — sistem oblasti delovnega ljudstva. Izhodiščni temelji KPJ pri graditvi novega sistema so bili: omejevanje in postopna likvidacija zasebne lastnine nad produkcijskimi sredstvi — razlastitev »raz-laščevalcev« ! Splošno pomanjkanje materialnih sredstev, kadrov in lastnih izkušenj je zahtevalo graditev novega sistema na temelju centralističnega, državno— administrativnega planiranja proizvodnje in razdeljevanja skromnih materialnih dobrin po načelih »vojnega komunizma« — vsem enako ne glede na kvaliteto in količino delovnega doprinosa oziroma vloženega dela. Sistem državnega upravljanja, v katerem je Partija imela odločilno vlogo in ki se je v osnovi naslanjal na revolucionarno pripravljenost in razpoloženje širokih množic, je v prvi fazi povojne graditve dal pozitivne rezultate. Z nadaljnjim razvojem pa je začel kazati tudi svoje slabosti. Centralistični sistem je dušil iniciativo proizvajalcev, porajal birokratizacijo (političnega življenja in kadrov, prihajal pa je tudi v nasprotje z v Ustavi proklamirano samostojnostjo narodov in republik. Vse to se je najbolj očitno pokazalo, ko smo z kolektivizacijo hoteli uresničiti socialistično preobrazbo dokaj primitivne jugoslovanske vasi. KPJ je postalo jasno, da je potrebno ubrati drugo pot — pot, ki se ne bo opirala na državo in njen vsemočni aparat, temveč na neposredne proizvajalce; ne na vsemogočni državni plan, temveč na iniciativo in ustvarjalnost delovnih ljudi. To pot so našli v ideji in praksi delavskega in družbenega upravljanja. Njeno pravilnost je v osnovi potrdil ves naš dosedanji razvoj, pa tudi razvoj v svetu. (Dalje na 2. strani) SMO LAHKO ZADOVOLJNI? 2e večkrat smo obvestili, da s 1. januarjem stopijo v veljavo novi predpisi formiranja in delitve celotnega dohodka, in sicer po izdanih fakturah in ne več po plačani realizaciji. Dokončni predpisi in tolmačenja v zvezi s tem so izšli dokaj pozno, posebno glede knjigovodstvenih predpisov, tako da iz objektivnih vzrokov danes še nimamo delitve dohodka za obdobje januar-marec, temveč samo za obdobje januar-februar. Menimo, da bodo kljub težavam znani vsi rezultati poslovanja do konca aprila, kar pa je prepozno za to številko »Steklarja«. Ne glede na to, na osnovi znanih rezultatov za prva dva meseca in nekaj osnovnih podatkov za marec, lahko že sklepamo, kakšno je gibanje poslovnega uspeha v prvem tromesečju v odnosu na predvidevanja iz družbenega plana za leto 1969. PROIZVODNJA Letni proizvodni program vskladiščenega stekla znaša 17.839 ton, kar je nekako na višini lanskoletnih dosežkov. Kljub temu se moramo zavedati, da je program veliko zahtevnejši, tako glede predvidenega asortimana kot tudi zaradi predvidenih remontov in skrajšanega delovnega časa. Povprečno smo torej planirali mesečno 1.487 ton, toda z operativnim mesečnim planom smo predvideli višjo proizvod- Ob 50-letnici KPJ - ZKJ (Nadaljevanje s 1. strani) Samoupravljanje pa ni moglo ostati le na ravni svobodnega razpolaganja z delom dohodka v delovni organizaciji. Postavilo je zahtevo po temeljitih spremembah našega celotnega gospodarskega in političnega sistema; na vseh ravneh in področjih. Samoupravljanje je, kljub vsemu odporu, postopoma rušilo administrativno centralistični sistem in ga nadomeščalo z vedno večjo samostojnostjo pri razpolaganju tudi s sredstvi za razširjeno reprodukcijo v delovnih skupnostih. Na področju političnih odnosov je sprostilo proces demokratizacije, v sami Partiji pa proces prilagajanja njene vloge in metod novim pogojem — novim samo- je bitka za gospodarsko in družbeno reformo dobila nov polet in nove perspektive. IX. kongres ZKJ je marca letošnjega leta potrdil pravilnost naše samoupravne poti. Sprejel je vrsto zaključkov, ki obvezujejo vse komuniste in delovne ljudi, da vztrajamo na tej poti do popolnega uveljavljanja demokratične samoupravne socialistične družbe — družbe, ki bo omogočala polno materialno in socialno varnost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Izkušnje 50 - letnega razvoja KPJ—ZKJ kažejo, da je svojo zgodovinsko vlogo izpolnjevala zato, ker je vedno bila na čelu revolucionarnega boja delavskega razreda in množic; ker je kot V tej hiši so se zbirali prvi borci za novo socialistično Jugoslavijo upravnim razmeram v družbi. To je obdobje,v katerem KPJ dejansko začenja preraščati v Zvezo komunistov Jugoslavije. Uveljavljanje te in takšne samoupravne socialistične izgradnje ni potekalo brez težav. Težave in odpori, zavestni ali kot izraz nerazumevanja novega, so se javljali znotraj ZKJ in družbe, prihajali pa so tudi od zunaj — s strani tistih, od katerih bi to najmanj pričakovali. Glavne sile, ki so znotraj delovale proti samoupravni usmeritvi, so bile zlomljene na IV. »Brionskem« plenumu CK ZKJ. Z njihovim zlomom njegovo osnovno jedro delavski razred dvigala in ga usmerjala; ker se je borila proti sektašenju, ki bi vodilo komuniste v izolacijo; ker je bila sposobna pravočasno in pravilno zaznavati ter ločevati napredno od nazadnjaškega — ločevati resnični interes delavskega razreda od politične demagogije posameznih kvazi-predstavnikov in zastopnikov. Te bogate izkušnje predstavljajo zakladnico in vodilo tudi za današnje in bodoče generacije. Marjan Orožen sekretar komiteja Revirske konference ZK njo v prvih mesecih in razumljivo nižjo v poletnih mesecih. Operativne plane za prve tri mesece nismo dosegli in bi lahko govorili celo o precejšnjem izpadu (januar 96,5%, februar 84,5 %, marec 84,5%). Vendar v odnosu na letni plan in predvideno mesečno povprečje je proizvodnja za prve tri mesece izpolnjena 100 %. Slabša proizvodnja v odnosu do operativnega plana je nastala pri avtomatski proizvodnji, in sicer v januarju za 9,5 % in februarju celo za 15 %. Analizirajoč vzroke odstopanja od planirane proizvodnje v kilogramih ugotavljamo, da je januarja in februarja prišlo do spremembe asortimana oziroma da so v proizvodnji bili lažji artikli. Kljub temu pa je finančni efekt proizvodnje celo boljši in je celo dosežena večja akumulacija. Pri proizvodnji notranjega obrata so ustvarjeni najslabši rezultati na podmornicah v januarju, pri avtomatski proizvodnji pa na avtomatski preši prav tako v obeh mesecih. PRODAJA Prodaja je vsekakor slonela na proizvodnem programu in so rezultati prodaje izkazani v kilogramih precej podobni rezultatom proizvodnje, kljub temu da se je prodajna služba posluževala obstoječih precejšnjih zalog. Za tri pretekle mesece je plan prodaje artiklov ročne in polavtomatske proizvodnje (v kilogramih) izvršen s 102,95 % (ni ustvarjen samo v januarju), plan prodaje artiklov avtomatske proizvodnje pa je ustvarjen s 84,34 %. Toda realizacija stekla v dinarjih je povsem zadovoljiva kljub visokemu planu. Tudi na tem področju je postavljena operativna dinamika, tako da je januarska in februarska realizacija predvidena nekoliko nižje od V« letnega plana prodaje, zato pa je predviden precej večji porast v mesecih marcu, aprilu in maju. V teh mesecih pa moramo ustvariti tudi potrebno »prednost« za poletne mesece. Povprečna mesečna realizacija stekla bi se morala gibati okrog 713,5 milijonov starih dinarjev. Ustvarili smo v januarju 670 milijonov S-din, v februarju pa 713 S-din in v marcu celo nad 800 milijonov S-din, tako da smo presegli za te tri mesece predvideno povprečje. Podobne »marčne« rezultate pričakujemo tudi za dva prihodnja meseca. (Podatki o višini realizacije v dinarjih so podani brez običajnih korektur glede reklamacij, dobropisov, razno raznih razlik, drugih realizacij itd. in se zara- di tega ne ujemajo s podatkom o celotnem dohodku). Pomembni delež realizacije se nanaša na izvoz. Mesečno smo predvideli povprečen izvoz v višini 181.982,45 $ in samo v prvih dveh mesecih bili zelo blizu izvršitvi plana, v marcu pa smo presegli plan kar za 27 %, tako da je skupna prekoračba za tri mesece 7,63 %, kar pomeni izvoz v višini 587.606,02 $. Po dolgem času smo tudi pri planu doseganja cen v izvozu prišli na »zeleno vejo« in smo plansko, izvozno ceno ustvarili s 119,71 %. Največ smo izvažali v Zahodno Nemčijo, kot je tudi predvideno, potem pa sledijo ZDA, Belgija, Italija, Velika Britanija, Avstrija, Holandska, Francija, Švedska in Kanada, torej vse dežele s konvertibilnega področja. CELOTNI DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV Žal, celotni dohodek in njegovo delitev poznamo (v tem trenutku) samo za januar in februar. Toda iz prejšnjih podatkov lahko zaključimo, da nam marec obeta verjetno še boljše rezultate in na osnovi tega lahko damo generalno ocenitev, da je bilo poslovanje v dobi januar-marec uspešno. Skupni celotni dohodek za dva meseca znaša 1.418 milijonov S-din, kar je povsem v skladu z letnimi in operativnimi plani. Stopnja ekonomičnosti, merjena po udeležbi stroškov v celotnem dohodku, ni povsem zadovoljiva, saj so stroški udeleženi v januarju s 55,8 % in v februarju z 59'5 %, oziroma povprečno s 57,5 %. Odstopanja v stroških sicer niso velika, toda ti podatki nam še enkrat nalagajo, da vso (Dalje na 4. str.) Kontrola steklenih izdelkov pri avtomatični proizvodnji Kdo nas bo zastopal v občinski skupščini Izvoljeni odborniki zbora delovnih skupnosti občine Hrastnik. Člani kolektiva Steklarne Hrastnik so 9. aprila že od 4. ure zjutraj dalje prihajali v velikem številu na volišča, da oddajo svoj glas najboljšim in s tem potrdijo svojo zavest za nadaljnje utrjevanje samoupravnega socializma pri nas. Pri letošnjih volitvah v Zbor delovne skupnosti občine Hrastnik je bilo voljenih osem odbornikov od prejšnjih 6 odbornikov v občinsko skupščino. Volilnih upravičencev po volilnih enotah je bilo: 1. Notranji obrat — izmena A Vpisanih 176 volilcev, volilo 171 volilcev, neveljavnih glasovnic 4, izvoljen Smodič Julij. 2. Notranji obrat — izmena B Vpisanih 206 volilcev, volilo 200 volilcev, neveljavna glasovnica 1, izvoljen Ciglar Janez. 3. Notranji obrat — izmena C Vpisanih 165 volilcev, volilo 161 volilcev, neveljavnih glasovnic 7, izvoljen Jovan Gvido. 4. Avtomatska proizvodnja, priprava zmesi Vpisanih volilcev 136, volilo 127, neveljavni glasovnici 2, izvoljen Koritnik Matija. 5. Kontrola stekla Vpisanih 225 volilcev, volilo 197 volilcev, neveljavnih glasovnic 7, izvoljena Bedenik Silva. 6. Brusilnica in slikarnica Vpisanih 298 volilcev, volilo 278 volilcev, neveljavnih glasovnic 7, izvoljen Drame Stane. 7. Pomožne delavnice in energetika Vpisanih volilcev 182, volilo 179, neveljavnih glasovnic 7, izvoljen Kirhmajer Rudolf. 8. Transport, skladišče in splošna služba Vpisanih volilcev 283, volilo 262 volilcev, neveljavni glasovnici 2, izvoljen Klemen Zoran. Predstavljamo vam odbornike iz našega kolektiva 1. SMODIC JULIJ, rojen 10. 2. 1925 v Trbovljah. Zaposlen v Steklarni od leta 1936. Trenutno je na delovnem mestu mojstra na MP stiskalnici. Že drugo mandat- no dobo je izvoljen za odbornika v zbor delovnih skupnosti občine Hrastnik. Je član ZK, sekretar aktiva ZB Steklarne in član CDS. UO in CDS Steklarne. V občinsko skupščino zbor delovnih skupnosti pa je izvoljen prvič. 3. CIGLAR JANEZ, rojen 20. 4. 1943 v Kicah pri Mariboru. Zaposlen v Steklarni Hrastnik od 13. 9. 1958. Zaposlen je kot mojster pri skupini RDBO opal. Izvoljen prvič v občinski zbor. Je član predsedstva ZM, član CDS, ZK, predsednik disciplinske komisije. V vseh omenjenih organizacijah je zelo aktiven, upam, da bo tak tudi v občinski skupščini. 4. JOVAN GVIDO, rojen 11. 9. 1926 v Gorah pri Hrastniku. Zaposlen v Steklarni Hrastnik od 25. 11. 1940. Sedaj zaposlen na delovnem mestu mojstra na MDR tul-pe. Je član UO in CDS Steklarne Hrastnik. V občinsko skupščino Hrastnik je izvoljen prvič. 2. DRAME STANISLAV, rojen 12. 5. 1930 v Paračinu. V Steklarni Hrastnik se je zaposlil 24. 5. 1945. Danes opravlja delo izmenskega vodje v brusilnici. Je član 5. BEDENIK SILVA, rojena 4. 12. 1925 v Radečah. V Steklarni Hrastnik je zaposlena od 5. 1. 1949. Danes je na delovnem mestu ZK, večkrat pa je bil izvoljen vkontrolorja stekla. Večkrat je bila prostovoljne gasilske čete Steklarne. V občinsko skupščino je v zbor delovnih skupnosti izvoljen že za drugo mandatno dobo. 8. KLEMEN ZORAN, rojen 24. 4. 1926 v Hrastniku. V Steklarni je zaposlen od 1. 7. 1956 dalje. Sedaj zaseda delovno mesto referenta nabave. Je član ZK, tajnik podružnice SZDL terena II in član KO SZDL. V zbor delovnih skupnosti občine Hrastnik je izvoljen prvič. Vsem našim odbornikom želimo pri delu v zboru delovnih skupnosti občinske skupščine veliko uspehov v tej mandatni dobi. že izvoljena v sindikat in CDS steklarne. Za odbornico občinskega zbora delovnih skupnosti pa prvič. 6. KORITNIK MATIJA, rojen 14. 1. 1947 v Trbovljah. V Steklar-ni_Hrastnik je zaposlen od 19. 8. 1965 dalje. Končal je ST5. Sedaj je zaposlen kot oddelkovodja pri avtomatski proizvodnji. V zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Hrastnik je bil izvoljen prvič. 7. KIRHMAJER RUDOLF, rojen 11. 7. 1924 v Dubrovniku. V Steklarni se je zaposlil 1. 3. 1948, sedaj opravlja delo vodje oljnih in butanskih naprav. Je aktiven član Volilna komisija v notranjem obratu. KOLEKTIVU STEKLARNE ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. M A J Uprava »KINA SVOBODA II« MORDA PRELOMNICA! Že z ustanovitvijo ekonomskih enot kot organizacijskih enot se je začelo postavljati vprašanje, ali naj se tem enotam da tudi oblika samoupravnega odločanja, tako da bi poleg organizacijske strukture te enote bile tudi ena izmed oblik samoupravnega mehanizma v našem podjetju. Tudi prvi temeljni in ostali samoupravni akti so v organizacijskem pogledu glede sprejemanja svojih aktov in glede urejanja medsebojnih delovnih razmerij, glede discipline, glede razreza plana in obračuna itd., že določali, da tem enotam pripada določena samoupravna samostojnost. Ker pa koncept samoupravnega mehanizma ni bil dosledno izveden, tudi v tem organizacijskem pogledu te enote niso dobile samoupravne ali kakršne koli druge samostojnosti. Upoštevajoč, da bi bilo potrebno številnim enotam postaviti tudi samoupravne organe, se je ugotovilo, da bi bil samoupravni sistem glede na množičnost zelo zapleten, saj bi v okviru podjetja poleg centralnega delavskega sveta, upravnega odbora delovalo še najmanj 12 svetov ekonomskih enot. mnogo komisij centralnega delavskega sveta, komisij upravnega odbora in komisij svetov ekonomskih enot. Glede na take organizacijske samoupravne težave pa so se po organizacijskem samoupravnem sestavu ekonomske enote v samoupravnem pogledu združile, tako da je večje število enot izvolilo skupni svet ekonomske enote. Na tej podlagi so bili v podjetju postavljeni in izvoljeni štirje sveti ekonomskih enot. Tem svetom pa so bile s statutom podjetja določene tudi pristojnosti. Dejstvo je, da pristojnosti niso imele ekonomskega značaja, ampak so se nanašale na organizacijska samoupravna in druga vprašanja. Tak delokrog dela pa v navedenih primerih ni bil zanimiv niti vzpodbuden, zato se v okviru utrjevanja samouprave po enotah ni moglo izvesti v takem obsegu kot je bilo to določeno v statutu podjetja. Tudi prvi pozitivni rezultati niso pospešili nadaljnji razvoj, tako da smo v zadnjem času opazili, da so ti sveti imeli svoje seje enkrat ah dvakrat letno. Nekateri člani delovne skupnosti smatrajo, da gre v konkretnem primeru za organizacijsko napako samouprave, in sicer zato, ker posamezni svet združuje več organizacijskih ekonomskih enot, pri čemer so člani, ki niso v sestavu ekonomske enote, na katero se vprašanje nanaša, indiferentni do vprašanj ostalih enot. Pri tem je treba poudariti, da je svet ekonomske enote decentralizirani samoupravni organ, ekonomska enota pa je organizacijska. Zavedajoč se take neaktivnosti samoupravnih organov ekonomskih enot pa se je postavilo vprašanje, kako nadaljevati z delom teh svetov ekonomskih enot. Upoštevajoč dejstvo, da temelji naš družbeno-politični sistem na samoupravi, na načelu, da je potrebno v neposredno odločanje vključiti čim širše število članov, da je potrebno slehernemu članu delovne skupnosti zagotoviti kar najbolj neposredno odločanje o zadevah, ki se tičejo njegovega dela, medsebojnih odnosov, delitve itd., so te organizacije, zlasti pa Zveza komunistov, pristopile k načelu, da aktivneje vplivajo na delo in razvoj tudi teh samoupravnih organov. V tem pogledu je tovarniški komite Steklarne Ali smo lahko zadovoljni? (Nadaljevanje z 2. strani) skrb posvetimo ekonomičnosti poslovanja. Stroški so prekoračeni pri pomožnem materialu v enotah 301 in 401 v glavnem zaradi stroškov embalaže, ki so nastali še leta 1968 in so obračunani v januarju 1969, ter pri IS avtomatih glede na nabavljene nadomestne dele v februarju. Ostali stroški so v mejah normale in pričakovanja. Po odbitju stroškov znaša ustvarjeni dohodek 58,2,6 milijonov S-din. Po delitvi v odnosu 80:20 odpade na osebne dohodke 466,1 milijonov S-din in na sklade 116,6 milijonov S-din. Glede na že izplačane osebne dohodke (vrednost točke v januarju 135 S-din in februarju 140 S-din) ostane na razpolago še 20,9 milijonov S-din. Obstaja možnost, da je ta pozitivni saldo pri osebnih dohodkih še večji po obračunu za mesec marec, in smo si tako načrtno ustvarili zaloge sredstev za izplačilo nadomestila za tako imenovani K-15 (za letne dopuste), moramo pa tudi misliti na potrebno rezervo za slabše letne mesece. Sicer pa marčne rezultate zaenkrat samo lahko predvidevamo, moramo še počakati uradni knjigovodski obračun. Povprečni izplačani osebni dohodki na zaposlenega so zaenkrat v planskih okvirih in zado- voljivi glede na dosežene rezultate. V obdobju januar-februar znaša povprečni osebni dohodek 91.728 S-din in je na ravni lanskoletnega povprečja, kar obenem dokazuje, da ni bojazni za padec osebnega dohodka zaradi skrajšanega delovnega časa. Število ustvarjenih ur je precej manjše, posebej velja naglasiti, da je izredno zmanjšano število nadur, ki je znašalo v januarju 3390 ur in v februarju 1295 ur, v letu 1968 pa povprečno 11.300 ur oziroma nadur mesečno. Še vedno je veliko število bolezenskih ur, celo večje kot lansko leto (v povprečju) in znaša za dva meseca skupaj kar 38.023 ur ali za več kot 10 % od skupnih ur za en mesec. Število zaposlenih stagnira, sicer pa je še vedno precej visoko in znaša povprečno 1.826, razen tega pa imamo še 24 honorarno zaposlenih in 28 vajencev. Torej pri številu zaposlenih presegamo postavljeni plan (1829). Dokaj bežni rezultati, ki smo vam jih prikazali, so zaenkrat samo knjigovodski koncept, ki ga bodo obravnavali organi upravljanja. Torej počakajmo, kakšni bodo sklepi samoupravnih organov glede doseženih rezultatov in kakšne bodo nadaljnje smernice za delo. Kralj Boris, ecc. Hrastnik sklical posebno sejo vseh organov kakor tudi strokovnih služb, ki delujejo ali so vključeni v to področje, da na podlagi analize dosedanjega stanja in perspektive samoupravnega razvoja ugotovimo možnosti nadaljnje krepitve decentralizirane samouprave. Na tem sestanku so bile postavljene zahteve po spremembi organizacije in vključitve ekonomskega momenta pri odločanju svetov ekonomskih enot. V ta namen je bila tudi imenovana komisija, ki naj se skupno s komisijo, ki jo je imenovalo presedstvo sindikalnih organici j, takoj loti izdelave novega samoupravnega mehanizma v okviru novih predpisov oziroma spre- memb ustave. Do nadaljnjega pa je obstalo določilo, da se tudi v letošnjem letu še izvršijo volitve v svet ekonomskih enot, da pa je potrebno te pristojnosti uveljaviti in tako poživiti delo teh samoupravnih organov. Upamo, da bo to stališče pozitivno sprejeto tako pri članih Zveze komunistov kot pri ostalih članih delovne skupnosti in da bo skupna akcija družbeno-poli-tičnih organizacij in ostalega članstva delovne skupnosti v bodoče dejansko zagotovila in utrdila v celoti samoupravno odločanje na vseh področjih, ki so bistvenega in temeljnega pomena današnjega delovnega človeka. Viktor Sušin, dipl. pr. IZID VOLITEV 9. in 13. APRILA 1969 V OBČINI HRASTNIK Po podatkih občinske volilne komisije so bili na volitvah za odbornike občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik dne 9. in 13. aprila 1969 izvoljeni naslednji kandidati : a) OBČINSKI ZBOR: 1. SRŠEN Franc 2. LOGAR Boris 3. HAFNER Alojz 4. KOHNE Viljem 5. ČESNOV AR Franc 6. ŠPAJZAR Franc 7. ing. BABIC Adam 8. OJSTERŠEK Viljem 9. ACKUN Mihael 10. BIDERMAN Zvone 11. BEVEC Justa 12. ŠTROMAJER Mirko 13. DOLANC Marjan 14. BARIC Adolf 15. ing. MRCINA Maks 16. ing. TRAMTE Franc 17. DOLINŠEK Feliks 18. JANEŽIČ Alojz 19. JERIC Jože ml. 20. LOKOVŠEK Franc ml. 21. NAPRET Rudolf 22. PLAZNIK Alojz 23. JAKOPIČ Maks 24. KOZOLE Drago 25. ing. CESTNIK Peter Volivna udeležba je znašala 93'%. b) ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI : 1. ŽOHAR Anton 2. BALOH Adam 3. GRADIŠNIK Oto 4. KREŽE Franc 5. BIDERMAN Božidar 6. GABERŠEK Peter 7. SMODIS Julij 8. CIGLER Janez 9. JOVAN Givdo 10. KORITNIK Matija 11. BEDENIK Silva 12. DRAME Stanko 13. KIRCHMAYER Rudi 14. PODLOGAR Marko 15. KLEMEN Zoran 16. ing. HROVATIČ Vinko 17. MAUSSER Franc 18. LOGAR Samo 19. CULK Karlo 20. STOSICKY Hinko 21. MILINOVIC Branko 22. ing. LESJAK Alojz 23. PERIC Sanda 24. dr. RIGLER Adolf 25. ULAGA Zdenko Volivna udeležba je bila 93,87 odstotna. Za poslanca republiškega zbora Skupščine SR Slovenije je bil izvoljen OROŽEN Marjan. Za poslanca družbeno-politične-ga zbora Skupščine SFRJ pa je bila v Hrastniku izvoljena Zvonka HAFNER, skupno v volivni enoti št. 66 — Ljubljana I. pa je dobila največ glasov Majda BOJC in bila tako izvoljena za poslanca tega zbora. Urad tajnika Tako so volili delavci notranjega obrata svoje predstavnike v Občinski zbor delovne skupnosti Delo komisije za izdelavo zahtevka za delovno dobo, ki naj se šteje s povečanjem Konec prejšnjega leta se je pričel pripravljati predlog zahtevka za benificirano delovno dobo, in to za tista delovna mesta, na katerih je posebno težko delo in za zdravje škodljivo v okviru steklarske industrije Jugoslavije. S sklepi organov upravljanja posameznih podjetij so bili imenovani člani v Centralno komisijo za izdelavo enotnega zahtevka. Delo komisije gre v glavnem h kraju, kljub ogromnemu delu, ki mora biti opravljeno v posameznih podjetjih. Komisija se zaveda resnosti svojega dela in se natančno drži določil zakona, kateri nalaga, kakšni pogoji morajo biti na delovnem mestu in kakšno dokumentacijo je treba predložiti in od koga morajo biti overjeni. Zakon določa, da mora zahtevek vsebovati: Opis tehnološkega procesa, pogoje dela, podatke o mikroklimi itd. Po konstituiranju komisije, ki jo vodi direktor tovarne stekla v Rogaški Slatini, je centralna komisija priporočala, da naj še organi upravljanja posameznih podjetij predlagajo komisiji tista delovna mesta za benifikaci- jo, za katera smatrajo, da imajo take pogoje dela, o katerih govori zakon. Nekatera podjetja so poslala predloge za taka delovna mesta, ki jih komisija ni upoštevala pri izdelavi elaborata. Centralna komisija obdeluje in zbira materiale za naslednja dela v okviru steklarske industrije: — strojni steklarji v avtomatski proizvodnji; — ročna priprava, mešanje in vlaganje zmesi za steklo v peči; — brusilci globokega brušenja; — stekloslikarji; — poliranje in matiranje stekla s fluorovodično in žvepleno kislino. Naši organi upravljanja so sprejeli sklep, da sodelujemo v pripravah v celoti, razen za zahtevek brusilcev globokega brušenja in delavcev na plinskem generatorju. Poudariti moram, da skoraj vsa podjetja naše stroke aktivno sodelujejo pri pripravi lastne dokumentacije razen Ali Bunar j a in Zaječarja. Po zadnjem sklepu komisije bomo pričeli z dokončno sestavo elaborata okoli 20. maja. Železničarji Slovenije in Istre se obračajo na občane, delavce, sindikalne organizacije in samoupravne organe delovnih organizacij : posodite nam denar, da bomo premostili zaostalost in posodobili železniški promet. Posodite denar za modernizacijo slovenskih in istrskih železnic Ves denar, ki bo s posojilom zbran v Sloveniji in Istri, bodo porabili izključno za modernizacijo železnic na tem področju. Železničarjem v Jugoslaviji manjka za dokončanje minimalnega programa modernizacije, ki je vezan na posojilo mednarodne banke, več kot 20 milijard starih dinarjev. Tako manjkajo Združenemu železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana za dokončanje del na modernizaciji proge Jesenice—Dobova, za elektrifikacijo proge proti Mariboru in za nabavo sodobnih potniških in tovornih voz — milijardna sredstva. Kljub mnogim poskusom in velikemu samoodpovedovanju železničarji sami teh sredstev ne morejo zbrati. Zato so se odločili za razpis posojila med občani, delavci, sindikalnimi in delovnimi organizacijami. Železniški kolektivi v Sloveniji in Istri so se že prve dni po razpisu posojila v velikem številu odzvali pozivu in vpisali že več kot 500 milijonov S-din posojila. Računajo pa, da bodo že v naslednjih 14 dneh kot posamezniki podpisali posojilo v višini poprečnih enomesečnih osebnih dohodkov. Seveda pa ti prispevki ne bodo zadoščali za vse potrebe železnice, zato se železničarji obračajo na vse delovne organizacije, da pomagajo s posojilom pod zelo ugod- nimi pogoji posodobiti potniški in tovorni promet v Sloveniji in Istri. Čim več denarja bo zbranega na področju Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana, tem več bo možnosti za sodoben in kvaliteten železniški promet v Sloveniji in Istri. Ves denar, ki bo zbran na področju Slovenije in Istre, bo namreč porabljen za modernizacijo tega področja. Posojilni pogoji so zelo ugodni. Razen 6-odstotnih obresti bo železnica dajala posameznikom, ki bodo vpisali 5'00 din posojila in ga vplačali takoj ali v dveh letih, eno brezplačno povratno vozovnico I. razreda za katerokoli relacijo v Jugoslaviji za vse vrste vlakov (razen vlaka Akropolis). Za 1000 din vpisanega posojila bodo posamezniki dobili kar tri povratne vozovnice. Podjetja pa bodo za dano posojilo, ki ga bodo vplačala takoj ali v 10-mesečnih obrokih, dobila 3 \ popusta od vrednosti obveznic za vse prevoze blaga po železnici. Tako posamezniki kot podjetja pa bodo sodelovali še v nagradnem žrebanju obveznic. Železničarji Slovenije in Istre pričakujejo, da se bodo posamezniki in delovne organizacije odzvali njihovemu pozivu in tako pomagali solidarno posodobiti železniški promet. CENTRALNI ODBOR ZA RAZPIS POSOJILA Po resnosti izbora dokumenta- kar največji meri osvojili pred-cije sem prepričan, da organi, loženi predlog, ki bodo razpravljali o dokončni odločitvi, našega zahtevka ne član komisije bodo v celoti odbili, ampak v Alojz Janežič DEL POSOJILA SE BO UPORABIL ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNIC OBČANI! IZKORISTITE UGODNOSTI PRI POTOVANJU, KI VAM JIH NUDI ŽELEZNICA OB VASEM VPISU POSOJILA ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNICE ZA VSE, KI BODO VPISALI POSOJILO - LOTERIJSKO ŽREBANJE OBVEZNIC Z NASLEDNJIMI DOBITKI: a) za obveznice po 500 din — 100 brezplačnih kart I. razreda za vse vlake za prevoz potnikov (razen vlaka Akropolis) za potovanje v obe smeri in za katerokoli relacijo na jugoslovanskih železnicah. Uporabijo se lahko v enem letu od dneva objave izžrebanih dobitkov; — 100 legitimacij za kupovanje voznih izkazov 1. ali 2. razreda za vse vlake s prevozom potnikov (razen vlaka Akropolis) za neomejeno število potovanj na progah jugoslovanskih železnic s popustom -30 % od redne vozne cene. Legitimacije se lahko uporabljajo v enem letu od dneva objave izžrebanih dobitkov; b) za obveznice po 1000 din — 100 izletov v inozemstvo v organizaciji železniških potovalnih agencij, in sicer alternativno: — 5 izletov v deželo polnočnega sonca (Norveška), potovanje traja 11 dni, — 5 izletov v dolino Rena, 9 dni — 5 izletov v London, 6 dni — 5 izletov v Nico, Marseille, Grenoble in Ženevo, 7 dni — 10 izletov v Kopenhagen in Hamburg, 6 dni — 10 izletov na razstavo cvetja v Nizozemski, 7 dni — 10 izletov z železnico po Švici, 6 dni — 10 izletov v Pariz, München, 7 dni — 10 izletov v Sofijo in Istanbul. 8 dni — 10 izletov na Dunaj in v Prago, 5 dni — 10 izletov v Rim, Neapelj in Pompeje, 6 dni — 10 izletov v Salzburg—München, 4 dni. c) 100 brezplačnih desetdnevnih letovanj v železniških letoviščih s prevozofti po železnici. č) 200 brezplačnih kart 1. razreda v vseh vlakih s prevozom potnikov (razen vlaka Akropolis) za potovanje v obe smeri na katerikoli relaciji jugoslovanskih železnic in se lahko uporabijo v enem letu od dneva objave izžrebanih dobitkov. d) 100 legitimacij za kupovanje voznih izkazov 1. ali 2. razreda za vse vlake (razen vlaka Akropolis) za neomejeno število potovanj na progah jugoslovanskih železnic s popustom 30 % od redne prevozne cene. Legitimacije se lahko uporabljajo eno leto od dneva objave izžrebanih dobitkov. m m Vfec Ä i B M $1 yž\\ć lip II. TRADICIONALNI ZENSKI ROKOMETNI TURNIR 11. maja organizira ŽRK »Steklar« na igrišču za Savo II. tradicionalni ženski rokometni turnir, ki je letos posvečen 50-letnici ZKJ in Dnevu mladosti. Na turnirju bo sodelovalo 6 ekip, in to: Slovan I in II iz Ljubljane, Usnjar iz Šmartnega pri Litiji, Brežice ter prva in druga domača ekipa. Glede na to, da bo na tem turnirju sodelovalo preko 60 rokometašic, turnir pa bo trajal ves dan, bo to pomembna manifestacija v okviru vseh letošnjih praznovanj. Ekipe bodo igrale vsaka z vsako. Lansko leto je prvo mesto osvojila ekipa Slovana, letos pa bo borba za prvo mesto verjetno še hujša, saj se bodo za prvo mesto potegovale tudi igralke Brežic in domačega Steklarja. NEKAJ MISLI O POŽARNI VARNOSTI Število nastalih požarov v industrijskih objektih narašča iz leta v leto. Stanje, kakršno je danes, je sila zaskrbljujoče. Povsod po svetu pa posvečajo veliko pozornost zaščiti pred požarom. Cim bolj razvita in napredna je država, tembolj sistematično in kvalitetne j e je organizirana služba požarnega varstva. Isto lahko prenesemo na posamezna podjetja: bolj ko je podjetje napredno, razvito, tembolj in več da poudarka na organiziranost protipožarnega varstva. Uspeh pa je v tem, da se ne borimo pred požarom samo z organizacijo gašenja, kadar nas požar postavi pred svoje uničujoče dejstvo, temveč dajemo večji poudarek požarni preventivi, ki naj zmanjša požare na najmanjši minimum. Značilno je, da se zadnja leta na območju Jugoslavije nepretrgoma pojavljajo številni požari v industrijskih objektih z ogromnimi požarnimi škodami; tudi po več sto milijonov pa tudi nekaj milijard starih dinarjev škode. Naj navedem nekaj takšnih katastrofalnih požarov: — skladišče v luki Ploče 4,5 milijard škode. — tovarna pohištva Beograd 3 milijarde škode. Pri nas v Sloveniji iz leta v leto registriramo več in več katastrofalnih požarov, in to v letu 1967 kar 5 požarov preko 100 mili jardov škode in to Luka Koper 100 milijonov škode, Škofja Loka v skladišču LTH 500 milijonov škode, Parketarna Verd — Vrhnika 120 milijonov škode, v Mariboru MTT 200 milijonov, v letu 1968 pa registriramo še več požarov. Večji so bili: — lesno industrijski kombinat Kočevje preko 200 milijonov škode, uničen ves obrat, več kot 90 delavcev brez zaslužka; — tovarna čevljev »Jadran« v Mirni pri Novi Gorici, pogorelo celotno skladišče, škode preko 500 milijonov din. — RAVNIK i— KLI Logatec preko 500 milijonov škode itd. V letošnjem letu pa registriramo že v januarju požar v papirnici Količevo preko 200 milijonov škode. V Ljubljani »Avto-obnova« preko 200 milijonov škode. V Zagrebu v tovarni čevljev »ASTRA« hujši požar celo še s človeškimi žrtvami. Večinoma registriramo kot vzrok požarov malomarnost, brezbrižnost, nered v podjetjih, slabo organizirana preventiva itd. Ce konkretno opišem našo tovarno, pa lahko poudarim, da nismo storili vsega, kar bi morali. Da ni zagorelo, se lahko zahvalimo dobri sreči, na razna opozorila se ne reagira pravočasno, če navedem samo slabo vskladiščenje tehničnega olja v podpečju tudi preko 50 sodov, skladišče za jeklenke je podpeč-je, do danes neurejenost pri vskladiščenju benzina. Vedno omenjamo kajenje v skladišču gotovih izdelkov; še danes so cigaretni ogorki vidni na tleh v skladišču. Nedisciplina je ne samo pri delavcih, ampak celo nekatero vodilno osebje brezskrbno kadi na mestih, kjer je strogo prepovedano kajenje. Torej pomanjkljiva disciplina in če analiziramo vzroke požarov pa je razvidno, da požari, ki nastanejo zaradi nepazljivosti, brezbrižnosti, malomarnosti, nereda itd., preraščajo 46,2 % vseh požarov, število le teh pa iz leta v leto narašča. V zvezi s tem smo pri nas že storili nekaj ukrepov, ki jih v bodoče moramo realizirati. Najprej in nujno je treba urediti vskladiščenje gorljivih tekočin, to so: tehnično olje, nafta, benzin, loj itd. Urediti transport in skladiščenje jeklenk, kisika, acetilena, vodika, C02 itd. V dnevih od 3. marca naprej je bil organiziran seminar za oddelkovodje in skupinovodje s naslednjo tematiko: analiza požarov, planski načrt gašenja požarov, obravnava posameznih požarov, kaj storiti če zagori, opis in uporaba ročnih gasilskih aparatov, praktični prikaz gašenja z ročnimi gasilskimi aparati in gasilsko tehniko. Seminar je bil dopoldne in popoldne, vendar se nekaterim ni zdel potreben in od skupno 39 vabljenih je prisostvovalo celotnemu programu 14 vabljenih, po dvakrat je bilo navzočih 12 vabljenih, enkrat 4 vabljeni, noben-krat 9 vabljenih. Po teh podatkih vidimo, da so med nami še nezainteresirani, čeprav vemo, da je znanje, v slučaju požara, kako aktitvirati razne aparate in sploh nastop oddelkovodje ali skupinovodje ob začetku požarov zelo odločujoče ali usodno. Vemo pa, da jih je še dosti, ki ne znajo ravnati s sredstvi, ki so v obratu nameščena za slučaj požara. Z dobrimi vzgojnimi in propagandnimi sredstvi lahko preprečimo marsikatero škodo. 46,2 % požarov zaradi malomarnosti, nepazljivosti itd., bi lahko zmanjšali na minimum. Vsak požar nastane iz malega, začetnega, morda samo iskra, in če k temu pristopi človek, ki zna ravnati s sredstvi za gašenje začetnih požarov in če s pravilnimi prijemi pravilno nastopi, lahko zelo hitro zatre požar. Včasih je dovolj, če ne uporabi pravega aparata, takrat ravno narobe dela, vrh tega še ogroža svoje in življenje drugih. Ce analiziramo vse te pojave, pridemo do zaključka, da je nujno ljudi podučiti, jih navaditi na .disciplino, jih opremiti na sodoben način, z orodjem, ki naj bo zanesljivo in učinkovito, ker pri proizvodnji uporabljamo približno 55 do 60 ton srednje težkega olja in 12 ton butana dnevno in če pogledamo naša skladišča, lahko rečemo, da je nevarnosti več kot si lahko zamišljamo. Še danes ugotavljamo, da imamo skladišče kurilnega olja, ki nima nobene zaščite pred požarom, obratuje pa že 3 leta, tla pri prečrpavanju so prepojena z oljem; v letnem času je dovolj, če nekdo odvrže še neohlajeno steklenico od avtomatske proizvodnje in vroča tla, prepojena z oljem, v hipu zagorijo (tak primer je bil lani julija). Do danes v zvezi s tem nismo storili nič. Še nešteto je teh pomanjkljivosti, ki jih moramo rešiti, odločno in pravočasno ukrepati, takoj ko pride signal s katerekoli strani. Storiti moramo čim več, da se ognemo požarom, ki jim botruje nemarnost, brezbrižnost, nepazljivost, nered in podobno. Vem, da si nihče ne želi, da bi bili registrirani med podjetja, ki utrpijo veliko škodo zaradi požara (omenjena škoda je samo Dne 20. marca tega leta so nas obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in strokovnjaki iz steklarne Paračin. Predvsem so se zanimali, kako je pri nas urejeno nagrajevanj e, kaj mislimo glede združenja steklarn Jugoslavije ter o sodelovanju na kulturnem in športnem področju. O teh vprašanjih smo se z njimi tovariško razgovarjali in iznašali probleme, ki nas obojestransko tarejo. Razgovori so bili koristni, ker so bili odkriti, tako da smo se obojestransko seznanili s stanjem, v katerem se naša podjetja nahajajo. materialna, ni pa vključena škoda zaradi izpada proizvodnje, neizpolnevanja obveznosti in drugo). Ce pa ne bomo dosledni, disciplinirani, nas lahko doleti nesreča jutri, danes ali celo čez eno uro, torej vsak hip. Po končanih razgovorih smo vsi skupaj šli na ogled podjetja, kjer so si tovariši iz Paračina z zanimanjem ogledali naše delo, kakšne so norme, učinek steklarjev itd. Bili so zadovoljni z razgovori in ogledom tovarne ter so izrazili željo, da tudi naši predstavniki kmalu vrnejo obisk tovarišem iz Paračina. Načelno smo sprejeli predlog, da gredo tudi naši predstavniki v Paračin. Na koncu je bila izražena obojestranska želja za čimboljše sodelovanje, kar bo vsekakor v interesu obeh tovarn. Grčar Karli Kirhmajer Rudi Kako je z letovanjem? Bliža se čas, ko bodo naši člani začeli koristiti svoj redni letni dopust ter odpotovali v počitniški doam v Bohinj oziroma Portorož. Verjetno se že marsikdo sprašuje, kako to, da še ni nikakršnih natančnejših navodil ali oglasov glede vpisovanja, pogojev plačila in bivanja ter drugih kriterijev, na podlagi katerih bi se člani odločili za letni oddih v enem izmed navedenih domov. Čeprav je v tem pogledu za sedaj kolektiv dejansko premalo obveščen, s tem še ni rečeno, da je to pozabljeno, oziroma da se na tem področju ne dela organizirano, da se ne pripravlja. Poudariti je treba, da je predsedstvo osnovnih organizacij sindikata o tem vprašanju že razpravljalo in da bodo člani delovne skupnosti prek oglasnih desk, kasneje pa tudi prek tega glasila obveščeni o vseh podrobnostih v zvezi s prebivanjem v počitniških domovih. Pripomnimo naj, da so se v počitniškem domu Portorož izvršila določena popravila, adaptacije, tako da bo prebivanje v tem domu v bodoče še prijaznejše in udobnejše kot je bilo doslej. Pri tem gre vsekakor naj večja zahvala samoupravnim organom, ki so z razumevanjem in z vso skrbnostjo reševali nekatere zadeve z željo, da bi čimbolj ugodili vsem tistim, ki bodo letovali v počitniških domovih. Torej brez skrbi, vse podrobnosti glede vpisovanja za letni oddih kakor tudi glede ostalih pogojev bomo pravočasno oglasili in poskušali z razdelitvijo v okviru možnosti ustreči posameznim članom. Članom, ki pa se bodo udeležili letovanja v naših domovih, želimo kar najprijetnejši letni dopust z željo, da bodo v letošnjem letu tudi uredništvu »Steklarja« v času oddiha kaj več pisali, tako da bomo lahko tudi tiste, ki bodo v tem času na delu, seznanjali z dogodki in prijetnostmi prebivanja v naših počitniških domovih. Tovariša Blaško in Javoršek pripravljata narezek OBISK IZ PARAČINA APRIL 1941 Pomlad leta 1941 je bila zgodnja. Drevje je že imelo bogate krošnje, sonce je že zvabilo pomladno cvetje, torej bila je pomlad, katero si ljudje vedno znova in znova želimo. Toda ta pomlad je bila v marsičem povsem drugačna od prejšnjih. Ljudje so nekako srepo zrli predse, tihi pogovori so se kdaj podžigale upor. Zlasti mladina se je kmalu povezala v organizacijo, ki je organizirano delovala in rovarila zoper sovražnika Vrstile so se akcije mladine vse do velike izdaje. Rdeči letaki so krvavo naznanjali smrt teh mladih junakov, katerih pot se je končala v Celju, Mariboru in Laškem. S tem krvavim davkom smo plačali svobodo, ki nam mora biti sveta, stremeti moramo za tem, da se nikdar več ne povrnejo časi gorja in smrti. ZZB NOV Hrastnik POTEKLA JE MANDATNA DOBA pa kdaj živahneje razplamteli, ugibanja, ali bo vojna zatemnila to prebujajočo pomlad, so bila pogostejša. Nedelja pred veliko nočjo je tudi ta dvom razblinila. Okrog 10 dopoldne so zatulile sirene in kmalu zatem so priletela letala in odvrgla del svojega smrtonosnega tovora na Zidani most. Bežali smo brezglavo v gozdove in čakali najhujšega. Radio, ki je bil takrat še prava redkost, je objavljal napad na Jugoslavijo. Se sedaj se spominjam, da so te izjave, ker jih je le redko kdo slišal, prišle med ljudi povsem izmaličene. Brezglavo smo ugibali, kaj bo. Proti večeru smo se vrnili domov z upanjem, da ne bo hujšega. V pičlih 12 dneh se je zrušila trhla streha Jugoslavije in 17. aprila 1941 ob 21. uri je tedanji minister za zunanje zadeve Aleksander Cincar Markovič podpisal kapitulacijo. Bili smo prodani. Okupacija naše zemlje, ki se je končala nekaj dni po napovedi vojne, pa je takoj pokazala namen, ponemčiti slovensko ozemlje. Že takoj prve dni okupacije nas je prebujala nemška pesem korakajočih mož v rjavih uniformah, med katerimi je bilo nekaj Nemcev, precej pa tudi domačinov, ki so imeli te obleke že v naprej pripravljene. Znašli smo se kot tujci na domači zemlji. Pričele so se izselitve, aretacije in podobne grozne stvari, dotlej nam neznane. Toda že te prve akcije niso uspele, kajti že takoj po vdoru okupatorja so se pričele zbirati manjše grupe, ki so poznale delo fašistov, za upor. Sovražnik je bil iznenađen. Prve izselitve inteligence, aretacije in zasramovanja so še bolj Nemci so besneli, ker so pričakovali od teh madincev in mladink moledovanje in obljube, dosegli pa so prezir. Poslovilna pisma teh junakov so nam bogata dediščina junaštva, niso se bali umreti za domovino. Toda okupatorju ni Dilo dovolj; za vsako ceno je hotel uničiti tudi njih svojce. Ponoči so takrat tako imenovani tovornjaki »Marice« izseljevali cele družine v razna koncentracijska taborišča smrti, kot so Avšvic, Mauthausen in Dahau. Požirali so jih krematoriji, bili so prave tovarne smrti. Doma pa so ostajali s trudom in znojem priborjeni domovi, po katerih je gospodaril okupator. Ljudje so umirali na najstrašnejše načine. Toda vrste upornikov so se množile. Nepozabno dolga štiri leta, leta gorja in smrti so minila. Milijon sedemsto žrtev naše domovine je zaključilo krvavo epopejo. Spet je preteklo leto in treba bo izvršiti volitve v organe upravljanja, tako podjetja, kakor posameznih ekonomskih enot. Sistem samoupravljanja, ki ga gojimo že vrsto let, je v preteklem obdobju znatno vplival na dobre poslovne rezultate, vendar pa kljub temu obstaja vrsta pomanjkljivosti, ki se vlečejo iz leta v leto in ki jih ne znamo ali morda nimamo časa, da bi jih odpravili. Temeljna pomanjkljivost je v tem, da zastavljeno obliko decentralizacije samoupravljanja ne moremo pomakniti niti za en korak naprej kljub temu, da se zavedamo, da bi tudi taka oblika mnogo aktivneje in pozitivno vplivala na rezultate dela in .gospodarjenja. Volitve v organe upravljanja predstavljajo neposredno obliko upravljanja za vse člane, zato so ena najbolj demokratičnih oblik izvrševanja načel samouprave. Samoupravni sistem zahteva od našega člana, da na ravni podjetja ali enote zavestno s polno moralno in materialno odgovornostjo izvršuje splošne in posebne obveznosti. Zaključki, sklepi in stališča najrazličnejših družbenopolitičnih organizacij kažejo na to, da se celotno članstvo zelo zanima in zavzema za poglobitev samoupravnega mehanizma, vendar pa ne najdemo konkretnih oblik, da bi izvedli vse tiste težnje, ki jih zahteva tak sistem. Mnogo je že bilo govora o neaktivnosti decentraliziranih organov upravljanja, vendar lahko kakor v preteklih letih tudi letos ugotavljamo, da decentralizirani organi upravljanja niti v najmanjši meri niso izpolnili svojih obveznosti. Dejstvo je, da si pri takih zahtevah marsikdo postavlja vprašanje, o čem in kako naj bi odločali ti organi, če imamo v podjetju centralne organe, ki razpravljajo o vprašanjih, ki se nanašajo na podjetje kot celoto, kakor tudi o vprašanjih, ki se nanašajo na posamezno enoto. Vsakdo si tudi zamišlja, kako bi bilo v primeru obstoječega spora, če bi organ enote zavzel do določenega vprašanja drugačno stališče kot organ podjetja. Verjetno bi bilo potrebno najti razmejitveno črto v pogledu odločanja z vsebinskim pomenom, tako da bi o zadevah, ki se nanašajo na podjetje, na dobro gospodarjenje v okviru podjetja itd. odločali organi pod- jetja, o zadevah, ki se nanašajo izključno na posàmèzno enoto, pa bi odločali organi enote. V takem primeru bi organi podjetja lahko ocenjevali zakonitost in samoupravnost odločanja, upoštevajoč samoupravno zakonodajo. Morda bi kdo ugovarjal decentraliziranemu odločanju s trditvijo, da imamo v organih podjetja člane delovne skupnosti iz posameznih enot, ki lahko v okviru celotnega odločanja podajo mnenje o rešitvah vprašanj posamezne enote. Treba je vedeti, da se o vprašanjih, ki se nanašajo izključno na enoto, mnogokrat razpravlja tako, da ostali člani v ničemer niso seznanjeni s pogoji in odnosi takega vprašanja, zato tudi aktivno ne sodelujejo pri reševanju takega vprašanja. Zgoraj navedena dejstva kažejo na to, da prav zaradi neraz-mejitve pristojnosti odločanja organi upravljanja v posameznih enotah niso aktivni. Praviloma se dogaja to, da se po izvršenih volitvah sveti ekonomskih enot sestanejo in s tem je tudi konec sej in le redko, se zgodi; da se še skliče kakšen sestanek sveta ekonomskih enot. Ob takem stanju pa se postavlja vprašanje, ali v bodoče še obstajajo objektivne okoliščine, ki bi zahtevale, da imamo tako organizacijo samoupravnega sistema. Ob novih volitvah, zlasti pa ob kandidiranju oziroma predlaganju kandidatov na zborih delovnih ljudi pa je potrebno, da tudi v bodoče v vrste naših samoupravnih organov predlagamo in izvolimo člane, ki se bodo zavzemali za nadaljnji razvoj samouprave, za doslednejše delo in poslovanje, za disciplino, za vzajemne medsebojne odnose, kajti le s takim načinom bomo med letom lahko izpolnili s planom prevzete obveznosti ter si zagotovili sredstva, ki nam bodo omogočila nadaljnji razvoj proizvodnje ter nadaljnji razvoj osebnega in družbenega standarda. Člani in članice Steklarne Hrastnik, pokažimo svojo samoupravi j avsko dolžnost ter se udeležimo v polnem številu zbora delovnih ljudi in predlagajmo najboljše kandidate, istočasno pa s polno udeležbo na volitvah potrdimo dejstvo, da se v celoti zavzemamo za nadaljnji razvoj samoupravnega sistema. Viktor Sušin, dipl. pravnik ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali kri za našo drago mamo BAJDA MARIJO Hčerke in sinovi »VOJNI SESTANKI Konec preteklega leta in v začetku leta 1969 je marsikdo v zvezi z družbeno politično ali samoupravno in društveno dejavnostjo moral obiskati najrazličnejše predhodne sestanke zaradi priprav na občne zbore, na seje upravnih odborov, nadzornih odborov, komisij, torej organizacije, ki nosijo najrazličnejša imena, katerih vodstva pa vsa poudarjajo obvezno prisotnost, prvenstvo udeležbe itd. Priča smo zelo širokemu družbeno političnemu delovanju v okviru družbenega, samoupravnega, gospodarskega in društvenega sistema. Verjetno se vsak član posamezne institucije zaveda, da je dolžan obiskati posamezno zasedanje in kolikor toliko aktivno delovati v tej instituciji, če so mu člani poverili tako pravico in tako obveznost. Dejansko pa kaže življenje povsem drugačno sliko, ker danes marsikateri ne more obiskati vseh institucij, ki ga konkretno vabijo na posamezna zasedanja. V večini primerov so že tako obremenjeni člani mnogokrat zaradi svoje delavnosti še naknadno izbrani ali izvoljeni ali kooptirani še v preostale družbeno politične organizacije, samoupravne organe ali društva, da jim ni storiti drugega, kot da dnevno letajo od sestanka na sestanek, da pri tem ne morejo organizirano in zavestno delati na Na podlagi prijav in neopravičenih izostankov je komisija za izrekanje ukrepov v letu 1969 zoper kršitelje delovne dolžnosti izrekla določene ukrepe, upoštevajoč pri tem vse obtežilne in olajševalne okolnosti. Materialna resnica se je ugotavljala na podlagi prijave, zaslišanja prič in drugih dokazil. Iz vsebine posameznih prijav izhaja, da gre v mnogih primerih samo za trenutne organizacijske nepravilnosti, ki pa vzbudijo pri določenih članih ogorčenost, kar pa povzroči netovariške odnose. V večini primerov gre za obojestransko odgovornost in krivdo, tako da mnogokrat ni mogoče dokončno ugotoviti odgovornosti posamezne osebe. V težjih primerih, ko gre za fizično obračunavanje ali za poseg po predmetih z grožnjo, da se lahko poškoduje telo ali zdravje, in v primeru neopravičenih izostankov je stopnjo odgovornosti mnogo lažje ugotoviti. Iz števila prijav je razvidno, da dejanja medsebojnega fizičnega obračunavanja in tatvin delno upadajo, da pa so dejanja netovariških odnosov in neopravičenih izostankov v posameznih obdobjih celo v vzponu. Največ neopravičenih izostankov je ob dnevih izplačila osebnih dohodkov ali ob praznovanjih osebnih praznikov. Poleg večjega števila opominov, ko gre za kršitelje, ki so prvič storili lažjo kršitev ali jo ponovili po preteku 6 mesecev, je komisija izrekla: a) zoper Kirn Stojana, notranji obrat, ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. Dolžan je tudi povrniti premoženjsko škodo za en izostanek 10 din; tistem področju, v tisti instituciji, ki je po njihovem mnenju zanje najprimernejša in tudi potrebna. S tem v zvezi ne moremo trditi, da vse te insti-trcije niso potrebne, temveč bi bilo potrebno v vsakem posameznem primeru vključiti v delovanje širši krog oseb in posameznike razbremeniti funkcij. Oseba, ki prejme za določen dan po tri ali več vabil za določeno udeležbo na posameznih področjih in kjer piše, da je udeležba obvezna ali da se kot član zagotovo udeleži, se vsekakor postavlja vprašanje, kako je mogoče priti na vsak sestanek. Poleg tega pa je verjetno mnogokrat taka oseba, ki se je samostojno odločila za udeležbo na enem ali dveh sestankih in se ni udeležila tretjega ali celo četrtega, mnogokrat tudi izpostavljena kritiki zaradi neaktivnosti. Tudi institucije same imajo danes ravno zaradi takega delovanja in takih pogojev zelo slabo udeležbo, kar pa zelo kvarno vpliva na delovanje. Verjetno bo potrebno v okviru občine kot celote koordinirati delo glede organizacije sestankov in sej posameznih institucij, ker se bo edino na ta način dosegla smotrnejša razdelitev prostega časa in bolj kvalitetno delo posameznih odborov v okviru organizacij b) zoper Laharner Franca, pomožne delavnice, zadnji javni opomin, dolžan je tudi povrniti 24 din; c) zoper Stražar Nado, notranji obrat, ukrep zadnjega javnega opomina, dolžna je povrniti premoženjsko škodo v višini 84 din; d) člani, katerim je komisija izrekla ukrep opomina zaradi neopravičenih izostankov, pa so zaradi njih dolžni povrniti premoženjsko škodo: Tušek Jože, notranji obrat, 20 din; Zavrl Anton, zmesarna, 25 din; Kraševec Alojz, notranji obrat, 25 din; Tovornik Jože, transport, 20 din; Oblak Jože, notranji obrat, 15 din; Sivec Maks, notranji obrat, 20 din; Radočaj Jana, kontrola, 15 din; Babič Hermina, kontrola, 15 din; Bradaševič Peter, zmesarna, 20 din; Tovornik Alojz, transport, 25 din; Rojko Jože, notranji obrat, 60 din; Draksler Viljem, pomožne delavnice, 24 din; Zupanc Emil, notranji obrat, 30 din; Kavšek Alojz, notranji obrat, 30 din; Šošter Marija, notranji obrat, 12 din. V določenih primerih so posamezni člani dokazali, da so imeli opravičeno odsotnost iz naslova bolniškega staleža ali druge opravičene odsotnosti. Komisija samoupravnih organov in društev. Pri vsem tem je pa nujno treba pripomniti, da moramo delovnemu človeku pustiti tudi nekaj Ni dolgo tega, ko so bile na sestanku izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v podjetju postavljene komisije. Naloga komisij je določena s pravilnikom. Pred dnevi je predsednik OO sindikata sklical vse komisije. Sestanka so se udeležili v glavnem vsi člani posameznih komisij. Naloga sklica je bila, da si vsaka posamezna komisija pripravi točen program dela. Pred komisijami stoje izredno važne naloge: predvsem bo imela komisija za utrditev in organizacijo organov upravljanja zelo konkretne naloge. Stojimo pred volitvami v organe upravljanja. Postaviti bo treba nove osnove dela SEE (svetov ekonomskih enot), ker takšne, ZADNJA Dne 21. IV. je CDS imel svojo XIII. in obenem zadnjo sejo pred volitvami za nove člane samoupravnih organov. Dnevni red je kot po navadi bil zelo obširen, pa vendarle zanimiv in važen. Razen sklepov preteklih sej se je obravnavalo poročilo o poslovanju za dobo januar-februar s prikazom poslovnih gibanj v marcu in aprilu. CDS je ugotovil, da smo v tem obdobju uspešno poslovali, v okvirih plana, in da je kljub temu poslovanje še možno izboljšati. Glede na ustvarjena sredstva ter predvidevanja za mesec marec in april je sklenil, da bo vrednost točke za april 1,45 din in da se izplača nadomestilo za »K-15« pod istimi pogoji, ki so veljali za leto 1968. CDS je obravnaval tudi poročilo komisije za osebne dohodke oz. pritožbe in predloge članov kolektiva na obstoječe ocene delovnih mest ter ocene novo formiranih delovnih mest. Komisija je Upravni odbor Počitniške skupnosti ObSS Hrastnik obvešča vse člane kolektiva Steklarne Hrastnik, ki so interesenti ža letni oddih v Vrsarju pri Poreču, da bo vpisovanje za letovanje v četrtek, 15. maja ob 13. uri v prostorih sindikata Steklarne. Letovanje v sezoni 1969 bo pod naslednjimi pogoji: 1) Pravico do letovanja imajo vsi zaposleni v Steklarni Hrastnik z ožjimi družinskimi člani (mož — žena — otroci). Ostali sorodniki pa le, če živijo v skupnem gospodinjstvu. 2) Letovanje traja 10 dni, kolikor pa je dovolj prostih kapacitet, pa tudi 15 ali 20 dni. 3) Cena penziona znaša 20,00 din dnevno, za otroke do 10. leta starosti pa 10,00 din dnevno. prostega časa za osebno razvedrilo kakor tudi za skupno življenje v domačem krogu. n. n. kot imamo sedaj, se niso obnesle. Tudi komisija za rekreacijo bo imela izredno veliko dela. Potrebno bo bolj masovno zajeti celotni kolektiv za rekreativno dejavnost. Potrebno bo organizirati več med-obratnih tekmovanj in več izletov v naravo. Komisija za organizacijo preventivnega zdravljenja bo tudi morala pripraviti konkretne predloge vseh potrebnih članov kolektiva za zdravljenje. To predvsem na podlagi dokumentacije zdravnika. Komisije bodo predložile svoje programe dela izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata do konca meseca. r. r. NOVICA predlagala nekaj sprememb ocen delovnih mest, ni pa rešila pritožb, ki se nanašajo na oceno v razponu, ker je za to pristojna posebna komisija (čl. 18 Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov). Prav tako komisija ni rešila problema znižanja prejemkov pri delovnih mestih, na katerih je uvedena 4. izmena. Podrobno poročilo komisije bo objavljeno v naslednji številki "Steklarja«. CDS je tudi osvojil predlog kolegija o nabavi osnovnih sredstev v letu 1969 iz ustvarjenih sredstev po ZR 1968. Sprejet je bil tudi sklep o iskanju možnosti financiranja nabave avtomatov za kegljišče za Savo. Ob koncu seje je bilo odločeno, da se za člane CDS in UO organizira skupinski izlet kot nagrada za prizadevanje v mandatni dobi. O detajlih problematike in ostalih sklepih s tega zasedanja boste obveščeni pozneje. 4) Avtobusni prevoz v obe smeri : — za odrasle 65,00 din — za otroke od 4. — 10. leta starosti 32,50 din. 5) Stroške letovanja in prevoza boste lahko poravnali v 3. obrokih in sicer: 1. obrok je obvezna akontacija 60,00 din na osebo (ne glede na starost otrok). Akontacija se vplača ob vpisu. 2. obrok se poravna pred odhodom na letovanje. 3. obrok boste plačali v roku 1. meseca po prihodu z letovanja. Prijav brez plačila akontacije ne bomo upoštevali. Upravni odbor PS Hrastnik Izrečeni ukrepi OBVESTILO ČLANOM KOLEKTIVA STEKLARNE Komisije pri 00 sindikata so se sestale ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT ROKOMETAŠICE PRED PRVENSTVOM Spomladanski del prvenstva v republiški ženski rokometni ligi se bliža s hitrimi koraki. V vodstvu ŽRK »Steklarja« se tega dobro zavedajo in so zaradi tega mobilizirane vse sile, da bi se obe ekipi kar najbolje pripravili za prvenstvene obračune. Igralke so sicer trenirale vso . zimo. Nekaj časa so krepile svoje moči na kegljišču, nato pa so se v začetku januarja preselile v te- tudi dejstvo, da obe ekipi v glavnem sestavljajo članice našega kolektiva ter mladinke, ki obiskujejo še šolo, nekaj pa jih je tudi iz drugih hrastniških kolektivov. Kljub temu, da se ugotavlja, da je delo v klubu steklo ponovno normalno, da so vsaj delno rešeni problemi financiranja, pa se vodstvo kluba še vedno bori s problemi nabave opreme, ki poleg prevoznih stroškov na prvenstve- lovadnico na Rudnik. Intenzivni treningi na igrišču za Savo pa trajajo že več tednov. Letošnje priprave se odlikujejo po izredno dobro obiskanih treningih, kar v preteklih letih ni bil primer. Žal pa je potrebno ob tem ugotoviti, da so klub zapustile nekatere starejše igralke, in to: Dornik Majda, Sovdat Miša in Gornik Milena. Tako bo ekipa v spomladanskem delu nastopala v izredno pomlajenem sestavu, in to: Pufler Dragica, Barovič Marjeta, Sergan Etelka, Bratuša Nevenka, Oplotnik Joža, Krajnc Sonja, Krajnc Ida, Jelčič Lili, Sekili Marjana, Sušter Stanka, Kreže Irena in Mlinarič Marjana. Iz knjige članstva je razvidno, da je v dveh letih obstoja kluba aktivno igralo rokomet 55 deklet, od tega pa jih je danes samo še 24. 12 jih bo igralo za prvo ekipo, 12 pa jih bo nastopalo za drugo ekipo, ki tekmuje izven konkurence v ljubljanski ženski conski ligi. Praksa kaže, da vsako leto preneha igrati nekaj deklet, kar je specifično za vse ženske športe in ostanejo dalj časa le vztrajnejše. Zato bo potrebno, da bo tehnično vodstvo v aprilu ponovno organiziralo šolsko prvenstvo v rokometu za pionirke. Na tem prvenstvu bo trener izbral nekaj najbolj šib, ki bodo kot šolska ekipa vključene v skupne priprave in treninge pri klubu. Tu se poudarja na drugi strani tudi izredno koristno sodelovanje s šolo, kar je še prav posebno naglasila diskusija na redni letni konferenci Občinske zveze za telesno kulturo v Hrastniku. Razveseljivo pa je Razpored prvenstva druge ekipe v ljubljanski conski ligi: Storžič — Steklar B 6. 4. Steklar B — Mokerc (Ig) 13. 4. Kr. Gora — Steklar B 20. 4. Steklar B — Borec (Polje) 27. 4. Slovan B — Steklar B 4. 5. Steklar B — Olimpija B 18. 5. Selca B — Steklar B 25. 5. Škofja Loka — Steklar B 1. 6. Steklar B — Usnjar 8. 6. Iz prvenstvenega razporeda je torej razvidno, da bo spomladanski del prvenstva zaradi daljših potovanj izredno drag. Prva ekipa potuje v Selco, Maribor, Mursko Soboto in Ljubljano. Druga ekipa pa potuje v Golnik, Kranjsko Goro, Ljubljano, Selco in v Škofjo Loko. Če dotacije Občinske zveze za telesno kulturo ne bodo redno prihajale, potem lahko že sedaj pričakujejo, da se bodo ponovno znašli v finančnih škripcih, kar pa vsekakor negativno vpliva na nadaljnji razvoj. Ob zaključku se vsiljuje ugotovitev, da so vsa prizadevanja članov vodstva kluba in igralk na najboljši poti in če se ne bodo pojavile nepredvidene težave, lahko pričakujejo boljše uspehe. Prva ekipa ŽRK »Steklar«: od leve proti desni stojijo: predsednik Sušin, Oplotnik Joža, Sekili Marjana, Bratuša Nevenka, Mlinarič Marjana, Šuster Stanka, Kreže Irena, Šergan Etelka in trener Dornik Janko. Od leve proti desni pa čepijo: Jelčič Lili, Pufler Dragica, Barovič Meta in Krajnc Ida Neka] o delu kolesarjev ne tekme predstavlja naj večji strošek. Da, izredna zahvala pa gre vsem tistim institucijam v kolektivu, ki so pravilno razumele potrebo nadaljnjega razvoja ženskega rokometa in prizadevanje vodstva kluba materialno in moralno podprle. In še nekaj podrobnosti o prijateljskih tekmah pred prvenstvom: Rezultati : Slovan — Steklar 11:14 Šmartno — Steklar 8:11 Steklar B — Slovan B 9:10 Steklar — Slovan 7:11 Steklar — Usnjar (Šmartno) 14:6 Skupno so igralke »Steklarja« v petih tekmah dosegle 55 golov. Strelke: Bratuša 17, Šergan 10, Mlinarič 7, Šušter 5, Kreže I. 4, Jelčič 3, Sekili 3, Krajnc S. 3, Oplotnik 2, Krajnc I. 1. Najboljši strelki sta vsekakor Bratuševa in Šerganova, v obrambi pa je najboljša vratarka Pufler jeva. Če bodo priprave potekale še naprej do prvenstva s tako zavzetostjo, potem v spomladanskem delu lahko pričakujemo boljše rezultate. Ob prebiranju vašega lista me poleg tekoče problematike v vašem podjetju zelo privlači tudi športna stran. Zato sem se odločil, da napišem nekaj vrstic o delu Kolesarsekga društva Hrastnik. Zakaj bi ne. Vsi aktivni tekmovalci izhajajo namreč iz vašega kolektiva in zato smatram, da bo bralce moj članek zanimal. Kolesarsko društvo Hrastnik si je v letošnjem letu dalo nalogo, da čimbolj poživi dejavnost na vseh področjih. Predvsem nameravamo organizirati čim več tekmovanj doma. Zato bo v letošnjem letu v Hrastniku kar šest društvenih dirk. Vozili bodo tri dirke za cestno prvenstvo Hrastnika. Ena bo v začetku, druga v sredini in tretja na kraju sezone. Prva dirka Razpored prvenstva prve ekipe republiški ligi: je bila 5. aprila na progi Hrastnik—Trojane—Hrastnik v dolžini Steklar — Brežice i 13. 4. 60 kilometrov. Vrstni red na cilju Selca — Steklar 20. 4. je bil: Steklar — Slovan 27. 4. 1. Pilih Drago Branik — Steklar 4. 5. 2. Koritnik Vlado Steklar — Piran Sobota — Steklar 18. 5. 25. 5. 3. Oberčkal Janko itd. Steklar — Koper 1. 6. Zmagovalec je prevozil progo Olimpija — Steklar 8. 6. s povprečno hitrostjo 41,6 km na Steklar — Kranj 15. 6. uro. Prvih pet tekmovalcev je dobilo točke, tisti pa, ki bo zbral po treh dirkah največ točk, bo cestni prvak Hrastnika za leto 1969. Na kraju sezone bo gorsko prvenstvo Hrastnika na progi Hrastnik—koča v Gorah. Za prvenstvo Hrastnika na dirkališču pa se bodo kolesarji pomerili na nogometnem igrišču na Rudniku. Glede na to, da v našem društvu tekmuje letos zadnja generacija juniorjev, ki bodo v kratkem dopolnili 19 let, se bomo udeležili tudi treh večjih mednarodnih etapnih dirk. Prva bo že od 18. do 20. aprila PO JADRANSKI MAGISTRALI. Nadalje se bomo udeležili še dirke »Alpe — Adria« in PO HRVATSKI IN SLOVENIJI. O plasmaju naših vozačev na teh velikih etapnih dirkah vam bom še natančneje poročal. V načrtu pa imamo še udeležbo na približno 10 članskih in mladinskih dirkah širom Jugoslavije. Da bi kolesarstvo v Hrastniku še bolj popularizirali, smo se odločili organizirati tudi v Hrastniku velike meddruštvene dirke »Dveh dolin« v čast Dneva mladosti. Dirka bo 18. maja na prog’i Hrastnik - Trojane - Celje - Hrastnik v dolžini 100 km. Na dirke pa smo povabili vse najboljše kolesarje iz Hrvatske in Slovenije. Povedal bi rad samo še to, da od mladih hrastniških kolesarjev pričakujemo letos velike uspehe. Trening vodi izredno natančno in z veliko disciplino mladi trener, nekdaj odlični kolesar Vinko Železnik. Za prvo ekipo vozi sedaj pet kolesarjev, imajo v nogah že 2000 km. Treningi se vrše petkrat tedensko in zato ni nič čudnega, če srečamo naše kolesarje po cestah tja do Velenja, Ljubljane, Trojan, Kranja itd. Rad bi povedal le še to, da se v športu da mnogo doseči tudi z veliko volje, samopremagovanja in ljubeznijo do športa, ne le z ogromnimi finančnimi podporami. MAJES JOŽE Dragi urednik! Predno ti kaj napišem, naj te lepo pozdravim. Prav lepo se ti zahvaljujem za »Steklarja-«, katerega zelo redno prebiram. Povem pa naj, da me je zelo razveselil članek o 42-urniku. Lep pozdrav od pitomca Ernota Rotarja Dragi Erno! Lepo se ti zahvaljujem za prelepo kartico in pozdrave. Vesel sem, da rad prebiraš »Steklarja« in da te zanimajo dogodki v podjetju. Oglasi se še kaj ! Lep pozdrav od urednika in kadrovsko-pravhe službe Dragi urednik! Potekajo mi prvi pomladanski dnevi vojaščine v Osijeku. Dostikrat se spomnim prijateljev iz kolektiva. Sedaj, ko bom 18 mesecev odsoten z dela, bi vas prosil, če bi mi pošiljali »Steklarja«, da ne bom popolnoma odrezan od vas. Jaz pa se vas bom spomnil s kakšno kartico ali pismom. Tovariško vas pozdravljam! Vojak Ivo Križnik, OSIJEK Dragi Ivo! Prisrčna hvala za pismo in pozdrave. »Steklarja« ti bom z veseljem pošiljal. Prosim tvoje svojce, da v uredništvo prinesejo tvoj naslov, ker si ga ti pozabil napisati ! Te pozdravlja urednik DRAGI UREDNIK! Pišem vam iz Pule, kjer služim vojaški rok. Prosim, če bi mi pošiljali »Steklarja« na spodnji naslov. Lepo vas pozdravljam, obenem pa tudi vse elektrikarje. Mornar Gračner Branko V. P. 1195-94 E -VE-7 PULA DRAGI BftANKO ! Presenečen in vesel sem bil, ko sem dobil tvojo lepo razglednico. Prav lepa hvala zanjo. »Steklarja« ti bom pošiljal in želim ti, da bi se ob branju razvedril. Tvoj urednik DRAGI TOVARIŠI! Oglašam se vam iz JLA. Postal sem že pravi vojak. Zanima me, kaj je novega v Steklarni, zato vas prosim, če mi lahko pošiljate »Steklarja«. Mnogo pozdravov vsem Bogomir Razpotnik V. P. 3215/15 BILECA ZDRAVO MIRO! Razveselil sem se tvoje razglednice in lepa hvala zanjo. »Steklarja« boš prejemal redno. Prav lepo te pozdravljam, kakor tudi drugi sodelavci iz kadrovsko pravne službe. Tvoj urednik TOVARIŠ UREDNIK! Namenil sem se napisati nekaj vrstic, da me bo misel na prijatelje in sodelavce zopet popeljala v domači kraj. 2e več kot polovico časa je minilo od roka, določenega za življenje v JLA. Privadil sem se novim nalogam in običajem, kakor vsak vojak pa se najbolj razveselim sporočil od doma. Pri tem moram poudariti, da mi je časopis »Steklar«, ki ga redno prejemam, v veliko zadovoljstvo. Vsi članki so mi všeč, vsebina pa bo še boljša, če se bo v našem glasilu oglašalo čim več mladih. Tovariški pozdrav! Anton Zužman V. P. 4736/Ì BEOGRAD DRAGI TONI! Lepo od tebe, da si se zopet spomnil na nas. Čas kar hitro teče, ali ne? Ne bo dolgo, ko boš zopet prišel in začel z delom. Prejmi lepe pozdrave od urednika in kadrovsko pravne službe. DRAGI UREDNIK! Danes se ti prvikrat javljam iz prekomande. Sem na stažiranju v Vranju. Mesto, kjer živim, je lepo, je pa še precej hladno. Obenem ko ti pišem, te prosim, če bi mi pošiljal »Steklarja« na moj novi naslov. Lep pozdrav od sodelavca vodnik stažist ROTAR ERNO V. P. 8440/16 VRANJE DRAGI ERNO! Prijetno presenečen sem bil, ko mi je poštar izročil tvojo lepo razglednico. Prav lepa hvala zanjo. »Steklarja« ti bom zopet pošiljal na novi naslov. Prisrčen pozdrav od urednika in kadrovsko pravne službe. POZDRAVLJENI! Sem vojak, toda prej sem bil zaposlen v vašem podjetju, kjer sem bil zelo zadovoljen. Zanima me, kako je kaj v Steklarni in bi prosil, če bi mi pošiljali »Steklarja«. Lep pozdrav vsem sodelavcem, posebno pa Tonetu Kobalu. Vsem čestitam k Prazniku dela! Vojak Cvetko Teršek V. P. 7716/12 SABAC, Srbija DRAGI CVETKO! Prisrčna hvala za pismo in čestitko. Tudi mi ti čestitamo k Prazniku dela! Lep pozdrav od urednika SPOŠTOVANI TOVARIŠI! Precej časa sem že v JLA, a se vam nisem niti oglasil. Prosim vas, da mi mojo malomarnost oprostite. Ne vem, če je kdo iz naše tovarne služil vojaški rok v Vipavi, zato vam bom malo opisal, kako tu živimo. Urnik vstajanja, kosila je tak kot drugod. Samo ob nedeljah moramo biti v kasarni že ob 19. uri. To pa zato, ker je Vipava blizu meje. To velja za vse obmejne kasarne, zato tudi mi nismo izjema. Tudi disciplina je večja kot drugod. Za vsak prekršek dobimo takoj 7 dni zapora. Jaz še nisem bil kaznovan, toda imam drugo delo. Nosim puškomitraljez, in to že štiri mesece. Tolažim se s tem, ker ga bodo za mano še drugi nosili. CREMO I. -2. 5.1969 Ameriški barvni glasbeni film: »MARY POPINS« 3.-5. 5. 1969 Francoski barvni CS film: »BLEDOLIČNI UBIJALEC -SAMURAJ« 7.-8. 5. 1969 Nemški CS film: »SMRTNONOSNE ZANKE MABUZE« 9.-10. 5. 1969 Ameriški barvni CS film: »V ZNAKU REVOLVERJA« II. -12. 5. 1969 Italijanski barvni CS film: »SOKOLOV PLEN« 13.-14. 5. 1969 Jugoslovanski CS film: »MOMENTO« 15. 5. 1969 Francoski VV film: »ZANKA ZA PEPELCICO« 16. 5. 1969 Ameriški western film — kinoteka: »VIVA - VILA« 17. 5. 1969 Ameriški barvni CS film: »DRUŽINSKE STVARI« 18. -19. 5. 1969 Ameriški barvni CS film: »PARIZ GORI« 21.-22. 5. 1969 Ameriški barvni CS film: »Človek iz Istanbula« 23.-24. 5. 1969 Ameriški barvni CS film: »KOMEDIJANTI« 25.-26. 5. 1969 Italijanski barvni CS film: »AGENT SIGMA 3« 28.-29. 5. 1969 Ameriški barvni CS film: »MADAM X« 30.-31. 5. 1969 Ameriški barvni CS film: »CENA MAŠČEVANJA« 1.-2. 6. 1969 Španski barvni film: »LAS TARANTOS« Sedaj pa vas prosim, če bi mi pošiljali »Steklarja«, ker je tu včasih zelo dolgočasno. Prejmite lepe pozdrave od vojaka Bojana Štrausa V. P. 1427/7 VIPAVA DRAGI BOJAN! Zelo sem vesel, kadar prejmem pismo od vojaka in tudi tvojega sem se razveselil. Najlepša hvala zanj. Rad ti verjamem, da je disciplina ostra in tudi drugi fantje, kateri so svojo dolžnost že opravljali, ti bodo to potrdili. Toda vse mine, ali ne?! »Steklarja« ti bom z veseljem pošiljal. Prejmi lepe pozdrave od urednika in kadrovsko pravne službe V KINO 3.-4. 6. 1969 Francoski barvni film: »karolin Seri« 5. 6. 1969 Ameriški barvni film: »CENA ENEGA ČLOVEKA« 6. -7. 6. 1969 Ameriški barvni CS film: »NEOBIČAJNA TATVINA« 8.-9. 6. 1969 Ameriški barvni CS film: »OGNJEVITA KOLONA« 11.-12. 6. 1969 »OSKUBI ME« 13.-14. 6. 1969 Ameriški barvni CS film: »DAN REVOLVERASEV« 15.-16. 6. 1969 Angleški barvni CS film: »TRAJEKT ZA HONG KONG« 17. 6. 1969 Ameriški western film — kinoteka : »WINCHESTER 73« 18. -19. 6. 1969 Francoski barvni film: »DIAMANTI V BILJARDU« 20.-21. 6. 1969 Ameriški barvni western film : »prerija Časti« 22.-23. 6. 1969 Ameriški barvni VV — vojni film: »TOBRUK« 25.-26. 6. 1969 Ameriški film: »KDO SE BOJI VIRGINIJE WOLF« 27.-28. 6. 1969 Ameriški barvni CS film: »POTOVANJE V DVOJE« 29.-30. 6. 1969 Ameriški barvni film: »GROB UBIJALCEV« OBIŠČITE NAS IN SAMI SE BOSTE PREPRIČALI, DA VAM PREDVAJAMO SAMO KVALITETNE FILME ZA CENJENI OBISK SE PRIPOROČA UPRAVA KINO SVOBODA PROGRAM FILMOV ZA MESEC MAJ IN JUNIJ 1969 8. marca je bil v jedilnici Steklarne kratek kulturni program Krajevna organizacija SZDL terena II. ter organizacija ZB terena II. so tudi letos za 8. marec pripravili skromno tovariško srečanje za borke in interniranke Tovarišici Poljšak Eli in Volfand Frida so recitirale na proslavi 8. marca Nakladalne rampe pri firmi W Hustadt Iz razstave brodarjev v sliki in besedi Rastal Werk v Höhk Grenzausnu na proslavi 8. marca Petra Werk v Miinchnu Obrat našega najstarejšega kupca E. Sahm Nagradna križanka 30. APRIL ? 2. MAJ • DEL LE * TALA ALI LADJE KRČEVINA, TREBEZ R VOJAK TEHNIČNEGA ODDELKA MN0G0SEDEZ NO VOZILO ZA REDNI P0TNIŠ KI PROMET LANTAN SLOVENSKI SLIKAR tJOŽEF ) • OSTANEK POSEKANEGA DREVESA ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA LJUDSKA TEHNIKA OTO REI: SINGER SVETILNO TELO POLDRAG KAMEN SLOVENSKI SLIKAR l BOŽI DAR) VELIKO FINSKO JEZERO KRAJ V ŠUMADIJI AGREG.STA NJE SNOVI POSTO * JANKE ► ; MESTO V DELTI VOLGE NEPREHOD-NO ČREVO • podkožna MAŠČOBA DEVETI PLANET V OKENCE TIBETANSKO GOVEDO mlinski ŽLEB PRITISK ČLOVEK, KI KIHA NAJMANJŠI DELEC SNOVI RISANA ZGODBA Z BESEDILOM KEMIČNA PRVINA i 0KAMENELA SMOLA ZANIČ. IME ZA GOSLI METER PRELAI NA VELEBITU VŽIGALICE, ŽVEPLEN« > ROMAN M. GORKEGA CANKAR IVAN OTOK V JADRANU PSU SLIČNA PONOČNA ZVER OTREBUEN SVET DRŽAVA V PREDNJI AZIJI PEKOVSKI IZDELEK UČENJE NEMŠKI BAK TERIOLOG REDOV- NICE ZMES PLINOV, KI NAS OBDAJA VREDNOST BLAGA STRELIVO JEZERO V AFRIKI DEL OKNA, ŽALUZIJA JUDOVSKI JUNAK MESTO V ZA HOD. NEMČIJI REKA V ŠVICI ALBERT JAKOPIČ • SLOVAN -SKI BOG SONCA ŽENSKO IME VOJAŠKA UPRAVA SOVRAŽNICA ŽELEZA • TISOČAK GRŠKI BOG VETROV VETRNI JOPIC ŽIVAL,MRHOVINA ČRTA SEČNICA = SPRE- MEMBA DANEU REKA V SRBIJI RUSKO ŽGANJE ODVAJALNO OLJE RIBIŠKA PO TREBSČINA MESTO V KOLUMBIJI MOJSTER PRI JUDIH ANGLEŠKO SVETLO PIVO ŽENSKO IME DEL puSke ZNAČILEN PREDSTAV* NIK VRSTE COLO DEBE LA DESKA POJAV NA VODI ČETRTI RIMSKI KRALJ SENČNICA, KLAONICA VRSTA HAZARDNE IGRE ZAPREKA, NAPOTA CITROENOV AVTO KEM.ZNAK ZA ZLATO SREDIŠČE VRTENJA ANNA MAGNANI ŠTEVNIK (EDEN) IZOLANT VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE NAROČNIK PREDPLAČNIK GRAM SESTAVIL: KARLI DREMEL EGIPČANSKI SVETI BIK LOŠČILO MIKANA PREJA ALI TKANINA Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo 5 nagrad: 1. nagrada 20 din 2. nagrada 15 din 3. -5. nagrada 10 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 23. maja. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« 8. 4. smo prejeli 85 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 20 din: MÜHLBAUER Bogo 2. nagrada 15 din: ALT Ervin 3. do 5. nagrado po 10 din: ROME Ana STRGARSEK Milena KIRN Stojan ZANIMALO VAS BO! Prišli v podjetje: Petan Marija, odnašalka; Grum Mirko, pomožni v slikarnici; Hribšek Ivan, pobiralec črepinj; Rot Jože, steklar; Jecl Anton, pobiralec črepinj ; Kaluža Milena, odnašalka; Hribšek Štefanija, odnašalka; Oblak Slavica, odnašalka; Zlodej Dragan, odnašalec; Skoberne Vladimir, odnašalec. Odšli iz podjetja: Gnjidič Spiro, menjalec modelov; Hozjan Ivan, pobiralec črepinj; Sotlar Emil, polirec modelov; Slonecki Olga, odnašalka; Prelog Gabrijel, nosač stekla; Funkeij Milena, odnašalka; Hoh-kraut Zofija, natikalka. Prirastek v družini: Lapornik Franc hčerko; Koritnik Alojz II sina. Poročili so se: Blagajčevič Fikret, nabiralec II; Gabrič Zdravka, uslužbenka — PUST; Legvar Miroslava, kontrolor — HALER; Medvešek Marta, odnašalka — VOLAVŠEK; Šinkovec Zdenka, kontrolor — GRIČ AR; Skrlec Matilda, kontrolor in Boč-ko Rajko, elektrikar.' REŠITEV PREJŠNJE NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: stekloslikarka, otok, meridian, Pan, trta, Alpe, odstop, torta, O. M., I. M., Seidel, kača, let, Oto, akt, Rakek, Ankaran, kooperant, Karina, artikel, Indija, EE, II, os, Vogel, knez, trs, napis, pano, atom, Ank, ovire, Ilin, le, Bi, amater, kos, bolid, ocena, Onega, epoleta, Rabat, Nace, jarek. (D. K.) ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame KRAJNČAN ALOJZIJE se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Vidmarju, ki je bil ob vsaki priliki pripravljen nuditi pomoč. Žalujoča hčerka Slavica z možem, vnuk Drago in Adi z ženo Milico in ostalo sorodstvo. Dopisujte v Steklarja