_86_
f^                     O zvitej lisici.
i je mej gozdnirai zvrmi nobene, ki bi bila tako  znana in razupita, prekanjena in zvita, kakor jo lisica. Vže v starodavnih časih so poznali to prcbrisano ponoino vlačugo ter zložili o njej mtiogo pripovedek in basen. In kaj bi ne? saj ste njena pretkanost in zvitost prišli celo v prigovor. Usica ne pride nikoli v zadrego, v največjej stiski si zna pomagati in se izogniti vsakej nevarnosti, tc je treba.
Ta žival je pa tudi kakor navlašč nstvarjona &a svoje rokovnjaško in staparsko dclo. Tenko in kratke nogo nosijo šibko in gibično truplo tako tiho in rahlo, da skoraj nobenega alctli'i ne puščajo za aeboj. Široka glava se hitro spnžSn v dolg tenek gobček, ki vse zavoha, koniiSasto ušfsa stojo po konci ter njemo vsak glas, a pod čeloin sc jej bleste bistre in poželjive 061. Najlopže se jej poda ilolgi metlasti rcp, ki ga pri hoji za seboj vlači, kadar pa tefe, privzdigne ga k viškn. Oblotoa je v rujav ko/.uli. ki pa barro iz-premiuja po Jetnih časih.
Lisica živi malo ne po vsem »svetu; ni ga skoraj krajs, kder bi ne bilo te grde eiganke, ki dokaj preglaviee dnla gospodinjam, Se ve6 pn lovcem, katerira mnogo divjažine podavi. Iz otolice, kamor se je naseliJa, ne umaltno se z lepa, Daj jo še toko preganjajo. Zvita buža vam je to, polna muti in zvijač. Vsako deh, vsako stopinjo poprej premišlja in povdarja na vse strani, predoo se porta na tak kraj, kder se jej zdi nevnvno.
Mlada lisk'u se da akrotiti tcx postaue tiiko doraača. da gre za dlo-vekom kalcor pes. A človek vendcr nima ž njo posebnegft veselja niti kake koristi. ker mu je (e na kvaro. Kadar rulada lišiea nekoliko odraste, na-vadno pobegne in se svojega prejšujega gospodarja samo toliko še spomina, da mu pride po noči perotniuo krast. Ia ako tudi ostane pri hiši, vender je veduo !e hinavska tatiea, ki naredi dosti bvare, ako sti j(j t-Iovek skoraj ne iznebi.
Nek Iovec si je ujel in ukrotil mlado lisico. Pustil jo je, da je prosto hodila po vsem dvoriSCi. Ni trajalo dolgo in Iovec je zapazil, dn. njogoTej lisičici kuretina kaj dobro diši. Odslisj jo pusti le po dncvi okolo hoditi, po noK jo pa priklene na verigo. Zdajci zapazi lovcc, da rau je vsako no6 ne-koliko perotnine poklane iu takisto tožijo tudi njegovi soscdjc. Kdo drugi bi to dolal nego lisica? Ker je pa bila lisica čez nofc prikleuena in pri lovcu nokaj ^asa s«m ni veS izmanjkalo uobene kokoši, mislili so, da hodi kuna ali pa dihor davit kuretino po sosednih dvorišžih. Sosedjft so odslej še bolj pazili na predrzne^a tatu. V n«kej noči pri mesečini zapazijo lisieo, ki se j« pri-tihotapila na sosedno dvorišče, ter potem, ko so jo podili, nruo pobrisala na lovfievo dvorišfee.
Lovee toga nofce verojcti: prepriiati ae mora sam. Neko noS se skrije ter pazi na svojo lisičieo. l>o p61uuoči je bilo vse v najlepšera redu; a kmalu po tem zapazi lovee, kako si lisici sanrae ovratnico preko glave ter gre k 'sosedoTim kokoiim v vas; zjotraj pred dnevoni pa zopet pride, natakne si ovnitnik črez glavo tcr se vležc, kakor bi bila najncdolžnejša stvar na i zemlji.                                                                                                                  ]
Cudeč se, opazuje lovec lisieino zvijaeo. Takoj, ko se zdani, nategoe jej ovrainik tako tesuo skupaj, da ui mugla nikoli vee na svoje krvavo delo in kokoši so imele oilslej mir prod pobodom te irrde pouočae vlačuge.