Dopisi. Iz Ljubljane. (B1 e i w e i s s 0 v a s 10 v e s n 0 s t.) V torek 19. n07. ob 2, popoldne zbirali so se slo^enski in br^atski 7eljaki 7 Ta7Čarje7ein hotelu (hotel nE7ropa") k skupnemu obedu (banketu). Mnogo gostov je želelo sedeža, pa dvorana bila je že prenapolnjena. Piijatelj, ki se je tudi banketa udeleževal, mi je pravil, da je bila navdušenost nepopisljiva, posebno, ko je za kratko časa poCastil skupščino tudi g. jubilar. Zvečer ob 8. uri pa smo se zopet 7si čestilci zbrali 7 lepi d70rani čitalnični, 7 kteri je g. dr. Bleiweiss predpoldne sprejemal različne deputacije. Pricne se slavnostna beseda, ktere se je razun slovenskih in br^atskih domorodce? in domorodkinj 7deleže7al tudi g. deželni gla^ar kranjaki, zastopnik deželne vlade kranjske, mestni župan ljubljanski itd. ,,Beseda" se prične s tem, da se igra o^ertura iz Heroldo^e opere ,,Zampa". Potem nastopi g. Graselli, ter prične krepkim glasom sla^nostni go7or. Kmalu po pričetku govora pride 7 sobano g. jubilar dr. Bleiweisa, sprejet z nepopislji^o na7dušenimi živijoklici. Po končanem go^oru poje čitaln. pe^ski zbor. Sledijo za tem še druge peami, ktere so čitalnični pe^ci jako 71I0 pe^ali, kar so njim 7si na^zoči, Slo^enci kakor Hr7ati priznali. Ne smem na dalje, da bi ne omenil ginlji^ega prizora, ko stopi na oder goapa Valento^a, ter deklamuje pesem Lojze Pesjako^e, zloženo g. jubilarju na čaat: Glej žene slo^enake Ti 7enec smo splele, Ter 87oje 7 peresa 7pisale ime. 0 sprejmi ga milo! ker 7 slehernem spisu Čestita raz^neto Ti 7dano srce\ In žene slo^enske goreče želimo, Naj vrača in 7rača denašnji se dan; Ostani še dolgo, oj, oča domo^ja, Uzor stano^itnosti, 5ast mu in bran! Ko peaem konča, poda gospa Valento7a g. jubilarju srebrn Ia7oro7 7enec iz 78 peresc, kterih 7sako je imelo 7rezano ime domorodkinje, ki ga je darovala. Za gospo Val. stopi na oder mlada Primorkinja, kterib so bile 3 prišle 7 imenu primorskib žen in deklet g. jubilarju čestitat, 7 svoji narodni noai ter zagotovlja g. dr. Bleiweissu, da primorske žene bodo gledale na to, da se ondi ebrani 7 mladini narodna slovanska zavest ter pokloni g. jubilarjo 7elik krasen sopek. Vse to je g. Bleiweis8a pa tudi na^zoče tako ginilo, da so ^8e njemu, kakor tudi mnogoterim pričujočim, solzice utrinjale iz očes. Prisrčno se toraj g. jubilar zabvali za to priznanje slovenskib žen in deklet. Neizmerno ga 7eseli, da tudi žene narodno čutijo, kar ga potrjuje 7 sladkem upanju, da naše delo ne bo brez^spesno, ter konča S7oj go^or z 8tarim prigO7orom: ,,Hiaa ne stoji na zemlji, — Hiša stoji na ženi." Predno se je pričela igra, preberejo se nekteri telegrami. Vseh skupaj je došlo okoli 400. Nekteri so 7zbudili neizreklji^o na^dušenost. Podam tu en ruski, en česki, en brvatski in en srbski telegram; morda marsikoga zanima tudi horodni nam slavjanski jezik: Rektor univerzitete Kazanske (na Ruskem) brzoja^lja: Kazanskij uni^erzitet sedmidesjatiletnuju godo7.ščinu Vaaego roždenija želaet Vam dolgo zdra7st707atj ua poljzu Vašego naroda. Rektor: Oščokin. Iz Prage (7 čeekem jeziku): Vudci naroda slo^enskeho, bojo^niku za pra^o a pra^da, nehynoaci sla^a. Pra7nicka jedota 7 Piaze. Iz Zagreba: U ime s^eučiliatnoga senata čeatitam slavnomu učenjaku, književniku, izbornomu rodoljubu k današnjoj s^ečanosti; čestitam takodjer slo^enskomu narodu, što se takovim sinom može ponoeiti. Dr. Meixner, rektor. Iz Belgrada: Čestitamo mnogozaslužnom starini gospodinu dr. Ivanu Bleiweissu in bratinskom narodu slovenačkom denašnju 87ečanost, želeči ato skorije ostvarenje sviju težnja, ideja narodnika, kojib je nosilac jubilar. Živio jošte mnogo godina na alavu svoju, svoga i celoga naroda slavenskog. Beogradska gradjanska kazina. Po prebranib telegramih, kteri 86 bodo 7 posebni sla^nostni knjižici vsi ponatisnili, se začne igra, za to slovesnost nalašč zložena: nBerite No^ice". Tu 7idimo starega nemškutarja birokrata, ki se kar trese, če le sliši kaj o ,,No7icah", o slo^enskem jeziku ter se huduje posebno nad nekim mladim doktorjem Blagičem, ki je bil tako predrzen, da je cel6 slo^enski pisano 7logo poslal 7 njego^o kancelijo. Pa osoda hoče, da se njego^a bčerka, ktero je se^eda skusal tudi 7 nemčurskem duhu izgojiti, 7 ra^no tega slo^enskega doktorja — zagleda. Oj groza! Zra^en pa pride še nkaz od zgoraj, da so imajo 7se slovenske vioge reševati tudi 7 slovenskem jeziku. Straano! Kaj mu početi? Tu mu pride doktor Blagič na pomoč, ki ga neki 7ečer na birokrato^em domu pričaka 7 družbi njego^e hčerke. Nenadoma pride oče domu — slo^enski doktor se mora skriti za neko preprogo — o6e tarna, kako bi mu bilo zdaj pomagati: ae H svet rea že meša, da pribajajo taki ukazi od zgoraj, da se ima po kancelijab pisati slo^enski ? Dr. Blagič pa odgo^arja izpod preproge: nBerite No^ice" (pa se bote naučili slo7enš5ine) pa hodite 7 čitalnico! — Igra je 7zbudila mnogo smeba in je jako primerua, da se zaigra tudi še po drugib čitalničnih odrib. S tem konča^am 87oj spis o teb nepozablji^ih slo^esnostih. Goto^o bojo ti dne^i ostali nepozablji^i 78em, ki so se Bleiweiaso7e 87ečanosti 7deleže7ali, trdno se pa tudi nadjam, da one slovesnosti ne bodo brez 78peha ostale za prihodnjost slo^enskega naroda, da za celo jugosla7janst7o. Našega skuaenega vodnika, boritelja in našega očeta naj nam pa dobrotljivi Bog še obrani mnogo mnogo let! Ži7ijo dr. Bleiweiss! J. Ž., 7deleže7alec atajerske deputacije. Iz Maribora. (Regaliranja Pesnice) ali pora^nanja jene strnge se je sedaj poprijel tudi deželni in državni poslanec mariborskega meata, g. dr. Dahač. Doposlal bode vsem žnpanom srenj ob Pesnici do Goče^e pi8mo, 7 katerem pra^i: ,,Slavni srenjski zastop ! Deželni odbor je visokemu deželnemu zboru predložil načrt za regnliranje Pesničke strnge. Ta načrt pa ni bil sprejet, ker »e je predrag zdel in ker deželne denar8t7ene razmere slabo kažejo. Sprejel se je potem moj predlog, po katerem se je naložilo deželnemu odboru, naj do 1. 1879 izdela nov načrt za reguliranje Pesnice od železnice do Goče^e z kolikor mogoče malimi stroški. Jaz sem se pa sedaj aam osebno prepričal, koliko akode je Pesnica samo letos napra^ila, ter sem valed tega oavedočen, da bi nam moj predlog ne pomagal zdatno in temeljito, marveč raz^idel sem, da je pri Pesnici treba popolne regnlacije. Tukaj pa je zopet treba 7zajemnega, združenega postopanja, ako hočemo zaželjeni cil doseči. Eden izmed uzrokov, zakaj se je predloženi načrt reguliranja za^rgel, bil je ta, ker so nekatere srenje aame zoper popravljanje Pesničke struge, to pa zato, ker jim baje po^odnji zemljiača gnojijo. Ali ta dobiček ni nič proti neizmerni škodi, katero Pesnica dela. Sploh pa se ne sme gledati na dobiček posameznikov, kder ae gre za občno korist cele doline. Doz^oljujem si torej pridjano pismo sla^nemu srenjskemu zastopa za podpisanje priporočiti z prošnjo, da ga dobro premieli, tudi sem z ^eseljem pripra^ljen podpisano prošnjo predložiti deželnemu odboru." — Prošnja se glasi: nViaoki deželni odbor! Neizmerna je škoda, katero nam Pesnica dela, ker posebno letos stopa iz svoje struge in v močnih po^odnjih popla^lja naša zemljišča. Ravno sedanja povodenj je kriva, da mnogi 87ojih pridelko^ ae niti pospra^iti ne moremo. Opravičena bojazen pred nadalejšnjimi nesrečami 7sled po^odnjij nas sili nujno proanjo predložiti: visoki deželni odbor naj blago^oli alavnemu deželnemu zboru svetovati: naj bi se Pesnica regulirala ali po uže narisanem načitn in sicer tako, da bo mogoče travnikov napajati, ali pa, če se moie reč dognati z menjšimi stroški, naj bi se regulirauje Pesnice ae enkrat temeljito presodilo in deželnemu zboru podal načrt, kojega bo sprejeti mogel/ Iz Šmarije. (Zadnje 7olitve.) Ko sein 7 goslednjih šte7. rSlo7. Gosp." imena 7olilce7 iz Smarijske okolice pregledaval, sem 86 čndil, da je med njimi 5 polovičarjev, in le 1 možato na narodni atrani stal. Pred nekoliko leti se je bila 7 Šmariji narodna za^est, vzbajena po g. dr. Vošnjaku, gosp. Skazi in drugib, začela živahno gibati. Je zdaj vse zopet zadremalo? Pred kratkim sem zvedel iz zanesljivega vira, odkod polovičarji. ŠmariJ8ki volilci so se s trdnim sklepom iz doma podali, za slo^enska kandidata glasovati. Ko pa v Celje pridejo, je začel drugi 76ter pihati. Ponikviški J. K. namreč si je na 780 moS prizade7al, jih na 87ojo stian dobiti, naj bi ž njim polovičarsko glasovali. In žalibog je bilo med njimi 5 omahIji7ce7, koje je ta 7eter na drugo stran nagnil. Med njimi bil je tudi bivši iz^rstni učitelj J. K. od kojega bi kaj takega ne bilo raisliti. Le eden se je vsemu pregovarjanju tako krepko 7stavljal, da mu je po končani volitvi eden njego^ih to7arše7 rekel: flBog ne daj, da bi ti bil 7elik grešnik, ne dal bi se uikdar spreobrniti." Ali pa 7este, od kod taka krepkost! Vrli gosp. T. Stoklas je naročnik ,,Slo7. Gosp." ter ga marlji^o bere; zato 7e po lastnem prepričanju, kje da je pri 7olit7ah njego7 prostor. Šmarijčani! naročite si zdaj ob no^em letu nSlo7. Gosp." berite ga in zagoto^im  7a8, da bodete na 87ojih nogah stali, kcdar bodo zopet 7olit7e. Ne bo se 7am treba trepetinarsko tistim za blačice držati, ki enega konja spredaj drugega pa zadi pripregajo, kedar hočejo toz iz luže potegniti! Iz Celja. (Občni zbor celjskečitalnice) je 17. no7. t. 1. čč. gg. Antona Žuža, častnega kanonika, nadžupnika in dekana na Laškem, Dr. Štefana Kočevarja, cesarskega svetovalca in okrajnega zdra^nika 7 Celji, Da^orina Terstenjaka, župnika na Ponikvi, zarad njihovih premnogib zaslug za Slo^ence z velikim navdušenjem enoglasno za svoje častne ude izvolil. Lepe diplome se jim bodo 7 pribodnjih dneh po posebnih deputacijab izročile. Dr. Bleiwei88 pa je že od 1862. častni ud celjske čitalnice iu zato so se ta večer njegove velike zasluge za slovenski narod posebno povdarjale ter se je sklenilo, da mu za sedemdesetletnico čitalnica po predaedniku in d7eb udib s^oje visoko spošto7anje in čestitanje izrazi, kar se je 19. nov. tudi zgodilo. 22. no7. so Vuko^arski tamburaši celjske čitalničarje nepričako^ano prijetno razveselje^ali. Po do^ršenem programu so igrali in pope^ali br^aške in slovenske narodne pesmi, 8 čemer so se občinst^u še posebuo prikupili. Dne 15. dec. 1878 ob 6. uri z^ečer bo imela pa čitalnica 87oj letni občni zbor 8 programom: Go7or piedsednikov, tajnikovo in blagajnikovo poročilo, zadnji poročuje tudi o knjižuiei, predlog za spiemembo pravil, 7olite7 no^ega odbora in predlogi poaameznih udo7. Ta zbor bo posebno ži^ahen, ker se bodo razkrivali viri rnlačnoati in malomarnosti za narodno stvar in diuštveno življenje, po kterem se posameznik kakor cela skupina gladi in lika. Razpravljalo se bode pa tndi o sredstvili, po kterib bi se dalo tej neprijetni in skodljivi prikazni 7 okom priti.