96
Smert svetiga Očeta Papeža.
Sveti Oče PapežGregori šestnajsti, so umerli 81 let stari k veliki žalosti cele kalolške cerkve na Binkeštni pondeljik (i. dan Rožnika cveta) dopoldan ob poldesetih. Hud sen na desni nogi se je nanaglama na pljuča vergel in življenje vikšiga pastirja katolške cerkve po kratki bolezni končal. — Rajnki Oče Papež — v versti papežev 263. — so se poprej imenovali Mavru s Kapellari, so bili rojeni v Bel luni na Beneškim« 18. Kimovca v leti 1765, so bili poprej menih kamaldu-lenskiga reda, potem za kardinala izvoljeni 21. Sušca 1825, za papeža pa 2. Svečana v letu 1831.
Ker ima volitev papežev veliko posebniga, mislimo marsikterimu bravcu vstreči, če povemo, kako noviga papeža volijo.
Berž ko papež umerje, zaklenka mertvaški zvon, ki samo papežam zvoni, iz visociga gradu (kapitola) v Rimu, in oznani Rimljanam smert papeža; koj potem poslaniki nesejo smertno oznanilo vladarjem vsih druzih dežela. Vpričo 3 kardinalov razlomi zdej kardinal-klju-čar papežev perstan, ki ima na eni strani podobo aposteljna Petra in Pavla, na drugi pa ime tedaj-niga papeža, in ki se v spomin, de je bil sv. Peter enkrat ribič, tudi ribčji perstan (Fischerring) imenuje.
— Truplo mertviga papeža pervi dan po smerti mazi-larijo (balzamirajo) in praznično napravljeniga z veliko častjo, pa vunder brez zvonjenja in petja, neso v cerkev sv. Petra, kjer ga na mertvaški oder (na pare) tako položijo, de mu pobožno ljudstvo lahko noge ku-šuje. Po preteklih 3 dneh ga s posebno veliko častjo pokopljejo — skozi 9 dni potem pa bilje v kapelici sv. Gregorja v cerkvi sv. P etra za-nj opravljajo. Dvanajsti dan pridejo v ravno ti kapelici vsi kardinali skupej, ki imajo oblast, noviga papeža izvoliti in se odtod podajo v staro in krasno poslopje poleg papeževe hiše, ki se mu Vatikan pravi. V tem poslopji, ki je tako veliko, de ima, kakor pravijo, 11 tavžent stanic (cimrov) , se zaprejo kardinali posamezno v majhne izbice, meniškim izbam enake. Tu moli, se posti in se v Bogu posvetuje vsak kardinal, kteriga bi za prihodnjiga papeža izvolil. To premišljevanje dostikrat več dni terpi; papeža Gregorja desetiga so clo 3 leta volili. Vsak kardinal zapiše potem na listik papirja ime tistiga, kteriga on izvoli. Ce volitev še ni dognana, sožgo v odločeni uri na nekim ognjiši vse nabrane listike, in dim, ki se pri dimniku prikaže, je oznanilo, de papež še ni izvoljen. —Izvoljen papež si sam izvoli papeževo ime; samo Peter se ne sme imenovati v čast sv. Petra, perviga papeža. Praznično napravljeniga noviga papeža spremijo zdej kardinali v kapelico sv. Gregorja in mu tu persežejo. Potem se vsede novi papež na papežev stol in z veliko častjo ga nesejo v cerkev sv. Petra, ker mu vsi kardinali očitno persego storijo. Neke dni po tem duhovskim posvečenji mu pred vratami cerkve sv. Petra tudi krono Rimskiga kralja na glavo dajo v znamnje, de je papež tudi deželni vladar. Sveti oče papež blagoslovijo zdej ljudstvo in s tem je navadna volitev noviga papeža dokončana.                                       (Conv. Lexic.)