Prijatelja
(kvirna povest.) (Konec.)
 Minilo je petnajst let po tej dogodbi in marsikaj sc je izpreraenilo t teni časa. V siromašnej koSi ni bilo vef vdove. Marijane; tudi ona se je že preselila t veiiDOst.   Najdemo  pa rander Se takaj naša stara
znanca Ivana in Bogomira. Bogomir je bil zal in cvrst mlaiieueft, a ne tako Ivan, ki je bil nekoliko slab&jše tolesne postavc. Ali čim menj jc bilo razvito njegovo tt»lo, tem lepše se jo razvil njegov uin in njegovo arce. Oba sta bila pridna in delavna ter sta ravno pri&la vsa urna od svojega dela iz oglunira, kjer sta oglarila po matprioej smrti. Kaj jima je rtanes, da ata tako pobita? Skleda jedi fitoji pred njima na mizi,  ali nobeden sc, je no pritakne.   Ali sta             
bolna? — Dolgo sodita molcec, dukfrr no. pretrga Jvan to grobne tiflijii\ nBogomir dragi! ločitev naina trga srcu, Ali drugača ni, kcr tebe doižnost klife v vojake, in troba jc, cla zapustiš mirno airomašuo kočo, v katorej sva tako Jepo m složno žireia. Iji v toj koči moraš z;ij>ustiti prijateJja, ksteri te iskrcoo Ijubi!"
nRad. prav rad bi šel, kamor me kli^ft dolžiiost, ali sree moje mi pravi. da zdaj zadnjič diliam v tvojcj blizini, da zadnjif gledam v tvoje milo lico. Samo JNlftnkrat mi se doroJi, da poJožim svojo tnuhio ghvo ua tvoje prsi. ter tni proieni s prijateljako bescdo  strašue misli,  katoro mi  roje po glavi."
rPojdi 110, pojdi! saj ti vojaška leta kraalu poteku in potlej so zopet vidiva, tera sre^nejsa po dolgej lo&itvi.*
Ali vse te besede dobroga in zvestega prijatclja so bilo zaman; Bogorair se ni dal utolažiti. Sel je, a za iiekaj časa se zopet vrni! pripravljea za pot. Alolčei: s^, ^Ja po kolovozuem potu; vsaffcmu posebej so se motale različne niisli po glavi.   Tako prideta do glavne ceste.
nIvaa, ne hodi daljc! do mesta me tako ne moreč spremiti} vrni se raje, da bodefi poprej dom&."
BBodi zdrav, prijatelj moj di"agi; hodi srecno iu uc zabi svojega Ivana." — To rekžj, podasta si roki in — lot-ila sta se prijateJja.
V velikera mestu je naisel Bogomir vso rirugačno tovarišijo, nego jo jft imel doma. Cvrsti in krepki fantje iz vseh krajev zemlje, zbrali so ae v vo-jasnici. Med njimi je na&el Bogomir tudi znanccv iz doma<;o vasi. Prvo loto so je večkrat spominal domaeega kraja in prijatolja, katerega je ostavil doma ; ali vojažko življenje mu je kmalu vse to izbrisalo iz spotniaa. Bogomir se jo za&sl drnžiti s slabimi in malopridninii tovarisi. kateri so mu vse dobre in plemenite občutke uničili v njegovem mladom srei. ln tako je postal Bogomir najsnrovejši med suroviini. najhudobnejži med hudobnimi. Pozabil je vse nauke svoje prerano uinrle Diatcre, pozabil njcna poslfidnja opominjevanja, pozabil Boga ter tako zašel na pot pregrehc in hudobije. A kdor izgubi ljubezen do Boga iu strak božji iz svojega srca, ta se ttidi malo briga za svojega bližnjega, terau ni mar niti dobrega prijateljn, niti dobrotnikor svojili. Tndi Bogoiniru ni bilo veČ   mar  njegovega  nekdanjoga prijatelja in toviiriša,           
ubozega Ivana.
Neeega dne je bil zopot po starej navadi v jako slabej tovarišiji. Kar se oglasi v kotu za mizo jedeu njegovib tovarišcv: nBogoinir, ali veš nekaj novega? Dobil sem ravno pismo iz doma. Muogo veselega, a tudi dostl ža-lostnega jc v njem; posebno kar se tiče tebe. Tvoj prisrčno ljubljeni prijatelj Ivan niina dmzega opravila nogo opravljati tebe po vsej domafeej vasi. On so grdo laže o tebi tor pravj, da se pri vojakib zclo slabo vedcš, da so te eelo zaprli, ker si jednemu svojih torarišcv pokmdel denarje in zlato uro.  Ali kaj          
ti hočem dalje pripovedovati — nečem t^ žaliti in jeziti. Ako bi ti vse povedal.      kar vem, bilo bi slabo za tebe, iii zual Iji si kaj žalcga stonti.u                          
115
Govornik jo znal vsako bcsedo tako zasukati, da jo udarila kakor streia v Bogouiirovo srco.
»Povej, o 1p povej mi vse, da bodem znol, kako se rai jo ravnati proti hinavskeiuu Ivanu. Vrat zavijem laznjimi, kadar prideva skupaj," zavpil je Kogomir v svojcj jezi.
wNn, nu. Ir pocasi in no prenagli sc, Prav som storil. da ti Disem vsega povedal, ker vidiui, kako si vrof-e krvi," poprimo zopet prvi vojak bosedo, ki je sam te Jaži okolo trosil. da bi se maščeval nail Ivanom, in to sumo zaradi tfiga, ker ga jo Tvan zaradi njegovega pohujstjivega vodenja vpriro domačih fantov svaril in opominal. Dolgo je ktilial sovražtvo do njega, a danes se mu jo posrcfilo izprpinoniH v sorražnika onega človeka, katorega je Ivan najbutj Ijubil na svotu. Huilobno/ jn dobro znal, da bode Ivana ta izguba bolj bolela, nego vsaka drnga osvetii. In kar je želol, dosegel je. liogomirovo pokrarjeno srce je vzprijolo sumničonjo, predno se jc preprifial oresnici grdega obrekovauja. Ni rau bilo do tega, da bi poizvedol rcsnico, teraveč gojil je v srci aovraštvo do Ivana, katero je postajalo redno vefjfi. Komaj jc Čakal dneva, kateri mu prinese prostost; a on ni f.akal prmstosti, da bi zopet obj^l svojega nokdanjega zvostega prijattilja, nogo da bi se masfeval cad sovraznikom. ki ga je ogrdil pred svotom.
*               *
Tesfila novira, da se vrnejo fantje, ki so sli pred troini leti k vojakom, vsak na svoj dom, iloapola jo tudi v mirno Tvanovo koeo. Kako vesel je bil Ivan te povira, povedati se np d». LU-c mu je žarolo od veselja in nenavadno iirno se je sukal po hiši.    Kaj mu je dolalo toliko voselja?
Nic druzega nego vesela vest. da pride dolgo prioakovani njogov pri-jatolj Hogoruir zopet v domac kraj; to je oni Bogomir. katcrega je pred tremi leti izpremil do razpotja. Ravno je premiišljeval, kaj bi storil, da bi razveselil Kogomira tako.' kakor mu bi najbolj ugajalo, kar se odpni vrata in Bogoinir stopi v bišo. Nekako srpo su je oziral po biži, in iz ust mu ni bilo sli&ati pnjazncga pozdrava, bikeršeu se sporlobuje doslemn prijateijn in znancu.
„0 Hogomir, Bog te vzprejmi!" bile so prve Ivaaove besedn, ki je hitel k prijatelju, da bi mu segel v roko.
^lvan, znam, da si me težko pričakoral," odvrue mn Hogomir, nali ne zameri, da ne morPni odgovarjati tvojej Ijubeznjivosti, ker nimam časa in se mi mudi v vas, kjer me pričakujejo moji dobri prijatelji iu tovariši; obljubil sem jim, da pridom tjtt. Ako ine izpremiš uekoliko i'asa, povedati ti bočem, kar mi je že dolgo na srci."
Ivan je bil takoj priprarljen in kraalu sta bila na potu v bliznjo vas. Kolikukrat sta veselo tekala po tcj stezi do onega kraja, kjer globoko v prepadu sumi potok, ter s svojimi penečemi valovi bije ob skalnate stene, ki visoko mole iz njegove globoke struge. V zračnej višiui nad potokora pa stoji preko struge lesena )>rv. ki vpže gozd z bližojo rasico. Kdaj sta bila prijatelja zadnjie skupaj na tem mestn? To je bilo takrat. ko je JJogorair odhajal k vojakom. In kolika izprememba v teni kratkom času! Kje jc ona prijateljska vez: katfira je tako lepo vezala dve srci. Kakšna je danes njiju pot? Alolčeč komkata drug polog druzoga.
8*
^Zalivaljnjem se ti za vse dobrote," poprime Bogomir besedo, nkatere si mi skazal za časa mojega vojastva, a Le posebno se ti zahvaljujem za ostudne laži in grdo obrekovanje, s katerim si me pripravil ob dobro ime pri poštenih Ijudeh. Da bi bila v tebi taka hinavščina, nikoli bi ne bil vorjcl. Pobori se izpred mene, hinavac!"
nBogomir, kako govoriš danos, no uraejem te. Ali so resnica tvoje besode, ali se le norfriješ z menoj ? J)a bi tc bil jaz obrekoval, to je presmešno; ha, ha, ha! kakii li moreS kaj tacega misliti, dovoli mi, da sc ti prav iz srca nasraojem." To rekši zaeel sr je Ivan iz vscga grla smijati. Ali jeza v Bogo-rairovera srei ni aašla mirn, nego Se bolj je TzplamteJa, koJikor sržueje se je nedolžui Ivan smijal. V tem sta dospela do rečene brvi.
HHudobnež! ali mc hofcŠ s svojim binavskim smohom šo bolj slepiti ? Ha, ti bi bil rad nedolžen v mojih očeh, in zato s« mi hocos posmphovati!" To rekši. udari Ivana tako močno po glavi, da se takuj zgrudi v globoki prepad. — BBog se mo usmili!" bile so jedine Ivanovo besede. ko je letel v prepad.
nKar si iskal, to si našel," upil je Bogorair zaničljivo za njini, ter sn podal v vas k svojim tovarisem, kakor bi se ne bilo nifc zgodilo.
Drugo jutro so našli gozdarji ubozega Ivana viseti ob košatem grmu tikoma prepada. Hitro so g& oprostili in prenesli v njegovo koeo. Dolgo, dolgo je ležal v nezavednosti in eudne, nerazaailjive besede so mu vbajale iz ust. n() imoj vender usmiljenje z ineuoj, ki te prisrčno ljubim. Ne pahni me v prppad," tako in še vež je bledcl ubogi Ivan, a Ijudje ga niso razuiueli, kor jc bilo vse njegovo govorjenjo pretrgiino in jc govoril v blodnjt svojeg^, uma. A toliko bo vender Ijudje sklcpali. da bi bil kdo utegnil storiti tako hndodelstvo.
čez dolgo se Ivan probndi. «Kje sem?u — nDoraa v svojej hiSi,'' od-govori mu star mož, ki jo sedel poleg njegovc postoljc.
„0 to so bile hude sanje. Zdelo se mi je. da uic. nokdo peba t globoko brezno, iu —-------
BTo niso bile sanje, bila je resnica, ker smo te visečega našli ob grmu nail prepadom. lzvcstno tc jc nekdo pahnil v prepad ; to nam priea tudi tvoje zmcdeno govorjenje.   Povej nain hudodolnika, da ga izrocimo pravici."
Zdaj se je Ivan 8c le zavedel, kaj se je godilo ž njiin. Spomnil se je v tem tronotku Bogomirovih besed in dobole solze se mn vlijo iz ofi. Kmalu potcm reže: nMožje, motito se, ako mislite, da me je kdo pahnil v globoki propad. Ne, tega ni storil nihče; jaz sam sem se ponesreeil in padel raz ozko brv v globočiuo. Hvaia vam, ki ste mi oteli življenje; ako bi ne bilo vas, bil bi že davno mrtcv."
Tvan je bil kr^pkega telesa in v malo dneh se je popolnem popravil, rla je mogol zopet po atarej navadi opravljati svoja vsakdanja opravila. Prvi dan, ko je vstal iz postelje, pokJeknil je pred podobo križanega Zvelicarja, povzdignil svoji roki ter molil tako~le:
„0 moj Ijubftznjivi Zveliear! ponižno ae ti zahralim, da si mi otel živ-Ijenje ter vzel morilno orožje (rlovoku, katerega ljubi moje sree. Tebi ga priporočim, da ga vodiŠ po potu življenja, ter pripeljež k pravemu spozuanju njegovega pregrežnega življonja." Tako je molil Ivan za svojegu morilea.                 J
117
IV.
Minulo je dobrih trideset let in zopet so prihruli sovražniki v naše lepe dežele. po katerej so ueiismiljerio gospodarili. Kri jfl tekla v potokih in druzega ni bilo slišati, nego jok in zditaovanje. A tudi še drugo nadloge so pritiskale nboge avstrijske podloinike:  kuga in lakota, ki ste izpremljali krvavo vojsko.
Poglejmo nukoliko nazaj, da vidimo, kaj dela naš Ivan in kako se mu godi. Zelo se je postoral in njegovi osivoli hsje mu šo bolj krasijo lico, katero Se vedno kaže plomonitost njegove dušc. Ravno jo izvrSil svojc delo in požival pod senco stare lipe. ki je stala pred njegovo kočo. Videti je bilo, da je v globoke misli zatopljes. In kaj bi ne bil; premišljcval je, koliko trp6 ubogi vojaki, ki žrtujejo kri in življenjp, da branijo čast in blagostanje domovine. Spomnil se je tudi svojega nekdanjega prijatelja Uogomira, o katerem ni nikoli slišal niti besediue od oue žalostne dobe, ko ga jo bil pahnil v pre.pad. Kje neki živi zdaj? kakii se mu godi? to so bila vpra&inja, katerim ni mogel nihčo odgovoriti. „0, ko bi mogel samo jedenkrat šo ^ideti svojega prijatclja in toTariža in mu povedati, da sem nedolžen, da mu moje src« ni nikoli želelo hudega, da sem ga ljubil bolj kot samega aebe; ko bi niu mogel vse to poveduti in ga tudi prepričati tega, bil bi paf. srcčen." To rckši, vstal je in šel k bližnjeinu potoku, da bi si prinesel malo vode. Prišedši do potoka, zasliži poleg bližnjegu grma euduo stokanje. Takoj popusti vrč- ter hiti li kraju, od kodar jo bilo sliSati človeški glas. 0 kako žalosten prizor njcgovim očom! Tu je ležal v krvavečih rauah ubog vojak, zapušcen od vsake 61oveške pomoci. Komaj je Ivan ranjenfti ugledal. takoj ga jr vzdigDiJ na svoji raoii in Dese! doinov, kjcr ga je poloiiL v mehko posteljo. V gozdu rojeu in v gozdu vzrejen, poznal jc Ivan čudovito inoc gozdnih rastlin. Nekoliko takili zdravilnih rasttin jo imel primešanih v olji, katero je zdaj vlival v skoleče rane ubozega vojaka. Potem inu jg rane lepo obeztil in kmalu je imei veselje videti, kako je ranjcnee mirno in sladko zaspal. Zdaj jg imel Ivan še le pri-ložnost, da si je gosta natsmčneje ogledal. Bil js krepke poatave, rujiivili lic in kodrastih las. Lice mu je bilo zelo znano in vcnder se ni mogel takoj spomncti, kje bi )>il videl tega čloreka. Ko je opazil, da ranjence spi, naslonil se je ob mizo polcg postelje ter tndi on zudremal.
Komaj jc jatio zažarilo, ie je Ivan po konei, da napravi bolniku zajutrek; ali bolnik so jc v tem probudil in osupelo gledal okolo sebc po ubožnej Ivanorej MSi.
„0 Bog, kam li sem zaSel? Ali ni to ona Ijuba koiica, v katerej sem preživel svoja mlada leta. Dii, da v onem kotu jc viselo sveto razpelo, pred katerim sva s staro Marijano večkrat klečala in molila. 0, Marijane ni več in tudi Ivana ni več, — ujega sem jaz umoril, njega, kateri mi je bil največji dobrotuik in prijatelj na svetu. Je li še mogoče odpuščenjo tolikej hudobiji? () dobri in usmiljeni Bog! samo jedno milost rai Se izkaži v tein življenji, uamref: to, da se odkritosreno izpovem, ter odloiim breme. svojih prcgrch. Grešil sem in hotel vpijofi glas svoje vesti utopiti v slabej tovarišiji, ali vse je bilo zaman. Vest me je pekla bolj in bolj, doklor nisem prejel zasluženega plačila za svoje pregreino dejanje.   0 ko bi mogd vse to popraviti!  Ko bi
I
118
mogel pasti pred Ivana mi kohni tcr fra prositi odpušSenja, kako srečeu bi bil ob svojej zadnjtij nri.    Ali zaman, vse zaman!"
nNikakor ue, Bogomir rnoj tlragi! Tukaj sem jaz, že živiui ter sem srečeu, da te zopet vidim in se naslajam s tvojo ljubi-znijo."
^lvan! ali je mogoče, da si ti tukaj? Ali mi moreS odpustiti?"
nŽe davno, davno je vse pozabljeno in oproščeno!"
To rekši, združil je prisrčen poljub nekdanja prijatelja.           Silvaticus   .