8000032 Osrednja knjižnica Muzejski trg 1 a BENCINSKI SERVIS LETUŠ L j ! _ f ^ ! 4 i •• .C i npB t, ii iL— pmu' ■ I I* : I '1 tsS; 'RO IVI ETINI A - KAJ SERVIS DREV d.o.o. Prešinja vas 46 a, 3301 Petrovče, Tel 03 713 60 66 Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure Pogodbena delavnica: triglav pogodbeno cenilno mesto zavarovalnic, pri nas opravite vse na enem mestu, ZA VSE TIPE VOZIL! ■ popravilo - izravnava pločevine po toči BREZ ličanja vozilo pripeljete k nam, kjer ga ocenimo, prevzem nadomestnega vozila, ob koncu popravila pri nas odpeljete BREZ plačila ( zavarovalnica izda nalog s pooblastilom) ZAVAROVALNICA MARIBOR AdriaticSlovenica Z*wo**m a u»M lU-. • Cit«* * * ILO KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 VELIKA IZBIRA IGRAČ BRUDER PO ODLIČNIH CENAH! IGRAČA TRAKTOR ŽE OD 20.00 € IGRAČA TOVORNJAK ŽE OD 28.00 € IGRAČATRAKTOR 105,00 € Pokličite Vsak dan vam nudimo Privoščite si za spremembo mesno ali brezmesno malico čisto pra vo in nepozabno in jedi po naročilu. grajsko večerjo! REZALNIK KOVINSKI BREZŽIČNI PALIČNI MEŠALNIK MIKROVALOVKA Z GRILOM I VARČNE Ì.1 ŽARNICE ŽE OD 3,70€ VARILNI APARAT VAR EX PŠENIČNA KRMILNA MOKA, KLASJE 35 KG 5,50 € VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskad olina.si TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA 60 H F 8.800.00 € 500.00 € JABOLČNI KOMPRESOR BATNI NS KRHLJI Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva Turn, pridelanih na sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 041 649 516 Delovni čas: ponedeljek - petek od 12. do 16. ure, ki velja celo leto. _ Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas jS8£DNJA knjižnica __________ Tretja stran Vlomilci vedo, da gredo rabljene knjige slabo v promet Osrednja knjižnica Mozirje deluje kot splošna knjižnica na območju vseh sedmih zgornjesav-injskih občin. Poleg osrednje knjižnice v Mozirju ima v vseh ostalih tukajšnjih občinskih središčih (Nazarje, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava) krajevne knjižnice. Knjižnica je v bistvu informacijski center, ki zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo, zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva, elektronskih publikacij, katalogov in drugih baz podatkov, sodeluje v medknjižnični izposoji, pridobiva in izobražuje uporabnike, sodeluje v informacijskem opismenjevanju, zbira, hrani in posreduje domoznansko gradivo, opravlja založniško dejavnost in organizira različne oblike dela za uporabnike in obiskovalce knjižnice. Dejavnost knjižnice je za občane, ne glede na njihovo starost, izjemnega pomena in zato je naloga lokalnih skupnosti, da ji zagotavljajo ustrezne pogoje za delovanje, ki pa se s časom seveda spreminjajo in postajajo, tako kot življenje na sploh, vse zahtevnejši. Novi prostori, ki se obetajo osrednji knjižnici v Mozirju, bodo omogočili njen nadaljnji razvoj in nenazadnje višji standard uporabnikom. Očitno pa knjige niso zanimive za vse, kar seje izkazalo tudi pri nedavnem vlomu v dom kulture v Nazarjah. Vlomilci so prebrskali tako rekoč vse prostore oziroma pisarne različnih organizacij, ki gostujejo v tem objektu, le vrata nazorske krajevne knjižnice so ostala nedotaknjena. Vlomilcev knjige očitno niso mikale, ker so bili verjetno že prej obveščeni o tem, kar pišemo v tokratni številki Savinjskih novic, da gredo rabljene knjige slabo v promet. Kaj pa če so nepridipravi storili napako, saj bi v knjižnici lahko našli knjigo z naslovom 13 nasvetov, kako izvesti popoln vlom? Ha, to je šala, da ne bi kdo mislil, da takšna knjiga v resnici obstaja. 20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic. V okviru tega dneva potekajo v posameznih knjižnicah razne kulturne prireditve. Misel letošnjega praznovanja je »Kako diši moja knjižnica«. Osrednja knjižnica Mozirje vas ob tej priložnosti vabi na literarni večer v Galerijo Mozirje, o katerem več informacij najdete v napovedniku na strani 26. Dobrodošli! IZ VSEBINE: 47 Tema tedna: Knjižnica Mozirje v prostorski stiski.4 Mozirje: Drugi najlepši turistični kraj v Sloveniji Intervju: Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno d.d.8 Opozorilna stavka SKEI: V Zgornji Savinjski dolini ni(smo) stavkali... 10 Ex tempore "Mozirski gaj": Naj nas umetnina nagovori........11 Regijski kviz gasilske mladine: Na državno tekmovanje 19 Solčava: Požar v stanovanjski hiši usoden za 53-letnega domačina Nazarje: Dom kulture še letos s prenovljeno notranjostjo. ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 47,20. november 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:/ /www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. KNJIŽNICA MOZIRJE V PROSTORSKI STISKI Selitev predvidena za leto 2011 Danes, v petek, 20. novembra, praznujemo Dan splošnih knjižnic, kulturnih ustanov, ki vsvojih prostorih zbirajo in hranijo bogate knjižne zbirke in dragoceno domoznansko gradivo. Območje Zgornje Savinjske doline pokriva Osrednja knjižnica Mozirje, ki ima v vsaki občini svojo krajevno knjižnico. Žal pri razdeljevanju občinskega denarja kulturne ustanove niso v ospredju, seveda pa pride čas, ko so knjižne police vendarle prepolne, širitev ali selitev knjižnice v večje prostore pa postane nujnost. KRAJANI RADI PODARJAJO RABLJENE KNJIGE Do tega je prišlo tudi v Mozirju. K sreči se občinska uprava te problematike zaveda odkup novih prostorov, namenjenih večji in modernejši knjižnici, pa je v teku. Gre za prostore nad Mercatorjevo samopostrežno trgovino, za zgornji dve nadstropji, kjer bo knjižnični dejavnosti namenjenega precej več prostora kot sedaj. Selitev je predvidena v letu 2011. Več kot 2.700 obiskov mesečno beležijo v mozirski knjižnici, v letošnjem letu seje samo v mozirsko enoto vpisalo 180novihčlanov. Dokaztorej, daje potreba ljudi po prebiranju strokovnega ali sproščujočega knjižnega gradiva velika, medtem ko si nakup knjige dandanes lahko privošči ved- (foto: TG) I i { ~ 1 Ana Lamut, direktorica Osrednje ■LJ j knjižnice Mozirje: .j »Prostorska stiska se vsako leto bolj ' odraža v naši knjižnici. Pomanjkanje čutimo predvsem v čitalnici, kjer ni dovolj prostora za vse uporabnike, ki si želijo prelistati revijo, knjigo ali počakati na svojega otroka, ki posluša pravljico. Premalo prostora je na mladinskem oddelku, kjer izvajamo pravljične ure. Po navadi pravljično uro obišče okoli petnajst otrok in na nekatere otroke čakajo starši, ki jim pomagajo tudi pri ustvarjalnih delavnicah. Utesnjenost se prav tako čuti v računalniškem kotičku. Uporabniki računalnikov niso samo otroci, ampak tudi odrasli, študenti, dijaki in turisti. Poleg tega si želimo izvajati kratka uvajanja za uporabo različnih programov predvsem za starejše, ki jim računalniki niso domači, in brezposelne, katerim lahko ponudimo ogromno koristnih informacij iz različnih gradiv, ki jih hranimo. Povezujemo pa se tudi s Centrom za vseživljenjsko učenje v Nazarjah. Utesnjenost je opazna tudi pri razvrščanju knjižnične zbirke na regalih, saj postavitev ni takšna, kot si želimo mi in uporabniki oziroma člani knjižnice. Poleg nakupa dobivamo namreč veliko knjižnih darov od krajanov. Vsega seveda ne moremo uvrstiti v zbirko, zato to gradivo podarjamo naprej obiskovalcem in moram reči, da je za te knjige veliko zanimanja. Zelo smo zainteresirani za gradivo, ki ima domoznanski pomen, torej za gradivo, ki govori o naši dolini ali pa je avtor doma iz naše doline, ter za gradivo, kije aktuolno in ima širši pomen. Knjižnična zbirka vsplošnih knjižnicah mora biti aktualna, sodobna in namenjena najširšemu krogu krajanov. Zaradi vsega naštetega smo zelo veseli pobude naše občine, da za knjižnico poiščemo nove, sodobnejše in večje prostore, kjer bo možno program in naše delo opravljati prijaznejše do uporabnikov.« V mozirski knjižnici mesečno beležijo več kot 2.700 obiskov no manj oseb. A ni še dolgo nazaj, ko so številne knjige ali celotne zbirke pogosto našle prostor na domačih knjižnih poličkah. Danes kljub zastarelosti ali neak-tualnosti večine starejših kupljenih knjig marsikdo ne more kar odvreči v smeti. Tudi prodaja takšnega gradiva ni aktualna, zato se marsikdo sprašuje, kam z njim. Prvi odgovor, ki pride na misel, je seveda knjižnica, tam bodo knjige na voljo tudi drugim ljudem. V Knjižnici Mozirje in ostalih krajevnih enotah po dolini takšne knjige seveda sprejemajo, marsikdo, ki želi knjige oddati, pa je začuden nad informacijo, da večina teh knjig ne more romati na knjižne police, ker ima velik del podarjenih knjig namreč knjižnica že v svoji izposoji, številna od teh knjižnih del pa ne dosegajo visoke branosti. Poleg tega je v knjižnici Mozirje že huda prostorska stiska, marsikdaj tudi nove, aktualne knjige le stežka najdejo prostor na prenapolnjenih knjižnih policah. Stare, podarjene knjige torej tudi mozirska knjižnica podarja naprej, obiskovalci si jih lahko naberejo iz košar, ki so postavljene v predprostoru. Razveseljiv je podatek, da skoraj vse te knjige najdejo novega lastnika, kar kaže na to, da zanimivo branje z leti ne izgublja na svoji vrednosti. BO INTERNET IZRINIL KNJIŽNICE? V dobi novih tehnologij postaja aktualno tudi vprašanje, ali knjižnice sploh še lahko dobro opravljajo nalogo informacijskih centrov. Uporaba interneta postaja vedno bolj razširjena, poleg tega so v svetu že na voljo elektronski bralniki oziroma brezžične bralne naprave, tanjše celo od svinčnika, ki v svoj »spomin« hranijo ne le eno ampak več želenih knjig. V Ameriki je takšna naprava na voljo za slabih tristo evrov, kljub sorazmerno visoki ceni pa se prodaja skorajda za med. A knjižnice vendarle ne morejo biti kar tako izpodrinjene, saj šoto centri, kjer zaposleni uporabnikom pomagajo do konkretnih informacij na način, ki je okolju najbližji. Z besedo torej in selektivno ponudbo natančno tistega gradiva, ki ga uporabnik potrebuje in zahteva. Tatiana Golob (foto: ML) Ivo Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »Mi smo podjetju Mercator predlagali odkup prostorov nad samopostrežno živilsko trgovino in tudi dobili pozitiven odgovor. V prihodnjem letu bomo šli v pripravo potrebne projektne dokumentacije, pripravili bomo pogodbe. Selitev knjižnice v precej večje prostore je predvidena za leto 2011, ker pa gre za drag projekt, katerega sami ne moremo izpeljati, resno računamo na pridobitev evropskih sredstev oziroma na uspešnost pri ustreznih razpisih.« © KRITIKE PREDLOGA ZAKONA 0 SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Slabitev sklada in slabši nadzor nad njegovim delom Na nedavnem posvetu, ki gaje sklical parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so bile izrečene številne pripombe na predlog Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč. Predlogu so nasprotovale tudi strokovne službe ministrstva za finance, saj po njihovem prinaša kar nekaj negativnih posledic, kljub temu pa je vlada predlog zakona sprejela in le-ta sedaj čaka na obravnavo v državnem zboru. Vlada z omenjenim predlogom skladu krči sredstva, saj naj bi dobil devet milijonov evrov na leto manj kot doslej, kar bi pomenilo, da bo v prihodnje kupoval še manj kmetijskih zemljišč in gozdov in se tako še bolj oddaljil od svoje osnovne naloge smotrnega zaokrožanja kmetijskih površin. Na sklad naj bi bilo prerazporejenih okoli dvajset delavcev Zavoda za gozdove Slovenije, ki bi nadzorovali koncesionarje, ki gospodarijo v državnih gozdovih. To bi imelo za posledico slabitev javne gozdarske službe, menijo za zavodu. »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se obnaša ignorantsko do udeležencev javne razprave o omenjenem predlogu zakona. Za preučitev pripomb in pobud v zvezi s predlogom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS si vlada ni vzela niti dneva,« je izjavil Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS. Tudi številni drugi strokovnjaki opozarjajo, da gre večina predlaganih sprememb v smeri slabitve sklada in povečanja njegove odvisnosti od proračunskih sredstev. »Vlada se do porabe javnega denarja obnaša ignorantsko in nonšalantno,« je ogorčen poslanec SLS Jakob Presečnik (foto: KF) Predlog zakona zmanjšuje nadzor nad delom sklada, ko ukinja nadzorni odbor, hkrati pa sklad ne bo več zavezan poročati neposredno državnemu zboru. »Nadzor nad porabo proračunskih sredstev moramo kvečjemu okrepiti in narediti še bolj transparenten, še posebej v času ekonomske krize. Aktualna vlada pa se do porabe javnega denarja obnaša ignorantsko in nonšalantno in v primeru Sklada kmetijskih zemljišč celo onemogoča nadzor državnemu zboru,« je ogorčen poslanec Presečnik. Marija Lebar NAZARJE Dom kulture še letos s prenovljeno notranjostjo Ta teden so v nazorskem domu kulture nameščali nova vrata in stavbno pohištvo, prenovitvena dela pa potekajo že vse od oktobra. Adaptacija je bila nujna, sajje bil objekr že trikrat močno poplavljen, nazadnje septembra pred dvema letoma. V letu 2008 je Občina Nazarje naročila podrobni sanacijski elaborat, na osnovi katerega so se odločili za sanacijo v letih 2009 in 2010, če bodo pridobili sredstva iz državnega programa odprave posledic poplav za leto 2007. Del sredstev za sanacijo zagotavljajo sami iz naslova porabe obvezne proračunske rezerve. Tako bodo letos prenovili notranjost, naslednje leto pa še zunanjost zgradbe. V ta namen so izvedli dva postopka javnega naročanja. Na razpisuje bilo za letošnja notranja dela kot najboljši ponudnik izbrano podjetje Pluton, za dela v naslednjem letu pa podjetje Remont. Največji poudarek letošnje sanacije je ureditev avle v pritličju, kjer bodo zamenjali vhodna in ostala vrata. Zunanje stavbno pohištvo bo namesto v leseni v aluminijasti izvedbi, za katero so se odločili zaradi trajnosti v primeru novih poplav. Namesto vetrolova bodo namestili električno toplotno zaveso. Iz avle bodo odstranili kabino za prodajo vstopnic, po tleh bodo položili kakovostno protidrsno keramiko, prav tako po stopnicah v nadstropje. Odstranili bodo stenske obloge, zamenjali dotrajane instalacije in namestili novo razsvetljavo. S stropov bodo odstranili lesene obloge in jih nadomestili z mavčnimi. V skladu s finančnimi zmožnostmi postopno prenavljajo tudi streho objekta. Del so obnovili že lani, za dokončanje prenove ostaja še zadnja tretjina strehe. Marija Lebar \ ( Na kratko Ve« denarja za gasilce Župani zgornjesavinjskih občin so se na rednem srečanju 11. novembra dogovorili glede povišanja sredstev, ki jih občine namenjajo delovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Dosedanji prispevek so zvišali za 200 evrov na posamezno gasilsko društvo, teh pa je v dolini petnajst. ML Državno srečanje pesnikov in pisateljev senorjev v Juvanju V Juvanju je drugi novembrski vikend potekalo državno srečanje pesnikov in pisateljev seniorjev, ki gaje udeležilo 18 piscev iz šestih slovenskih regij. Osrednji del srečanja je bil namenjen učenju o tem, kako pisati: v dialektu, slengu ali v knjižnem jeziku. Udeleženci so pri tem prišli do zanimivih odkritij, da je za ohranjanje slovenske pisane besede tako za bralce kot za ustvarjalce pomembno vse. MŠ Večer s Cirilom Zlobcem na Rečici ob Savinji Novembrski večer z besednim umetnikom Cirilom Zlobcem na Rečici ob Savinji je bil poln iskrive šaljivosti, modrosti, ki jo lahko prinesejo le zrela 80. leta, ter pesmi, s katerimi je povedal vse, kar je občinstvo želelo slišati. Prejemnik številnih nacionalnih in mednarodnih nagrad ter priznanj za več kot sto knjig poezije, proze, esejistike in prevodov sedaj piše spomine. AG Švedska veleposlanica v Sloveniji v Logarski dolini Društvo Planet Zemlja je v sodelovanju z družbo Avto Aktiv organiziralo prvi eko rally po Sloveniji, katerega namen je poudariti pomen varčnega načina vožnje na okolje in varnost v cestnem prometu. Med udeleženci rallyja s ciljem v Logarski dolini je bila tudi švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt. ŠS O vseh omenjenih dogodkih več v prihodnji številki Savinjskih novic. v_____________________________________J 0 OBČIN J MOJA DEŽELA • LEPA IN GOSTOLJUBNA OBČINA REČICA OB SAVINJI Mozirje drugi najlepši turistični kraj Težave z vračilom vlaganj v telekomunikacije V soboto, 14. novembra, je v Domu kulture v Velenju potekala zaključna prireditev tradicionalnega tekmovanja Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, na kateri so podelili priznanja najlepše urejenim krajem in objektom, med drugimi tudi izletniškemu kraju Mozirje (2. mesto) in turistični kmetiji Majdač iz Solčave (dve jabolki). Gostitelj prireditve, mesto Velenje, je v kategoriji velikih mest prejelo priznanje za prvo mesto. Častni pokrovitelj sklepne prireditve je bil predsednik Republike Slovenije dr. DaniloTùrk, kije zbranim spregovoril o pomenu tovrstnih aktivnosti ter aktualnem dogajanju v državi. Ob tem je izpostavil plemenitost ljudi, ki prostovoljno prispevajo k urejanju krajev, dvigu kulture in prijaznosti naše dežele. Zahvalil se je tudi vsem, ki so zaslužni za izvedbo ocenjevanja, in vsem, ki so prispevali k uspehom ocenjevanih in nagrajenih krajev, ustanov, programov in destinacij. Župan občine Mozirje Ivo Suho-veršnik je ob tej priložnosti napovedal, da se bo Mozirje v prihodnjem letu potegovalo za elitno evropsko priznanje Entente florale 2010 na področju urejenosti krajev v primerljivi kategoriji. Jože Miklavc Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik sprejema priznanje iz rok predsednika Turistične zveze Slovenije Dominika S. Černjaka (foto: Jože Miklavc) GORNJI GRAD Prenovitvena dela na pokopališču Tik pred dnevom spomina na mrtve so v Gornjem Gradu zaključili z deli na prenovi pokopališča. Poseg je bil potreben zaradi prejšnje slabe izvedbe in dotrajanosti glavnih poti ter neuglednega videza pokopališča. Občina ima za upravljanje s pokopališčem sklenjeno pogodbo s Komunalo Gornji Grad, preko katere so se izvajala prenovitvena dela, Za omenjeno investicijo je bilo v proraču- nu zagotovljenih 17.000 evrov. »Najprej je bilo treba odstraniti dotrajane tlakovce in robnike. Zaradi predhodne slabe izvedbe, saj pod tlakovci ni bilo gramoznega nasutja, je bila na novo izvedena podlaga v debelini 30 cm. Položenih je bilo preko 200 kvadratnih metrov tlakovcev, nameščeni so novi robniki in vgrajeni novi jaški za meteorno vodo,« je povedal župan Stanko Ogradi. Marija Lebar Konec oktobra je Občina Rečica ob Savinji državnemu pravobranilstvu predlagala operativni sestanek glede problematike vračanja vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Pravobranilstvo je namreč na urgenco občine posredovalo pisni odgovor, v katerem navaja, da iz predloženih listin ni mogoče nedvoumno ugotoviti, koliko so v telekomunikacijo vložili in kolikšen deležjim pripada. Na občini so, nasprotno, mnenja, da so predložene listine jasne in ZGORNJE POBREŽJE podkrepljene v vseh primerih, razen v enem, vsaj s pogodbami med izvajalcem in naročnikom. S problematiko je seznanjena tudi pristojna občinska komisija, zadevo pa je večkrat obravnaval tudi rečiški občinski svet. Na občini se soočajo s številnimi vprašanji občanov v zvezi v vračilom vlaganj in pričakujejo, da jih bo državno pravobranilstvo v primeru drugačnega mnenja pozvalo k dopolnitvi dokumentacije ali razjasnitvi dilem. Marija Lebar 65 let od pristanku zavezniškega letala V petek, 6. novembra, natančno ob 65. obletnici zasilnega pristanka zavezniškega letala, so na Zgornjih Pobrežjah pripravili priložnostno svečanost. Leta 1944 so številna zavezniška letala preletavala naše ozemlje in partizanskim silam dovažala pomoč v obliki hrane, oblačil, orožja in streliva. Zavezniško letalo halifax je 6. novembra 1944 zaradi okvare zasilno pristalo na Zgornjih Pobrežjah. Šestčlanska posadka angleških kraljevih sil (RAF) je ostala nepoškodovana in se s pomočjo domačinov varno vrnila v letalsko bazo v italijanskem Bariju. Prireditevje povezoval Janko Žun-tar in se zahvalil Stanku Kopušarju, kije poskrbel za postavitev spomenika in križa. Pomen bojev za svobodo v 2. svetovni vojni je v govoru izpostavil rečiški župan Vinko Jeraj in opozoril na pomemben prispevek zaveznikov. Franc Jeraj iz Združenja borcev za vrednote NOB je poudaril, da se trudijo, da bi dogodke iz polpretekle zgodovine ohranili žive tudi v sedanjih časih, udeležence slovesnosti pa je pozdravil še predsednik Društva letalcev Zgornje Savinjske doline Miran Bele in povedal, da se v društvu trudijo zbrati čim več podatkov o dogodkih v tem zračnem prostoru iz 2. svetovne vojne. Štefi Sem Rečiški župan Vinko Jeraj je opozoril na pomemben prispevek zaveznikov v 2. svetovni vojni (foto: Štefi Sem) Organizacije C ŠMARTNO OB PAKI Prenovljena zadružna trgovina še prijaznejša za kupce Z adaptacijo trgovine je Kmetijska zadruga Šaleške doline v Šmartnem ob Paki uredila sodoben prodajni center (foto: ML) V vrsti dogodkov, ki so se minule dni zvrstili ob občinskem prazniku v Šmartnem ob Paki, je bilo tudi odprtje prenovljene trgovine šaleške kmetijske zadruge. Dogodek je v soboto, 14. novembra, privabil številne obiskovalce. Ob tej priložnosti so ravnatelju tamkajšnje osnovne šole izročili bon v vrednosti 1.000 evrov. Kot je v nagovoru dejal direktor zadruge Ivan Drevje bila trgovina kljub adaptaciji ves čas odprta, prenovljena in razširjena pa je za kupce še bolj prijazna. Drevje še dodal: »Upravni odbor in vodstvo zadruge smo zaznali potrebo po razširitvi ponudbe v kraju, kjer ljudje sprejemate zadružno trgovino za svojo, in navkljub kruti globalizaciji smo zadružniki z vami, občani Šmartnega ob Paki, in vas ne bomo zapustili kot mnogi drugi, katerih hlastanje za dobičkom je že na meji pohlepa.« Z adaptacijo trgovine so uredili sodoben center, ki nudi na primer- ni površini trgovsko blago za porabnike vseh generacij in za večino želja kupcev. Ponudbo bodo nadgrajevali v skladu s prodajnimi trendi. Večji poudarek bo na ponudbi fitofarmacevtskih pripravkov, enologiji, semenarstvu in proizvodih lastne blagovne znamke SLODAR. V kratkem bodo stalnica kakovostne ponudbe tudi čebelarski proizvodi in reprodukcijski material za čebelarje. Direktor Ivan Drevje izpostavil še dobro sodelovanje z Občino Šmartno ob Paki, karje potrdil tudi župan Alojz Podgoršek, kije izrazil prepričanje, da je bila odločitev zadruge, da kljub negotovim časom investira v prenovo trgovine, prava in znak tudi drugim, daje odločitev za investiranje v občini Šmartno ob Paki smotrna. Predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge Šaleška dolina Rudi Ježovnikje ravnatelju šmarške Osnovne šole bratov Letonje izročil ček v znesku tisoč evrov. Ravnatelj je povedal, da bodo sredstva porabili za zdravo prehrano učencev. Ti so na slovesnosti izvedli inovativen kulturno zabavni program. Sledil je še blagoslov nove pridobitve in slovesno rezanje traku, ki so ga opravili župan Alojz Podgoršek, predsednik upravnega odbora Rudi Ježovnik in direktor Ivan Drev. Nazadnje je bila zadružna trgovina v Šmartnem prenovljena pred enajstimi leti. Prejšnji prodajni prostor so podvojili in se sedaj razprostira na površini 400 kvadratnih metrov. Razširili so tudi skladišče in uredili zunanjost. Celotna investicija je bila vredna okoli 180 tisoč evrov. Marija Lebar VETERINA MOZIRJE Večji poudarek idravljenju malih živali Veterinarji v sodobno opremljenih prostorih opravljajo različne vrste operativnih posegov (foto: Benjamin Kanjir) Notranjost veterinarske postaje v Mozirju je v lanskem letu dobila povsem novo podobo. Zavoljo uvajanja male prakse, preventive in kura-tive domačih ljubljenčkov je bilo potrebno predelati in dejavnosti ustrezno prilagoditi spodnje prostore njihove zgradbe. Za razširitev dejavnosti so se veterinarji odločili spričo dejstva, da dolina nujno potrebuje strokovno usposobljeno osebje in primemo opremljene ambulantne prostore za delo s hišnimi ljubljenčki. Dotlej za te aktivnosti niso imeli niti materialnih zmogljivosti niti razpoložljivega kadra. Prvenstveno so se, glede na potrebe, ukvarjali predvsem z govedom in prašiči. Na tem področju so zelo uspešni in dosegajo dobre rezultate. V zadnjih letih pa je vse več ljudi, ki si želijo strokovne zdravstvene oskrbe tudi za hišne ljubljenčke, kot so psi in mačke. Uporabniki storitev pričakujejo strokoven in prijazen pristop ter visoko usposobljeno osebje. Daša Hramec, dr. vet. med., je na tem področju v zgornjesavinjsko veterino prinesla novo svežino. V sodobno opremljenih prostorih sprejema štirinožne paciente in jim s pomočjo ostalih veterinarjev nudi ustrezno pomoč. Uspešno se lotevajo tako zdravljenja kot preventive. Pokazatelj kvalitetno opravljenega delaje že preko dvesto strank, s strokovnostjo in ljubeznijo do malih živali pa bo povpraševanje po teh storitvah gotovo še raslo. Vse to bo še lažje doseči, ko bodo uresničeni tudi nadaljnji načrti. Slednji predvidevajo nakup rentgenske naprave, analizatorja krvi in opreme za monitoring, torej spreml- janje življenjskih funkcij med operativnimi posegi. Nova kategorija, ki se je v zadnjih letih na podlagi ustreznih znanj lotevajo v mozirski veterini, je tudi zdravljenje konjev. Lastnikov teh plemenitih živali, namenjenih predvsem za šport, je vse več. Rok Planovšek, dr. vet. med., kije prav tako zaposlen na mozirski veterini, je širše cenjen in iskan strokovnjak za to področje. Nova oprema za diagnostiko bo služila tudi temu področju veterine. Zgornjesavinjsko veterina ima korenine precej desetletij nazaj. Pred letom 1980 so veterinarji delovali s sedežem v Gornjem Gradu, po tej letnici je bila ustanovljena Savinjsko Šaleška veterinarska postaja s sedežem v Mozirju. Nov zagon so oktobra leta 1982 omogočili novi prostori v zgradbi, ki sta jo skupaj zgradili mozirska in velenjska občina. Kronologijo razvoja dobro pozna Marjan Lešnik, dr. vet. med., dolgoletni izkušen veterinar. Različne organizacijske oblike so se spreminjale vse do sedanje, kije bila privzeta sredi leta 2002. Veterino Mozirje od junija 2007 vodi Jože Pod-meninšek, dr. vet. med. Zaposlenih je sedem veterinarjev. Poleg že omenjenih še Primož Naglič, Bojan Štajner in Drago Zagožen, vsi z nazivom dr. vet. med. Podmeninšek vodi veterino s smelimi načrti za naprej in prepričanjem, da mora dober gospodar slediti toku napredka, predvsem v smislu kvalitetno opravljenih storitev, hkrati pa uspešno krmariti v prid dejavnosti, zaposlenih ter končnih uporabnikov - živali. PR Intervju MIRKO STRAŠEK, DIREKTOR KLS LJUBNO D.D. »Po mojih izkušnjah se poštenost na dolgi rok vedno izplača« Mirko Strašek (foto: arhiv SN) V podjetju KLS Ljubno so se kot specialisti za avtomobilsko industrijo že sredi lanskega leta, ko je večina podjetij v drugih industrijskih panogah šele opazovala, kaj se dogaja, soočili z vsemi dimenzijami gospodarske in finančne krize. Danes z zadovoljstvom ugotavljajo, da so pravočasno sprejeli ustrezne ukrepe, in tako svoj položaj na trgu še izboljšali. Ali je kriza za KLS že stvar preteklosti? O tem in še o marsičem smo se pogovarjali z direktorjem Mirkom Straškom. Da bo prišlo do krize, smo slutili že leta 2007, ko seje začela skokovita rast borznih tečajev in cen surovin. Cene naših reprodukcijskih materialov so od februarja do julija lani zrasle za več kot petdeset odstotkov, kar je bilo vse prej kot normalno in se je nazadnje zgodilo v času jugoslovanske hiperinflacije. Cena surove nafte je zrasla na 150 dolarjev za sodček in očitno je bilo, da so v ozadju borzne igre. Potem je počilo in avtomobilska industrija je bila takoj za finančno, kije najprej občutila posledice krize. Kakorje v naši navadi, smo takoj reagirali, saj so nas dolgoletne izkušnje izučile, da se moramo nemudoma odzivati na spremembe na trgu, tudi kadar niso tako drastične, kot je bila ta. Takoj smo prilagodili delovni čas, izvedli določene ukrepe na področju stroškov in začeli zmanjševati zaloge. Odpovedali smo se načrtovanim investicijam oziroma jih preložili, čeprav smo že imeli podpisane pogodbe, potem pa smo se dogovorili z bankami za drugačen način vračanja obveznosti, kijih imamo do njih. Še bolj pa smo se posvetili našim odjemalcem. - Kako ste reševali kadrovske viške, saj se vam je obseg naročil zelo zmanjšal? Zaradi zmanjšanja naročil in velikih zalog bi morali takrat zmanjšati število zaposlenih za tretjino. Tistim, ki so imeli pogodbe za določen čas, jih nismo podaljšali. Sodelavce, ki so imeli pogodbe za določen čas in za katere smo vedeli, da jih bomo potrebovali, ko se bodo razmere normalizirale, smo zadržali. Pozneje smo se odločili tudi za skrajšan delovni čas. V obdobju od marca do avgusta letos smo imeli 32-urni delavnik. Za to obdobje smo plače znižali za 10 odstotkov. Največ aktivnosti pa smo naredili na tržnem področju oziroma na področju zmanjševanja vhodnih cen materialov in povečevanja prodaje. -Kaj je vtakšni situaciji v vaši panogi sploh mogoče narediti kratkoročno? Kratkoročno se lahko naredi ie malo. Lagal bi, če bi rekel, da smo zaktivnostmi pričeli oktobra in imeli marca nove posle. Pridobivanje novih naročil in večjega tržnega deleža je namreč dolgoročni proces. Če ne bi v preteklosti ogromno vlagali v nove projekte in pridobivanje novih kupcev, ne bi mogli sedaj narediti prav veliko. KLSjevletih 2007 in 2008, torej pred krizo, razvil izdelavo za približno petdeset novih proizvodov, ki sedaj postopoma prihajajo v realizacijo. Tudi letos imamo visoko dinamiko projektovza nove proizvode. Do sedaj smojih realizirali že 18. Tako bo v letu 2010 kar 38 odstotkov naše prodaje slonelo na novih proizvodih. Takšen tempo razvoja držimo zadnjih sedem, osem let, poleg tega pa smo neposredno vključeni v razvoj naših odjemalcev in dosegamo zelo visoko stopnjo kakovosti, ki se kaže v majhnem številu reklamiranih kosov na milijon dobavljenih. Lani je bilo to število tri, letos pa samo dva. To je izvrsten rezultat. Poleg tega ne zamujamo z dobavami. - Verjetno so se zahteve in dobavni pogoji pri vaših odjemalcih v času krize še zaostrili? Dnevno se soočamo s številnimi spremembami, ki nam jih pošiljajo odjemalci. Povečujejo in zmanjšujejo število kosov, kijih moramo dobaviti, spreminjajo roke dobav, naslednji teden želijo nov proizvod, ki smo ga razvili pred pol leta in zanj nismo imeli informacije, da ga bomo serijsko dobavljali, in podobno. Mi se na te spremembe maksimalno fleksibilno odzivamo, zaradi česar smo pri odjemalcih zelo cenjeni. Prodajne cene smo znižali v povprečju za deset odstotkov in še izboljšali kakovost proizvodov in dobav. Vse toje pripomoglo, da smo še bolj vključeni v razvoj novih proizvodov pri naših odjemalcih in da smo v tem času pridobili nekaj novih odjemalcev. Zaloge smo uspeli znižati na optimalen obseg in povečati svoj tržni delež. - Poslovno leto se počasi bliža koncu, s kakšnim rezultatom ga boste zaključili? Kot kaže sedaj, bomo letos količinsko prodali več kot lani, vrednostno pa okrog pet odstotkov manj. Toje zame izredno spodbuden podatek in dokaz, da smo ukrepali pravilno. -Je poslovanje podjetja sedaj že povsem normalno? KLS spet posluje normalno, kar pomeni, da delamo vtreh izmenah pet delovnih dni in v polovičnem obsegu vsako soboto, ker pač moramo loviti vse spremembe v dobavah, ki sem jih omenil prej in se pojavljajo zelo pogosto. Zlasti oktober in november sta zelo naporna glede količin izdelkov, ki jih moramo izdelati in dobaviti. - Kaj po izhodu iz krize smatrate kot najbolj dragoceno izkušnjo? V preteklosti smo našim odjemalcem dobavljali iz zaloge, se pravi, da smo naredili izdelke na zalogo, in koje prišlo naročilo, smo lahko hitro reagirali, ker ni bilo potrebno prilagajati proizvodnje. Kriza nas je izučila, da zaloga ni samo vprašanje financiranja v tem smislu, da imaš vezan denar, ki ga ne moreš uporabiti za tekoče poslovanje, ampak obstaja še druga, večja nevarnost, da je lahko v zalogah tudi stran vržen denar. Lahko se namreč zgodi, da določenega proizvoda, ki ga imaš v zalogah, kljub napovedim sploh ne boš mogel prodati. V celi avtomobilski verigi sedaj velja, da se ne dela tako rekoč ničesar vnaprej. Pri nas delamo za dva tedna vnaprej in ne naredimo ničesar, kar naš odjemalec ne bi vzel. Naš odjemalec pa vzame tisto, kar potrebuje, in toje tisto, kar mu naroči tovarna avtomobilov, ki pa naroči samo toliko, kolikor bo lahko prodala. To logikoje treba razumeti. Kdor te logike ne razume in seji maksimalno ne prilagodi, se mu slabo piše. - Kaj bi torej izpostavili kot ključ vašega uspeha? Križaje potrdila pravilnost naše dolgoročne us-meritvev intenziven razvoj novih proizvodov in posodabljanje proizvodnih procesov. Kar smo uspeli doseči, ni velika znanost, pač pa smo delali tiste stvari, ki so nujno potrebne za uspeh. Za nasje odjemalec kralj in to se nam dolgoročno obrestuje. Najpomembnejša nemška odjemalca, ki sta tudi največja, sta nas ob zadnjem obisku seznanila, da smo uvrščeni med njune strateške dobavitelje. V krizi namreč tudi v avtomobilski industriji poteka selekcija dobaviteljev. - Kako ste uspeli v teh zaostrenih pogojih znižati prodajne cene? Na področju obvladovanja stroškov se spuščamo v najmanjše podrobnosti, kajti velikih rezerv ni, obstaja pa množica drobnih in te je treba maksimalno izkoristiti. Mi neprestano povečujemo produktivnost. Po tem kazalniku smo do marca letos dosegli velik padec, že v novembru pa bomo predvidoma dosegli produktivnost, ki smojo beležili pred krizo. Kot že rečeno smo intenzivno delali na zniževanju stroškov. Dosegli smo pomembna znižanja cen osnovnih materialov. c,. \ 8 V____/ Intervju - Kdaj boste nadaljevali z investicijami, ki ste jih začasno »zamrznili«? Naj povem, da osnovni poslovni cilj KLS ni velik dobiček, zavedamo pa se, da moramo stalno vlagati v razvoj in napredovati hitreje kot konkurenti, kar pa ni mogoče brez dovolj velikega dobička. V razvoj proizvodov in nove tehnologije smo v zadnjih letih povprečno vlagali štiri odstotke od skupne vrednosti prodaje, toda tu niso vštete investicije, to so tehnične izboljšave, to je razvoj kadrov,to so novi proizvodi, ki jih razvijamo za naše odjemalce. V zadnjih desetih letih smo investirali 35 milijonov evrov, od tega vzadnjih dveh letih petnajst milijonov, in sedaj znova odpiramo nove projekte, kar je še en dokaz, da KLS spet normalno posluje. Nadaljujemo s projektom dveh proizvodnih linij vvrednosti dveh milijonov evrov. Eno bomo končali decembra, drugo v prvi četrtini naslednjega leta. V naslednjem letu moramo izvesti še nekaj naložb, ki so pomembne za povečano proizvodnjo, ki jo planiramo. Kot sem omenil, smo povečali tržni delež in če se bo situacija na avtomobilskem trgu in nasploh v svetovnem gospodarstvu postopoma popravljala, kot se pričakuje, predvidevamo naslednje leto realno rast prodaje za deset odstotkov. - Kaj konkretno predstavljajo novi izdelki v vaši proizvodnji? KLS trenutno izdeluje 130 do 140 različnih proizvodov za več odjemalcev. To so zobati obroči, masni obroči in signalni obroči za vztrajnike različnih motorjev. Sedanja dinamika razvoja motorjev je izredno velika. V Nemčiji so objavili, da ima motor z notranjim izgorevanjem še dvajsetletni razvojni potencial vsmislu zmanjšanja porabe in izkoristka energije. Govori se o porabi od enega do treh litrov goriva na sto kilometrov in prepolovljenih izpustih ogljikovega dioksida. In tako kot se spreminjajo motorji, se spreminjajo tudi vztrajniki motorjev, torej se morajo spreminjati tudi naši zobati venci in obroči. -Vaša odzivnost je vtem primeru vaša prednost? Vsekakor. Pomembno je biti z novim izdelkom čim prej na trgu, kajti to prinaša tržno prednost, in mi se na potrebe naših odjemalcev zelo hitro odzivamo. To sicer za nas pomeni pogoste prekinitve proizvodnih ciklov, vendar nam ta odzivnost po drugi strani povečuje delež novih projektov, v katere smo vključeni. Pomembno je, da smo se v preteklih letih orientirali na najzahtevnejše odjemalce, kar nam je v začetku povzročalo velike probleme zaradi zelo visokih zahtev glede kakovosti in odzivnosti, vendar nasje po drugi strani prisililo, da smo se usposobili, da smo postali boljši. Lansko leto smo na primer izdelali več kot 90 različnih prototipov in začetnih vzorcev. - Kako sedaj, ko se za vaše podjetje kriza očitno končuje, s pozicije direktorja podjetja ocenjujete protikrizne ukrepe slovenske države? Do države sem kritičen in mislim, da se v teh kriznih časih nepravilno odziva. Država bi se morala obnašati enako kot mi v podjetjih. Zelo sem žalosten, kaj drugega ne morem reči, ko poslušam, kako malo časa posveča naša vlada in politiki na sploh problematiki gospodarstva in se ukvarjajo z neproduktivnimi političnimi temami ter s porabo. Mi v pod- jetju produktivnosti in ustvarjanju novih poslov namenimo 90 odstotkov časa, deset odstotkov pa drugim zadevam, ki so prav tako povezane s temi cilji. Česmo v podjetjih reagirali in zmanjšali število zaposlenih ter znižali plače, bi morala država reagirati enako. Mi smo število zaposlenih prilagodili obsegu proizvodnje in poiskali nove posle, da bodo delavci bolje plačani, kajti ne moremo iti k našemu odjemalcu in od njega zahtevati, da nam plača izdelek po višji ceni, ker moramo zagotoviti plačo delavcu. Točno to pa dela naša država in to je narobe. Število zaposlenih v državnih organih se povečuje into me najbolj skrbi, saj ne vidim nobenih ukrepov za racionalno in dobro gospodarjenje. Moram pa reči, daje bilo tudi nekaj pozitivnih ukrepov, zlasti ta, da smo s pomočjo države nekako prebrodili najbolj krizno obdobje z večjim številom zaposlenih. Ukrepi na finančnem področju nam niso nič pomagali. Banke se obnašajo tako, kot se, pomagajo ti, ko ti gre dobro, ko ti gre pa slabo in imaštežave, ti nihče noče pomagati. Srečali smo se tudi s problemom, da so banke želele svoje težave prevaliti na nas z višjimi obrestnimi merami, zato smo iskali rešitve izven finančnega sektorja in KLS je rešil svoj položaj brez dodatnega zadolževanja. - Smo v obdobju, ko se stopnjuje pritisk s strani sindikatov na dvig plač. Napovedani so veliki javni protesti. Kako vi upravljate s plačnim sistemom znotraj podjetja? Razumljivo je, da so delavci preko sindikatov izrazili nezadovoljstvo zaradi ekonomskega položaja, v katerem se nahajajo. Očitno je res prišlo do določenih nesorazmerij, saj ponekod delavec v delovnem razmerju v spodnjem plačilnem razredu dobi toliko, kot če bi bil brezposeln, toda če gledam gospodarstvo kot celoto, mislim, da so zahteve po dvigu plač prišle ob nepravem času, koje kriza še huda in ko finančni sektor še ni pripravljen, da bi financiral razvoj podjetij. Kar se tiče KLS, lahko rečem, da smo tako majhno podjetje, da čutimo eden drugega. Naši zaposleni so razumeli, da je bilo treba zmanjšati plače, ko je nastopila kriza, nezadovoljstvo pa seje pojavilo, ker so imeli delavci na čakanju enake plače kot tisti, ki so delali. Ko smo to ugotovili, smo prešli takoj nazaj na 100-odstotne plače, čeprav še nismo bili prepričani glede izhoda iz krize. - Kako za doseganje ambicioznih ciljev stimulirate zaposlene? Že lani smo si zastavili cilj, da bomo oblikovali nov sistem plana dela in napredka kadrov, ki bo temelj za motivacijsko nagrajevanje. Zavedamo se, da za nadaljnji razvoj potrebujemo kakovostne kadre, ki ne naredijo samo tisto, karjimje naročeno, temveč več od tega. Lani smo vtej smeri naredili prvi korak in nagradili pripadnost podjetju z uvedbo dodatka na stalnost, kije enako visok kot dodatek na delovno dobo. Znotraj tarifnih razredov smo oblikovali plačilne razrede in s tem omogočili napredovanje znotraj razredov. Naše izhodiščne plače so sedaj dvajset odstotkov nad izhodiščnimi po kolektivni pogodbi. Poleg stalnega iskanja racionalnih rešitev pri delu zaposlenih v proizvodnji smo trenutno usmerjeni predvsem vtehnično administrativni in vodstveni kader, kjer smo analizirali vsako delovno mesto in ugotavljamo, katera dela so nepotrebna, katera se ne opravljajo dovolj učinkovito in katera dela bi lahko drugače delegirali s ciljem povečanja učinkovitosti zaposlenih. Ko seje na nivoju države začelo sindikalno gibanje in prizadevanja za minimalno plačo 600 evrov, smo pogledali, kaj to pomeni v našem podjetju, in ugotovili, da nimamo veliko sodelavcev, ki ne dosegajo tega praga. Odločili smo se, da na področju plač naredimo določene napredek. Prvi koraksmo naredili pri plačah za oktober in vse plače povišali za šest odstotkov. Od oktobra dalje pri nas ni več sodelavca, ki bi prejel manj kot 600 evrov neto plače za redno delo. Vdrugem koraku bomo plače uskladili s tem, kar bo dogovorjeno med socialnimi partnerji. Če bi se zgodilo, da bo dogovorjeno manj, kot smo naredili mi, vtem primeru ne bomo zmanjševali plač. In kot tretji korak bomo začeli izvajati napredovanja zaposlenih v skladu z doseženimi cilji, kar bo še dodatno izboljšalo plače in motiviralo sodelavce za še boljše delo. Ta ukrep je namenjen zlasti tistim zaposlenim, ki presegajo cilje. - Kakšne posledice bo imela takšna plačna politika za poslovanje podjetja? Ko smo preračunali prej navedene spremembe v plačnem sistemu, smo ugotovili, da potrebujemo 500 tisoč evrov na leto več denarja za plače, torej se kalkulacija ne izide. Toda zaradi tega nismo odstopili od novega sistema, ampak smo si za prihodnje leto naložili nove - višje cilje. Povečati moramo prodajo in znižati stroške, da bomo imeli takšen finančni tok, ki bo omogočal realizacijo opisanega sistema. Za nove cilje bo treba pošteno garati in v sedanjih razmerah nam ne bo lahko. Ampak aktivnosti že tečejo, že vemo, kaj moramo narediti in kako bomo delali, da bomo dosegli začrtane cilje. Ustavi nas lahko samo ponovna globalna kriza. - Kako komentirate kritike, ki se v javnosti pojavljajo na račun menedžmenta? Pavšalne kritike na račun direktorjev me motijo in me demotivirajo. Po mojem mnenju so razmere, kar se tiče vodstev, po podjetjih zelo različne in pavšalno kritiziranje ni pravi pristop k potrebnim spremembam v tistih sredinah, kjer delajo narobe. V obdobju, ko smo bili v krizi, smo v našem podjetju vodstvenemu timu že v letu 2008 zmanjšali plače za 20 odstotkov, meni pa za 25 odstotkov. Zaposleni prejemajo 100% plače in dodatke za delovno uspešnost že od junija dalje. Sedaj, koso rezultati dobri, bomo začeli tudi vodstvu postopoma izplačevati dodatke za delovno uspešnost. Kar pa se tiče kritik na račun plač menedžmenta na splošno, bi spomnil na znani rek, da ko so otroci lačni, gledajo, koliko poje mama. Če si mama vzame, otroci pa nimajo, potem to vodi v težave, in točno to se dogaja v nekaterih podjef h. Osebno sem prepričan, da mora biti najprej zadovoljen odjemalec, potem mora biti zadovoljen delavec, nato morajo biti plačani dobavitelji, temu sledijo lastniki in šele potem si lahko vodstvo odreže svoj kos kruha. Tako mi delamo že nekaj časa in po mojih izkušnjah se poštenost na dolgi rok vedno izplača. Pogovarjal se je Franci Kotnik OPOZORILNA STAVKA SKEI V Zgornji Savinjski dolini nis(m)o stavkali Kot je povedal sekretar regijskega odbora SKEI Branko Amon, se opozorilni stavki, ki jo je v petek, 13. novembra, pripravil sindikat kovinske in elektro industrije, v podjetjih Zgornje Savinjske doline niso pridružili. Zahteva udeležencev stavke je bila neto plača 600 evrov in enkraten draginjski dodatek 150 evrov bruto. Če tokratno opozorilo ne bo doseglo namena, v SKEI za 28. november napovedujejo protestni shod, predstavniki delodajalcev pa opozarjajo, da lahko takšne zahteve ogrozijo obstoj marsikaterega podjetja in posledično velikega števila delovnih mest. Mirko Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno: »V KLS ni bilo stavke, saj za to ni bilo razloga. V naši družbi smo se že kar nekaj časa prej dogovarjali z zaposlenimi in s sindikatom o politiki plač in možnem povišanju. Že lani smo se dogovorili, da bomo napravili napredek na področju plač, pa smo to uspeli realizirati le delno, saj nam je nadaljnje izboljšanje preprečila gospodarska kriza. Zato smo to lahko storili šele letos jeseni. Na osnovi uspešne prodaje vdrugem polletju 2009 in izboljšanih poslovnih rezultatov, smo plače od vključno oktobra 2009 dalje povišali za šest odstotkov. Minimalna mesečna neto plača za polni KRAJEVNA SKUPNOST KOKARJE Srečanje starejših krajanov Še dobra dva tedna in tu bo veseli december, čas za razveseljevanje najbližjih. Tudi Krajevna skupnost Kokarje se vsako leto spomni svojih krajanov, še posebej ostarelih. Letošnje srečanje je bilo prvo novembrsko soboto v hotelu Burger na Venišah. Številčna udeležba starostnikov je znova dokazala, da se ljudje tudi v tretjem življenjskem obdobju radi družijo, izmenjajo informacije in preživijo prijetno popoldne v družbi prijateljev in znancev. Tega se vodstvo KS Kokarje dobro zaveda, zato se z organizacijo srečanja vedno zelo potrudijo. Tudi letos so v svojo sredo povabili šolarje, saj vemo, da se najstarejša in najmlajša generacija najbolje razumeta. Osnovnošolci so pod vodstvom mentorice Zvonke Zakrajšek pripravili prisrčen program, poln veselih pesmi, glasbe in šaljivih recitacij. Starejši so jim z veseljem prisluhnili, ravno tako pa tudi ljudskim pevkam Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Udeležence sta pozdravila predsednik KS Kokarje Stane Flere in podžupan občine Nazarje Matej Pečovnik. Flere je predstavil delo, ki je bilo opravljeno v zadnjem letu in poudaril, da je vse, kar postorijo, odvisno predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev. Tatiana Golob Predsednik KS Kokarje Stane Flere je Leopoldu Škotniku voščil ob njegovem rojstnem dnevu (foto: Tatiana Golob) delovni čas in 100-odstotni delovni uspeh pa ni manjša od 600 evrov.« Petra Podkrižnik, direktorica podjetja Podkrižnik: »V podjetju Podkrižnik se zavedamo, da so gospodarske razmere tako za delavce kot delodajalce zelo resne. V našem podjetju vlada pozitivna klima in razum. Rast plač bi drastično poslabšala konkurenčnost in povečala selitev proizvodnje v cenejše države, na primer Madžarsko ali Slovaško.« Anton Ploštajner, direktor kadrovskih in splošnih zadev v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje: »V našem podjetju so, glede na situacijo, Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč je po Sloveniji v soboto, 14. novembra, potekala akcija prižiganja sveč po domovih in večjih krajih. V Celju so tovrstno manifestacijo pripravili na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko, na Rečici ob Savinji pa so člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) svečko prižgali dan prej na grobu žrtve nedavne prometne nesreče. SPV je ob tem v sodelovanju s policijo izvedel tudi preventivno akcijo delitve odsevnih trakov, s katero so želeli povečati varnost in vidljivost pešcev. Po besedah predsednika SPV Aleša Krančiča to ni bila njihova edina letošnja akcija, že dlje časa potekali pogovori med vodstvom podjetja in predstavniki zaposlenih o politiki izplačil zaposlenim. Zaposlenim ne izplačujemo samo plač, ampak tudi druge prejemke, kot so božičnica in nagrada iz rezultata poslovanja. Glede višine teh izplačil vsako leto sklenemo dogovor o kriterijih za izplačilo. Zaradi napovedane stavke smo se sestali s predstavniki zaposlenih in se dogovorili glede plačne politike v letu 2010. Kot vedno smo se tudi tokrat uspeli dogovoriti in našli sprejemljivo rešitev, zato stavke v našem podjetju ni bilo.« Marija Lebar saj so občinski upravi posredovali pobudo za preučitev spremembe prometnih znakov in spremembo režima na določenih odsekih cest, opozorili na nevarne odseke cest v občini, vsodelovanju s šolo pripravili dan za umiritev prometa, z osnovno šolo pa bodo sodelovali tudi pri organizaciji kolesarskih izpitov. Po Krančičevem mnenju je varnost v cestnem prometu v rečiški občini na zadovoljivi ravni. Tudi v prihodnje bo to njihova prednostna naloga, pri čemer pa lahko le opozarjajo na pomanjkljivosti. Za ugotovitve o nujnosti določenih sprememb je namreč pristojen le prometni inšpektor. Marija Sukalo SPV REČICA OB SAVINJI Svečke v spomin in opomin Na Rečici ob Savinji so člani SPV prižgali svečko na grobu žrtve nedavne prometne nesreče (foto: Marija Sukalo) OKROGLA MIZA V MOZIRJU Iz oči v oči s sodobno umetnostjo Dr. Jožef Muhovič zagovarja tezo, da ne živimo v informacijski ampak v podatkovni dobi (foto: Tatiana Golob) Prireditev 15. študijski dnevi Ex tempora Mozirski gaj 2009 je v petek, 6. novembra, dočakala svojo finalno srečanje, ki je potekalo v prostorih Knjižnice Mozirje. Srečanje, ki ga vsako leto pripravi Kulturno društvo Jurij Mozirje, seje ob 17. uri pričelo z okroglo mizo z naslovom Iz oči v oči s sodobno umetnostjo. Okroglo mizo vsako leto vodi dr. Jožef Muhovič, strokovni mentor in spremljevalec mozirskega Ex tempora že od samega začetka. Kot je povedal Jure Repenšek, predsednik KD Jurij Mozirje, je okrogla miza mišljena kot strokovno zaledje razstavi Ex tempora in ima namen, da ustvarjalce spomni na pozabljeno ali jih kaj nauči. Letošnje predavanje je bilo namenjeno srečevanju s fenomeni sodobne umetnosti, ki jih vsi dnevno srečujemo, jih pa ne razumemo vedno in ne znamo pretvarjati podatkov v informacijo, od katere bi imeli korist. Kot je povedal dr. Jožef Muhovič, nam takšno pretvarjanje tudi na sploh v življenju dela težave, umetnost pa nas na svojem posebnem področju trenira, da bi to znali delati. »Teza mojega predavanja je bila, da ne živimo v informacijski dobi, kot se naša doba sicer imenuje, ampak živimo v podatkovni dobi, v dobi enormne količine podatkov,«je svoje predavanje pojasnil dr. Muhovič. »To kar bi na področju vizualne ali likovne umetnosti morali napraviti, je, da bi povezali med seboj gledanje in videnje, oziroma da bi se vsaj zavedali, da gledati ni isto kotvideti. Gledamo po naravni poti, ker so vizualne zaznave nekaj samodejnega, medtem ko vidimo takrat, kadar gledamo tudi s tako imenovanimi »notranjimi očmi«. Torej, realno gledanje telesnih oči in refle-kfiranje oziroma teoretično gledan- je je tisto, kar nam omogoča izločiti informacije iz podatkov.« Muhovičje z odzivom umetnikov na njegova predavanja zadovoljen in vesel, da pravzaprav vsako leto skupaj najdejo kakšno temo, ki je še niso obdelali. Z izvedbo predavanj, ki jih vodi takšen strokovnjak, kot je dr. Muhovičje zelo zadovoljen tudi Jure Repenšek, obiskokrogle mize pa, kot pravi, priporoča »tudi vsem tistim, ki se sicer ne ukvarjajo z likovnostjo, saj bi s pomočjo predavanja lažje razumeli našo dejavnost in ne bi omalovažujoče zamahovali z roko.« Tatiana Golob RAZSTAVA EX TEMPORA V GALERIJI MOZIRJE Naj nas umetnina nagovori Likovniki in ljubitelji umetnosti so v petek zvečer po okrogli mizi druženje nadaljevali z otvoritvijo razstave likovnih del udeležencev letošnjega Ex tempora »Mozirski gaj«. Tokratna razstava Ex tempora je bila že petnajsta po vrsti. Zasluge za to gredo v prvi vrsti Kulturnemu društvu Jurij Mozirje, ki pod vodstvom Jureta Repenška to prireditev organizira že od vsega začetka, in strokovnemu mentorju ustvarjalcev dr. Jožefu Muhoviču. Vsak avtor si želi dialog med opazovalcem in likovno umetnino no in izrazil upanje, da krajani Mozirja res čutijo s tradicionalno likovno dejavnostjo in jo imajo za svojo. Umetnike in razstavljena dela je predstavila akademska slikarka Terezija Bastelj, ki je izrazila zadovoljstvo nad ustvarjenimi umetninami in kreativnim napredkom njihovih avtorjev. Za čudovit glasbeni vložek, ki je pritegnil s svojo silovitostjo, sta poskrbela mlada glasbenika Jure Smirnov Oštir na violini in njegov brat Miha Smirnov Oštir na klavirju. Tatiana Golob Na zaključni razstavi letošnjega Ex tempora seje s svojimi stvaritvami, ki so nastajale med obiskom Mozirja v septembru, predstavilo enajst likovnikov. Dobra polovica ustvarjalcev prihaja iz Mozirja ali njegove širše okolice, ostalih pet pa iz bolj oddaljenih slovenskih krajev in tujine. Razstavljavce in ostale goste je najprej pozdravil Jure Repenšek in se v svojem nagovoru obrnil predvsem na občinstvo, katerega želi pritegniti k večjemu sodelovanju v projektu: »V nas je še vedno premalo vedoželjnosti in pripravljenosti, da bi se pustili likovno nagovoriti, mogoče celo sprovocirati. A vsako likovno delo kliče po gledalcu; dialog med opazovalcem in likovno umetnino je tisto, kar si vsak avtor želi.« Njegovemu povabilu, da Ex tempore domačini vzamejo za svojo prireditev, seje pridružil tudi župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik. Poudaril je, da so tovrstne prireditve veliko bogastvo za mozirsko obči- simcr okna tmtj-M-aJJrrriJ A a