Št. 43 (14.459) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD -Ul. Ristori28-Tel. 0432/731190______________
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
SOBOTA, 13. FEBRUARJA 1993
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SLOVENIJA / V TVORNEM VZDUŠJU
Manjšine pri Milanu Kučanu
Na torkovem srečanju se bosta Peterle in Colombo pogovarjalo tudi o manjšinah
Bogo Samsa
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je pred bližnjim torkovim razgovorom z italijanskim kolegom Co-lombom povedal, da bo predlagal ustanovitev skupine strokovnajakov, ki naj preučijo zlasti najbolj občutljiva in sporna vprašanja iz preteklosti. Ker v novi vladi ni veC ministrstva za Slovence po svetu, naj bi ta skrb prešla v njegovo ministrstvo, kjer naj bi se s tem področjem ukvarjal državni sekretar. Ustanovili naj bi sosvet kot posvetovalni organ, v katerem naj bi sodelovali tudi predstavniki manjšine,
Na pogovoru predstavnikov manjšin s predsednikom KuCanom je predsednik SKGZ Klavdij Palčič naštel prizadevanja
vseh Slovencev v Italiji za izdelavo vsebinsko prenovljenega skupnega predloga zakona o zaSCiti manjšine.
Tudi oba koroška predstavnika, predsednik Narodnega sveta Matevž Grilc in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, sta se zavzela za moCno in razvito Slovenijo, pri uveljavitvi katere naj bi sodelovali tudi koroški Slovenci. Njuni pogledi so se razlikovali le pri vprašanju političnega zastopstva in volilnih nastopov.
Tudi Rudi Pavšič in Miloš Budin sta bila podobnih mnenj o načelnih spornih točkah zaščitnega zakona in pridobivanju zaveznikov med italijanskimi demokratičnimi silami; zavračata preozko
obravnavanje manjšine samo s staliSCa slovenske zunanje politike. Ivo Jev-nikar pa se je zavzel za ustanovitev stalnega telesa, ki naj bi ga zagotavljal zakon. To vsekakor lahko deluje tudi pri zunanjem ministrstvu, ki zastopa vladno politiko.
Predstavniki Slovencev na Madžarskem šo se zahvalili predsedniku Milanu KuCanu za obisk in pomoč pri oblikovanju vzorne pogodbe; ta je že doslej prinesla povečano kulturno in prosvetno delovanje. Bistvena pa je vendarle gospodarska pomoč, saj je temeljnega pomena tako za razvoj kot njihovo narodnostno preživetje.
_____RIM / ZANJ SE JE IZREKLO 57 ODSTOTKOV STRANKE_
Giorgio Benvenufo nov socialistični tajnik
Ob njegovi izvolitvi se je socialistično stranko vertikalno razklalo - Očitajo mu preveliko kontinuiteto
Vojmir Tavčar
RIM - Kontinuiteta v tradicionalni povezavi z delavskim svetom, nove poti v upravljanju stranke. To je recept, ki ga je z nastopnim govorom ponudil PSI novi tajnik Giorgio Benevenu-to. Bivši sindikalist, kateremu je nacionalna skupščina zaupala nelahko tajniško nalogo v enem najtežavnejših trenutkov socialistične stranke, je bil izvoljen s 57 odstotki glasov, proti 43, ki jih je dobil njegov tekmec Valdo Spini.
Giorgio Benvenuto je bil izvoljen za tajnika včeraj zvečer. O njegovi kandidaturi se je v prejšnjih dneh veliko govorilo, večkrat je kazalo, da mu bo uspelo, prav toliko krat pa, da je pogorel. Pogajanja za enotno kandidaturo med večino, ki se je spoznavala v stališčih Bettina Craxija in predsednika vlade Giuliana Amata, ter manjšino, ki je imela svojo referenčno točko v bivšem pravosodnem ministrstvu Claudiu Martelliju, so trajala nekaj dni in se končala včeraj ob prvem svitu brez možnosti dogovora. Programa, ki sta jih predložila kandidata sta bila slična, vendar je manjšina Benvenutu očitala prav zaradi načina njegovega kandidiranja, preveliko kontinuiteto s prejšnjim vodstvom.
In prav tistim, ki niso glasovali zanj, je Benvenuto, potem ko se je na odru objel s tekmecem Spinijem, namenil prve misli svojega nastopnega
govora, ter jih povabil k sodelovanju. Kot glavne programske točke je nakazal prenovitev stranke in moralno vprašanje, ob tem pa poudaril, da je treba kritčno premisliti strankino zgodovino zadnjih let, »razloge včerajšnjih uspehov in vzroke današnjih problemov«. Zavzel se je za skupno vodenje stranke in napovedal za Cez deset dni novo skupščino, ki naj bi prenovila vodstvo in prediskutirala program.
Ob izvolitvi Benvenu-ta je bila pozitivna ocena predstavnikov večine, ki so zagotavljali, da se z vCerjašnjim glasovanjem stranka ni razklala na dvoje. Previdnejši so bili predstavniki manjšine.
Novi tajnik PSI Giorgio Benvenuto (Telefoto AP)
NOVI PRAVOSODNI MINISTER
Giovanni Conso
RIM - Interim je trajal samo dva dni. Sporazumno s predsednikom republike Oscarjem Lui-gijem Scalfarom je predsednik vlade Giuliano Amato že sinoči imenoval novega pravosodnega ministra. Nelahka naloga je bila zaupana bivšemu predsedniku ustavnega sodišča Gio-vanniju Consu.
Giovanni Conso je nedvomno eden najvidnejših italijanskih pravnikov, kot dokazujejo vse številne zadolžitve.
Bil je docent na raznih italijanskih univerzah, podpredsednik višjega sodnega sveta, podpredsednik in nato predsednik ustavnega sodišča, nato pa podpredsednik komisije, ki je sestavila novi kazenski posto-pnik. Pred nekaj meseci mu je njegov predhodnik Claudio Martelli zaupal vodstvo komisije, ki bi morala izoblikovati italijanski predlog o mednarodnem razsodišču zoper vojne zločine v bivši Jugoslaviji.
__________ŽENEVA / NOVO POROČILO__
Mazowiecki o strahotah vojne v nekdanji Jugoslaviji
ZDA / VOJNA V BOSNI V SREDIŠČU POZORNOSTI
Bartholomevv je že odpotoval v Evropo
Pogovori o Bosni se bodo nadaljevali prihodnji teden
Zoran Kurtovič / New York
ŽENEVA - Težke obtožbe in apokaliptična vizija položaja v nekdanji Jugoslaviji sta značilni za novo poročilo Tadeusza Mazovvieckega, posebnega poročevalca komisije OZN za človekove pravice. Včeraj v Ženevi objavljeno poročilo podrobno navaja grozote balkanskega spopada in je v bistvu neke vrste poglobitev in razširitev prejšnjih treh, ker razčlenjuje nadaljnji razvoj v vseh zveznih enotah nekdanje Jugoslavije (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Črna gora, Slovenija in Makedonija). V sklepnem delu poročila so navedeni krivci in vzroki za zločine, obenem so podana priporočila, kako preprečiti te zločine. V treh dodatkih so podrobno prikazani in analizirani najbolj grozljivi pojavi od množičnih umorov in pokolov do skupnih grobišč in posilstvev.
Dobršen del poročila je posvečen bosansko-hercegovskemu do-
gajanju s podrobnim naštevanjem vseh kršitev humanitarnega prava in s pričevanji o zloglasni politiki etničnega CiSCenja, za katero so glavni krivci srbske sile, ki pa niso edine. Poročilo navaja primere ljudi, ki neglede na versko in narodno pripadnost nesebično pomagajo žrtvam tudi za ceno lastnega življenja. Pri tem Ma-zovviecki ni skoparil s podrobnostmi, saj navaja imena krajev, Število ubitih, izgnanih in v taborišča pozaprtih ljudi.
Na zatožni klopi pa je tudi Hrvaška, ki ji poročilo očita, da diskriminira manjšine, ker njenim pripadnikom noče dati hrvaškega državljanstva, ker so manjsinci žrtve žaljenj in slabega ravnanja. Izražena je tudi skrb zaradi državnega nadzorstva nad sredstvi javnega obveščanja. Poročilo pa ne skriva hrvaških težav zaradi prisotnosti kakih 700 tisoč beguncev, ki predstavljajo skoraj 17% hr-
vaškega prebivalstva. Navaja tudi težave mirovnih sil OZN na območjih pod njihovo zaščito, ki pa jih v bistvu upravljajo Srbi. Položaj se je zaradi hrvaške ofenzive sedaj Se poslabšal.
Glede nove, srbsko-čr-nogorske federacije poročilo navaja volilne manipulacije, »škandalozno propagando sredstev javnega obveščanja« in podrobno poroCa »o policiji, ki ne spoštuje zakona«. To velja predvsem za Kosovo, kjer se sistematično krši človekove pravice. Poročilo navaja številne primere rastoče represije, nasilja, umorov in kratenja vsake svobode. Položaj je zaradi kratenja manjšinskih pravic in nasilja nevaren tudi v Sandžaku in v Vojvodini.
Do Slovenije je dokument Tadeusza Mazovvieckega zelo pohvalen. V Sloveniji so bile v ozračju »miru in politične zrelosti svobodne in poštene volitve«. Glavna težava je dotok begun-
cev, ki jim omejujejo delo, gibanje in svobodo.
Makedonski problemi so Številni, bivši poljski premier pa poudarja, da bi lahko nepriznavanje Makedonije tudi tu povzročilo medetnicne spopade z nepredvidljivimi posledicami.
V svojih sklepih Ma-zovviecki navaja vzroke jugoslovanske tragedije in njihove posledice od etničnega CiSCenja in nacionalizma do posilstev in vojnih zločinov vseh vrst, »ki jih niso uspele preprečiti ne mednarodne pobude ne prisotnost mednarodnih sil«.
Pri sugestijah bivši poljski premier svetuje vrsto ukrepov od osvoboditve priprtih do ustanovitve varnostnih območij v Bosni. Po njegovem je treba odpreti kopenske humanitarne koridore, prebiti blokade mest, pomagati po-siljenkam, varnostnim silam OZN pa omogočiti tudi uporabo sile v primeru kršenja človekovih pravic, (voc)
NEW YORK - Medijska lakota za vse, kar se dogaja v nesrečni bosanski vojni, je prav neverjetna; in ko so včeraj napovedali možnost, da je v ugrabljenem Lufthansinem letalu ugrabitelj, »ki je po poreklu iz Bosne in se želi pogovarjati z ZN«, so vse štiri vodilne TV mreže prekinile svoje programe in se neposredno vključile v dogajanja na letališču Kennedy. Zanimanje pa je trajalo samo toliko časa, dokler ni uradni predstavnik FBI sporočil, da je ugrabitelj 20-letni Etiopi-ec Zevvolde Demeke, obupanec, izgnan iz Nemčije, fant, ki mu je politika kaj malo mar.
Vojna v Bosni je se naprej v srediimu pozornosti tukajšnje javnosti, zlasti Se od včeraj, ko je ameriška administracija po dveh tednih zavlačevanj objavila svojo diplomatsko strategijo v prizadevanjih mednarodne skupnosti za to, da bi se končalo
prelivanje krvi v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Ameriško vlogo so tu pozdravili tudi predstavnik bosanske vlade Haris SilajdziC in vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič, ki pa se je davi odločil, da bo odpotoval iz New Yorka. V izjavi, ki jo je dal za CNN, je Kara-džič povedal, da se bo vrnil prihodnji teden, ko pričakujejo, da bodo vse tri bosanske strani ob pomoči obeh sopredsedujočih Mednarodne konference lorda Owna in Cyrusa Vancea v palači ZN sedle za isto mizo.
Ni se povsem gotovo, ali bo posebni odposlanec predsednika Clintona, ameriški diplomatki veleposlanik pri paktu Nato Reginald Bartholomeo delal neposredno z obema posrednikoma in bil osebno navzoč na vseh sestankih. Odgovor na to vprašanje, Čeprav nepopoln, nam je dal sam državni sekretar VVarren, ki
je povedal, da »Amerika ne bo prevzela vloge voditeljice na pogajanjih, saj je edini cilj, da se pogajanja sploh začnejo«. Bartholomeo je danes odpotoval v Moskvo, kjer naj bi pogovorih s predsednikom Jelcinom pridobil soglasje Rusije za okrepitev sankcij proti Srbiji in Cmi gori. Posebni odposlanec se namerava sestati z vsemi stranmi v spopadu, vključno s predsednikom Srbije Slobodanom Miloševičem. S tem v zvezi smo danes izvedeli, da je ameriški veeleposlanikv Ženevi Richard Schifter že začel posvetovanja o ustanovitvi mednarodnega sodišča, ki bo sodilo vojnim zločincem v Bosni. Ne glede na to pobudo pa je eno ameriških združenj za zaščito človekovih pravic danes vložilo obtožbo zoper Radovana KaradžiCa, ki da je poglavitni krivec za »zločine, ki so jih Srbi zagrešili v BiH«.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Kako izkoristiti ugodnosti EGS
TRST - Na deželnem odbornistvu za stike z EGS v Trstu je bil včeraj strokovni posvet o možnosti, da bi Tržaško in Goriško vključili v krizna in-dustrijka območja, za katera EGS nudi posebne podpore. O zadevi je tekla beseda tudi na sestanku na Tržaški trgovinski zbornici, na katerem so ocenili nedavni obisk tržaške delegacije pri rimski vladi.
........................stran 5...
Brezposelnost narašča v storitvenem sektorju
Medtem ko so podatki o padanju števila delovnih mest v industriji že nekaj časa skrajno vznemirljivi, se zaposlitvena kriza vse izraziteje loteva tudi terciarnega sektorja, ki je doslej vztrajno zaposloval iz industrije izločeno delovno silo. Podobno zaskrbljujoči kot vsedržavni, so tudi razpoložljivi podatki o nezaposlenosti v tržaški pokrajini, ki pa še zdaleč ne kažejo pravih razsežnosti pojava.
........................stran 5...
Afera Coop v Gorici
Goriški podžupan Del Ben (PSI) in odbornik Breščak (SSk) kljub prejemu sodnih obvestil v zvezi z afero Coop ne bosta odstopila. Prvi je odločitev sprejel sam in v nasprotju z mnenjem vodstva stranke, Breščaka pa je pokrajinsko tajništvo SSk zaprosilo, naj ostane na svojem mestu. Včeraj je 7. sodno obvestilo v aferi prejel načrtovalec arh. Bruno Brunello, socialist. Tudi on ne bo odstopil z mesta predsednika družbe SDAG. Župan Tuzzi je v zadregi zaradi političnih posledic in ker ne ve, ali naj dovoli odprtje blagovnice Coop.
........................stran 8...
Za enotno Kraško gorsko skupnost
Delitev Kraške gorske skupnosti in priključitev go-riških kraških občin Briški skupnosti je nesmisel, ki se mu je treba zoperstaviti. Tako so menili župani treh slovenskih občin na razpravi, ki jo je priredila SKGZ v Doberdobu.
........................stran 8...
Vprašljivi atletski rekordi
Veljavnost rekordov, ki so bili doseženi na atletskem svetovnem prvenstvu v Tokiu, je vprašljiva! Umetna atletska steza na tem tekmovanju je bila namreč trša, kot predvidevajo norme.
.......................stran 19...
Jazz, rock, likovnost in kulturna dediščina
V Gorici se uspešno nadaljujejo jazz srečanja v zvoku saksofona, v Trst prihaja rock skupina Litfiba, v tržaški TKG razstavljajo mladi ustvarjalci skupine Interattivi Associati, v Spetru danes z otvoritvijo likovne razstve in koncertom proslavljajo dan slovenske kulture. In končno še odkrito vabilo vsem, ki tega še niso storili, da kupijo nadvse zanimivo knjigo Skrivnost in svetost kamna.
.......................stran 20...
Drevi v Spetru
Dan
slovenske
kulture
ob 19. uri v Beneški galeriji odprtje slikarske razstave
ob 20. uri
v občinski dvorani koncert
Sobota, 13. februarja 1993
DOGODKI - MNENJA

NOVICE
Kučan sprejel predstavnika Vatikana v Sloveniji
LJUBLJANA - Predsednik republike Slovenije Milan Kučan je v petek pred svojim uradnim obiskom v Vatikanu sprejel nuncija Svetega sedeža v Sloveniji monsignorja Piera Luigija Cela-ta. Pogovarjala sta se predvsem o vprašanjih, o katerih bo tekla beseda tudi v Vatikanu; odnosi med državama in odnosi med državo in Cerkvijo v Sloveniji. Zavzela sta se za čimprejšnjo zaustavitev vojne v BiH in ureditev razmer, ki bi dopustile znosno življenje ljudi v tej nesrečni državi in na Balkanu. Kučan je nuncija tudi obvestil, da je se v okviru priprav na bližnji obisk pogovarjal tudi z ljubljanskim škofom in metropolitom Alojzijem Šuštarjem.
Huda nesreča ministra Mocka
INNSBRUCK - Avstrijski zunanji minister Alois Mock se je včeraj pri smu- 1 čanju težko poškodoval. Nesreča se je zgodila v smučarskem centru Axemar Lizum na Tirolskem, poškodbe po padcu v neki strmini pa so bile tako težke, da je za nekaj minut izgubil zavest. Politika so z helikopterjem pripeljali v univerzitetno kliniko v Innsbruck, kjer so ugotovili pretres možganov, poškodbe v obrazu ter zlom ramenskega sklepa.
Po prvih izjavah zdravnikov bo Mock moral ostati v bolnišnici najmanj en teden. (I.L.J
Obsodba srbskih zločinov
ŽENEVA, BEOGRAD - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je v petek obsodil srbske enote, ki izvajajo najhujšo obliko etničnega čiščenja. Srbi namreč že nekaj časa ne dovolijo pošiljanja človekoljubne pomoči v kraje v vzhodni Bosni, zato so ti ljudje v petek tudi začeli z gladovno stavko. Visoka komisarka Sadako Ogata je dejala, da v vzhodni Bosni že več mesecev životari skoraj 100.000 ljudi. Oga-tova je srbskemu voditelju v BiH Radovanu Ka-radžiču poslala pismo, v katerem zahteva, da takoj dovolijo pošiljanje pomoči v kraje v vzhodni BiH. Predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce Jose Maria Mendseluce pa je na tiskovni konferenci v Beogradu povedal, da vse tri strani v BiH zaustavljajo konvoje s človekoljubno pomočjo. Muslimani pa so, kot je povedal Mendeluce, Visoki komisariat obtožili, da ta organizacija pomeni samo alibi za Zahod, ki noče vojaško posredovati v BiH. (Ansa)
Kitajska in Albanija o krizi na Balkanu
PEKING - Kitajska in Albanija sta se zavzeli, da se vojna na ozemlju nekdanje Jugoslavije reši po mirni poti, in poudarili, da je treba preprečiti razširitev vojne. To sta po srečanju v petek povedala zunanja ministra obeh držav. Zunanja ministra sta se pogovarjala o novih odnosih med državama, ki sta v šestdesetih letih bili tako rekoč zaveznici proti sovjetskemu imperiju, po smrti Mao Ze Donga pa so se odnosi ohladili. (Ansa)
Rusija za ublažitev sankcij proti ZRJ
MOSKVA - Rusija je opazila pozitivne premike v Srbiji do reševanja krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije in je Varnostnemu svetu ZN poslala prošnjo, da bi ublažili sankcije proti srbsko-čr-nogorski federaciji. To je na petkovem zasedanju ruskega parlamenta poslancem povedal ruski zunanji minister Andrej Kozirjev. O ruskih stališčih do krize na Balkanu je Kozirjev govoril še pred prihodom posebnega ameriškega odposlanca za Bosno Reginalda Bartholomevva, ki je v petek prispel v Moskvo. Kozirjev pa je obsodil nekdavno hrvaško ofenzivo v kninski krajini in se, če bi Hrvaška izvedla podobne napade, zavzel za uvedbo sankcij proti Hrvaški. (Ansa)
De Klerk in Mandela bosta vladala skupaj
CAPETOVVN - De Klerkova vlada in Mandelov Afriški narodni kongres sta se domenila, da bosta v prehodnem obdobju do polne demokracije leta 2000 skušala uresničiti nove oblike vladanja in decentralizacije oblasti. Se vedno pa obstajajo precejšnja razhajanja, največja neznanka pa so Zulujci stranke Inkhata, ki jih je dogovarjanje med De Klerkom in Mandelo v bistvu izključil iz igre vse do leta 2000.(ANSA)
Brezkončna odisejada kitajskih beguncev
NEW YORK - Nihče jih noče, tako da ni videti konca odisejadi 527 kitajskih beguncev. Njihove sanje o Ameriki so se spremenile v gozečo moro, namesto obljubljene dežele na Maršalskih otokih čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov. Ameriška obalna straža je 27. januarja prestregla klic v sili neke panamske tovorne ladje. Radiotelegrafist je namreč sporočil, da so ladjo East Wood napadli gusarji. Pred dvema dnevoma je ameriška mornarica prestregla ladjo pri Maršalskih otokih. O gusarjih ni bilo nobenega sledu, izginila sta samo raditelegrafist in neki strojnik, kapitan pa je v bistvu izgubil vsak nadzor nad posadko in »potniki«. Vsem so dovolili »začasno izkrcanje« v ameriškem oporišču v Kvvaja-leinu, VVashington se sedaj na vse kriplje trudi, kako bi se znebil neprijetnih gostov.(ANSA)
NEMČIJA / UKREPI OSREDNJE BANKE
Bundesbanka bo znižala obvezno rezervo
Denarne oblasti ocenjujejo, do se sindikalne zahteve umirjajo
FILIPINI / VULKAN MAYON LAHKO EKSPLODIRA
Smrtna nevarnost
PARIZ - »S prvim marcem bomo znižali minimalno obvezno rezervo, da bi pridobili na času, kajti sicer bi nam naša emisija prinašala obresti,« je za francosko televizijo France 2 je v petek zvečer povedal predsednik Bundesbanke Helmut Schllesinger in zagotovil, da pri denarni politiki nemške Centralne banke »ne gre pričakovati drugih pomembnih sprememb, vsaj ne v bližnji prihodnosti«.
Kar zadeva gospodarsko in denarno unijo, pa je vodja Bundesbanke menil, »da bi bilo iluzorno misliti, da smo že ta hip pripravljeni nanjo«. Ko je omenil odločitev, ki so jo sprejeli 4. februarja v Bundesbank!, je Helmut Schlesinger potrdil, da je ta odločitev »veliko bolj daljnosežna in ne zadeva samo znižanja lom-b ar dne stopnje in eskontne obrestne stopnje«. »Preprosto smo hoteli označiti rok fluktuacije na denarnem trgu,« je povedal in poudaril, da je Bundesbanka prav tako »občutno spremenila ves svoj sistem finančnih intervencij«, pri čemer je mislil na znižanje obvezne rezerve: Z znižanjem za dva odstotka obvezne rezerve (denarja, ki je brezobrestno naložen pri
Bundesbank! s strani drugih bank v skladu s krediti, ki jih tam imajo) bo Centralna banka sprostila približno 32 milijard mark. Hkrati pa bo Bundesbanka na tržišče poslala kratkoročne blagajniške zapise z dospelostjo treh, šestih in devetih mesecev, z obrestmi, ki bodo nekoliko uravnavale presežke likvidnostnih sredstev. To uravnavanje, katerega načini se utegnejo spreminjati, bo nekoliko ublažilo nemško denarno politiko. »To so te velike spremembe, ki jih objavljamo zdaj, in očitno ne gre pričakovati drugih sprememb podobnih razsežnosti, vsekakor ne v bližnji prihodnosti,« je dodal.
V zvezi z zahtevami po zvišanju plač v Nemčiji je Helmut Schlesinger menil, da je položaj zaenkrat »boljši kot v letu 1992, ni pa še idealen«. »Zahteve po dvigu plač so občutno manjše, kot so bile v minulem letu, ko so bile dvakrat višje kot pri vas,« je pojasnil nemški bančnik za francosko televizijo. »Za leto 1993 so sindikati dobili triodstotno povečanje, torej še zmeraj več kot v Franciji, medtem ko so bile francoske zahteve po zvišanje v minulem letu veliko bolj skromne. (AFP)
MANILA - Vojska je izselila 30 tisoč prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini filipinske-
ga vulkana Mayon, ki je začel bruhati lavo po 9 letih mirovanja. Izvedenci pravijo, da ognje-
niška dejavnost za sedaj ni izredna, vendar da lahko vsak trenutek pride do eksplozije.

KOMENTAR
Napihnjen balon?
Ivanka Mihelčič
Morda je res nekaj na tem, da je zgodba o poslanskih plačah v času kislih kumaric in suhih krav postala podobna umetno napihnjenemu, spolitiziranemu balonu. A prav tako je res, da te »zgodbe« nikakor ne kaže pustiti vnemar. To navsezadnje dokazujejo tudi dogodki v samem parlamentu, ki opozarjajo, da se ta pravzaprav že nekaj časa ukvarja le s samim seboj, ne pa s kopico nalog, ki tičijo v ozadju dejstva, da mora ta najvišji organ oblasti v državi do konca leta »pošlihtati« vse manjkajoče zakonske zadeve in enkrat za vselej zaključiti za izgovore naravnost idealno obdobje prehajanja iz enega sistema v drugega. Prehodno obdobje preprosto ne sme trajati večno. Tudi naslednjih 45 let ne, čeprav zgledi radi vlečejo...
Od pomladi, ki je sprožila plaz pozitivnih demokratičnih sprememb, je minilo že preveč časa, stvari pa še vedno niso postavljene na nove temelje. Nenehno pač nekaj manjka, predvsem pa smo pogrešali to, kar zdaj končno imamo: enodomni, pravšnjega in pravočasnega odločanja (vsaj upati je tako!) zmožni parlament, ki bo sposoben bobu reči bob in se bo začel ukvarjati z zadevami, ki naj bi predvsem gospodarski voz potegnile naprej. Pri tem je celo povsem naravno, da preden poslanci preidejo na »resno« delo, uredijo pogoje zanj. Narobe in celo nedopustno pa je le, da to počnejo že toliko časa, da vse skupaj postaja skoraj mote-čeJPoslanci se hudujejo, češ da je nesramno gledati v njihovo malho in (toliko) govoriti o njihovih plačah. In če že, naj potem odkrito spregovorijo tudi drugi: menedžerji v podjetih, vodstveni delavci v javnih službah, novinarji v medijskih hišah ... Vse na pranger, pa naj se vidi, kdo koliko zasluži!
A to je zmotno in sprenevedavo, če ne zaradi drugega zato, ker so poslanci kljub vsemu prvi med prvimi. Oni so tisti, ki bodo krojih usodo vseh ostalih; ki bodo sprejemati bolj ati manj modre zakone in strigli peruti ati siriti (predvsem gospodarska) krila. Zato je njihova odgovornost neprimerno večja, javna kontrola njihovega dela pa več kot zgolj navadna kurtoazija. V ta kontekst gredo tudi njihove plače. Sicer je ob tem treba pritrditi tistim, ki pravijo, da je tolikšno odgovornost, kot jo nosijo, treba tudi pošteno nagraditi. Pri celi zadevi pa je vendarle narobe vsaj to, kot je zapisal tudi Republikin kronist, da si bodo poslanci dobro postlali, še preden bodo karkoli narediti, za nameček pa bodo to storiti z denarjem davkoplačevalcev, torej z denarjem menedžerjev, vodstvenih in navadnih delavcev in tudi novinarjev.

	
yi ospoda Kraševca I ne podcenjujem in Vjmu ne želim ničesar podtikati. Menim tudi, da je potrebno, da nadaljuje s pojasnjevanjem. Dolžni smo si pojasnjevati vzroke za dogajanja, njihove udeležence, dosežke, zmote in podobno iz polpretekle zgodovine. Tudi njegovega prepričevanja ne podcenjujem in me ne moti, le v utemeljitve sem si dovolil podvomiti. Z gospodom Kraševcem se po vsej verjetnosti tudi po tem tekstu ne bova nič bolje razumela, in to zaradi tega, ker on ponavlja prepričanja, jaz pa dvome. Nič hudega zato.
Gospod Kraševec, pravite, da ste šli na službovanje v Beograd, da bi bolje spoznali delovanje Jugoslavije in da ste se vrnili s spoznanjem, da nismo za skupaj. (So lju-8je, ki so to spoznali tudi brez službovanja v Beogradu.) Pravite, da se je v času vašega bivanja tam le včasih posrečilo uveljaviti vsaj delček slovenskih predlogov. Upam, da ne boste vzeli za podtikanje, če v tem zaznavam kanček utilitarnega odnosa do nekdanje skupne države. Vidite, prav na to sem meril v svojem prejšnjem zapisu (»manj aziatski od Srbov«), namreč možnost - ostaniva za zdaj pri domnevi, sam nisem služboval v Beogradu in nisem bil nikjer »insi-der«, da bi lahko postregel s podatki in izkušnjami - možnost torej, da so vsi v nekdanji državi od nje hoteli več, kot so bili vanjo pripravljeni vložiti. Ta vaš stavek je moč
razumeti tudi tako, da smo se Slovenci pri tem jemanju hoteli obnašati tako kot drugi, le da so bili pri tem ti drugi bolj uspešni. Ali niso v to jemanje, na primer, sodili tudi namenska proizvodnja in trgovina z nekaterimi neuvrščenimi državami, kjer so svoj kos dobila tudi velika in zelo pomembna slovenska podjetja, ki imajo zdaj možnost, da del neporavnanih računov prevalijo na lastno, slovensko državo, takrat pa jih prav nič ni motilo, da njihovo ravnanje odstopa od načelnih (uradnih) slovenskih predlogov? t^/-ar sem vam hotel 1^ povedati, je to, da JLNkSe pač ne strinjam s »črno-belim« opisovanjem dogodkov, saj iz boja med »dobrim in slabim« ostane predvsem boj in prelivanje krvi. In lepo vas prosim, gospod Krašovec, bili ste, če se ne motim, predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije, ne govorite o nezahtevnem jugotrgu! Ce ta nezahtevni trg ni motil Nemcev, Italijanov in ne vem še koga, zakaj bi za božjo voljo motil nas? Bo ta trg zdaj, ko smo vsak na svojem, postal bolj zahteven? Ne, le nedostopen je. Delitev na zahtevne in nezahtevne postane nesmiselna ob spozanju, da je pač toliko proizvajalcev ostalo brez dela. Lepo vas prosim, korakajte s tistimi, ki mislijo, da je trgovanje družbenopolitična in domoljubna naloga, in ne grajajte skupaj z njimi teh ubogih direktorjev, ker so prodajali na jug. Pa ja ne boste na koncu
P O ^ E IVM K A
Aziatsko
namesto
azijskega
/ !	'S:	-
Neven Borak
rekli, da je bilo vse skupaj potrebno zato, da začnejo prodajati drugam, in da sta razpad trga in države in nastanek novih držav pravzaprav prevzgojno sredstvo. To je točka najinega nerazumevanja. Kajti tam, kjer namesto okvira razviti-nerazviti ponujam kot boljši okvir za razlago nekdanje skupne gospodarske stvarnosti plačilnobilančno prilagajanje, ne ugriznete, čeprav veste, kaj to pomeni, in •oživljate spomin na slovenski predlog o razvojni finančni inštituciji, ki resnici na ljubo ni bil omembe vreden dosežek.
T~|roblem je bil ravno L-Jv tem, da je Slove--L nija kot republika s presežkom v menjavi s preostalimi republikami trčila ob zgornjo mejo možnega financiranja teh presežkov. Preostale republike, ki so imele v tej menjavi primanjkljaje, pa so prav tako trčile v zgornjo mejo njihovega financiranja. Ta je bila določena z obsegom mogočega prerazdeljevanja prek zveznega proračuna, zunajproračunskih skladov, neto tokov kapitala s tujino, z obsegom emisije Narodne banke Jugoslavije in s prostovoljnim izvozom kapitala slovenskih gospodarskih subjektov. Kakšni so procesi, ko je doseže-
na ta zgornja meja, pa piše v vsakem učbeniku mednarodne trgovine in to velja za regionalno trgovino ne glede na to, da regionalnih plačilnih bilanc ne objavljajo. Slovenski predlog se ni nanašal na rešitev tega problema, njegova geneza je v načinu financiranja investicij nasploh, šele potem pa v odnosih razviti - manj razviti in prav nobene škode ni, da ni bil sprejet. Prav tako ste šli mimo moje trditve, ki implicira, da bi bilo za nas bolje, če bi naše blago po vojni začeli kupovati za tolarje, kar me vnovič napeljuje na misel, da ste žrtev nekaterih ustaljenih zablod. Prav tako dvomim v utemeljenost vaše domneve, da bi Jugoslavija in njen trg obstala, če bi bila namesto uvozne strategije izbrana izvozna, toda o tem kdaj drugič.
•ik -raj ta del razprave I zaključim z do-JL Al mnevo, da so nam prav Srbi omogočili odhod iz Jugoslavije. Menim, da je imel pri posegu JLA prste vmes del jugoslovanskega državnega vrha in je bil to del poskusa ohranitve jugoslovanske države. Odločitev o odhodu armade iz Slovenije je bila sprejeta v Beogradu kot glavnem mestu Srbije, ne pa Jugoslavije, in sicer zaradi ocene, da je treba Jugo-
slavijo odpraviti. Ta vložek se mi zdi potreben zato, ker Jugoslavije ne kaže kar tako enačiti s Srbijo in vsega pomešati v istem košu. Ce ostanemo pri delitvi razviti -manj razviti, (ožja) Srbija sprva ni bila problem. Spori so bili najprej med razvitimi (Slovenijo) in manj razvitimi, pozneje so prerasli v spor med razvitimi, manj razvitimi in ožjo Srbijo. Menim, da ne bi smeli kar tako odmisliti pomena dvostranskih odnosov med republikami nekdanje države. Ravno to me napeljuje na misel, da se je z Jugoslavijo na državni ravni zgodilo nekaj podobnega, kot se dogaja s preobrazbo podjetij: po opravljenih operacijah »by-pass« ostanejo namreč razvaline, le da so pod njimi trupla, ker je šlo za državo. t -p-ar zadeva moje no-1^ ge med vrati, pa JJVnaslednje. Mirno lahko ohranite prepričanje, da so razen Slovencev in njihove (takratne) partije vsi drugi grešniki (tiskarski škrat je v mojem rokopisu iz republiških partij naredil republiško partijo), drznil pa si bom le nakazati razpoko v vaši trditvi, da je slovenska partija morda rekla »zbogom« prepozno. Ta razpoka je povezana s problemom Kosova. Verjetno se strinjava,
mb
t-—
V. /
da so se začele razmere v Jugoslaviji krepko slabšati prav po izbruhu kosovske krize. Ce me spomin ne vara, so se slovenska stališča o tem vprašanju spreminjala, tako kot se mi zdi, da so nihala tudi, ko so na Hrvaškem Srbe naredili za manjšino. Stvarnost in kompleksnost odnosov zares nista bili taki, da bi se smeli zadovoljiti z re-dukcionizmom, kajti ta vodi tudi do sklepa, da problemov ne bi bilo, če ne bi bilo Srbov.
•yr -r-reševanju gospo-\/ darske krize so se V v preteklem desetletju v določenih trenutkih vendarle kazale možnosti ugodnega razpleta. To se je zgodilo tako v času Planinčeve (izjemna pripravljenost prebivalstva v potitovem obdobju, da se sooči s krizo in jo premaga) kot Mikuliča (s pomočjo Mednarodnega denarnega sklada kar solidno pripravljen program treh sider) in Markoviča (zlomil je hiperinflacijo). Odgovor, ki ga pogrešam, se nanaša na vprašanje, zakaj je prav v trenutkih, ko je bilo stvari mogoče obrniti na bolje, prišlo do zaostritve? Kdo jih je ustavljal, republiški državni ali partijski vrhovi, in predvsem zakaj? Ali smo imeli opravka s klasičnim dinastičnim bojem za dediščino? Zato se ne bi preveč postavljal s poenotenjem ljudstva in slovenske partije, kajti to še ne odpravi suma, da so republiške partije zajahale nacionalizme in z njihovo pomočjo najprej razgradile lastne, republi-
ške države in njihov pravni red, ki je bil na poti izboljšanja.
rz tega ne smete sklepa-I ti, da mi je komunisti-uLčna ideja tuja (oziroma da na partijo gledam v ideološkem pomenu), le tega ne razumem, kako da so se partije, ki naj bi delovale tudi v skladu z načelom bratstva in enotnosti, ujele v krvavi ples? In iz njega prišle žive! Ce bi se pokazalo, da je vaša domneva o času odhoda iz jugoslovanskega primeža točna, potem se lahko dogodki v Cankarjevem domu ob straj-ku rudarjev v Starem trgu pokažejo v drugačni luči. Gre za vprašanje, če so bili zares namenjeni ohranitvi avnojske Jugoslavije ali pa so predstavljali mojstrsko zanko, ki je bila že posledica odločitve o njenem odpisu, v katero so se Srbo ujeli s svojimi reakcijami in poznejšimi dejanji.
mo Srbom pomaga-^^li, da nam pomaga-t_Jjo oditi iz Jugoslavije? Ali ni bila že na tej točki slovensko-srbskih odnosov Jugoslavija odpravljena? Tega ne sprašujem kar tako, saj ste se sami razglasili za »insi-derja«, zato še enkrat preberite vaša prispevka in premislite o tem, kaj je vaša temeljna trditev: ali ocena, da bi Slovenci še bili v Jugoslaviji, če Srbi ne bi noreli, ali pa ocena, da nismo za skupaj.
Tk yg-islim pa, da je |\/I napočil trenutek, J- V .Lda se gospod Sire spet oglasi, saj se zadeva lahko sprevrže v polemiko med nama dvema namesto v polemiko z njim.
r
KULTURA
Sobota, 13. februarja 1993
Peti iz niza intervjujev z ustvarjalci, ki so se zatekli v Slovenijo
Pred dobrim letom sta ga v Beograd poklicala prijatelja, s katerima že dolgo sodeluje, Radko Polic in Dušan Jovanovič in mu ponudila vlogo Glaucestra v Kralju Leam. Vzporedno z novim projektom v Ljubljani, ki je takrat šele nastajal, se je v Srbiji in še prej na Hrvaškem znašel v okolju, kjer zaradi svojih protivojnih in nadnacionalnih prepričanj pri mnogih ni bil vec zaželen. Militarizirana Srbija, kakršna je danes, je postala pretesna za elito Umetnikov in intelektualcev, ki so poiskali nova Ustvarjalna okolja. Rade Serbedžija je prišel kot Kralj Lear in ostal, ker je bila Slovenija ena izmed redkih možnih izbir, ki so mu omogočile, da še vedno dela kot igralec. Trenutno ga razen v Leam lahko gledamo še kot Dumonta v drami Rogera Vitraca Volkodlak.
Ti je kdaj žal, da si zapustil Beograd ali Zagreb, kjer si pravzaprav preživel večji del svojega življenja?
Seveda mi je žal in velikokrat se z nostalgijo spomnim ne le Zagreba in Beograda, ampak veliko krajev na proštom nekdanje Jugoslavije, kot ji zdaj rečemo. Zame je bil to res en sam prostor, v katerem se je mešalo veliko različnih kultur, ki so mi bile vse enako pri srcu. V tem je bilo to moje »jugoslovanstvo«. Posebno pa sem navezan na Zagreb, med drugim tudi zato, ker
■
tam zdaj živita moja otroka. Velikokrat ju obiščem, vendar na Hrvaškem ne morem delati in tudi ne bom, dokler se stvari ne bodo medile. V nekem trenutku sem namreč spoznal, da v nobenem od teh okolij, okuženih z nacionalističnim sovraštvom, ne morem biti igralec. V Zagrebu bi na primer lahko delal kaj druge-
ga, lahko bi se lotil Česa na novo...
Pripravljen bi bil delati kaj drugega?
Seveda. Ko se Človek znajde v takšnem položaju kot sem se znašel jaz, je pripravljen na vse. Slišala si teorijo o tem, da sem dvojni izdajalec. Ko se ne moreš vec ukvarjati s svojim poklicem, išCeš vse mogoče
načine, da preživiš sebe in svojo družino. Imam Nino, ki je stara devet mesecev, in sem odgovoren zanjo. V ži-vljenjju sem se veliko ukvarjal tudi z režijo in pedagogiko.
Zanima me veliko stvari v zvezi z gledališčem, zakaj se ti torej zdi tako osupljivo, da bi se lotil Česa novega?
Tudi v Sloveniji zdaj pri-
V naslovu: Rade Šerbedžija(Foto: Jože Suhadolnik/TRIO);
Zgoraj desno: Danilo Beneditič (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO)
pravljam nekaj projektov, kjer bi delal kot režiser, in ne kot igralec, in mislim, da bi mi bilo zdaj to veliko laže. Počutim se malce utrujenega, Čeprav sem, odkar sem tukaj, odigral le dve vlogi.
Kako si na odru premostil težave z jezikom?
V principu je igralec »br-bljavec«, če se malo grdo izrazim o svojem poklicu. Seveda razumemo, kar govorimo, vendar v predstavah pac ponavljamo naučena besedila. Pri učenju besedila uporabljamo namreč specifičen mehanizem, da si Cim laže zapomnimo. Pred Časom se mi je na primer že zgodilo, da sem hkrati igral Hamleta, Richarda IH., Peera Gynta, Mel-kiora v Kiklopu in Georgija v Osvoboditvi Skopja. Si lahko zamisliš to poplavo besed v moji glavi?
Poleg tega posebnega načina pomnjenja sem delal z lektorji, ki mi še vedno veliko pomagajo pri učenju pravilne izgovorjave. Seveda se mi kdaj tudi zgodi, da zaradi treme, vznemirjenja na odru in podobno kakšno besedo narobe naglasim, Čeprav mi je šlo na vajah že odlično. Samo ta trdi 1 in kratki široki e...
Vendar se mi zdi, da ti slovensko občinstvo jezika ne zameri preveč.
Slovensko občinstvo se me spominja še iz ne tako davnih Časov, ko sem v nekaterih slovenskih filmih igral glavne vloge ali gosto-
val po gledališčih. Tudi moje sodelovanje z Dušanom Jovanovičem traja že nekaj let. Skupaj sva delala Tita Andronika in Virginijo VVoolf, vskočil pa sem tudi v Kralju na Betajnovi. Tega se rad spominjam, bila je zelo smešna situacija. V slovenskem ansamblu sem igral Maksa v srbohrvaščini, kot eksperiment.
V vseh osmih mesecih, kolikor sem v Sloveniji, doslej še nikdar nisem opazil, da bi mi zamerili, ker nisem slovenski igralec in ker je v predstavah pogosto mogoče zaznati moj naglas, ki je pac prepoznaven. Včasih mi je seveda težko. Kdaj pa kdaj si zaželim, da bi lahko zavpil močneje, da bi izgovoril besedo na drugačen, bolj »nor« naCin, pa ne morem. Jezik, ki ga še ne obvladam dovolj dobro, me do neke mere paC omejuje. Toda tudi to je svojevrsten izziv.
Pripravljaš novo predstavo?
Z mladim režiserjem A. Jurcem pripravljam Strindbergovo Pot v Damask. To je fantastična drama, ena njegovih najtežjih, ki se je zelo veselim. V njej bom odigral tujca, tako da bom del predstave odigral v slovenščini in del v srbohrvaščini. Poleg igranja si želim, da bi spet režiral in kje zunaj Ljubljane zbral skupino igralcev, s katero bi imel svoje gledališče.
(Naslednjo soboto: Be-sim Spahič, komunikolog)
KRANJSKI KOMEDIJANTI
Vstopnice za dneve komedije v SLG Celje so bile razprodane že septembra lani ob vpisovanju abonmajev za sezono 1992/93. Borut Alujevič, ravnatelj go-stiteljske hiše, meni, da je prav komedija tisto, s Čimer je mogoCe gledališče napolniti. Boginja Talija ima dva obraza. Ljudi na komedijo ujameš, potem pa radi hodijo tudi na žalostne igre in drame. Danes bo nastopila Drama SNG Ljubljana s predstavo Svatba po sili po motivih J.B. Moliera in v režiji Vinka Mo-demdoerferja. V njej igra vlogo oCeta Gieronta Danilo Benedičič, ki pravi, da je komediji nasploh naklonjen, komičnih vlog je oblikoval veliko in imel z njimi tudi največ uspeha: Svatba po sili je sestavljena iz različnih iger tako, da so bili izbrani njihovi tipično gledališki deli - tisti deli, ki dajejo največ možnosti tako režiserju kot igralcu. Komičnost predstave je namreč odvisna od uprizoritve, ne pa od samega besedila. Moliere je pavzaprav avtor tragikomičnih del in oCe Gieront je eden njegovih tipičnih likov - sam ni smešen, pomaga k temu, da smeh vzbujajo vzporedne figure. Sam je strahotno naiven in zaslepljen in z njim tako silovito manipulirajo, da prav iz tega nastajajo komične situacije. (B.P. in L.B.N.)	Prihodnji petek: Ivo BarišiC
MEHKO IN TRDO
Brezposelna
Slavenka Drakulič
»Ne vem veC, kaj naj vam rečem, gospa... po toliko letih in zdaj nas takole zapuščate,« mi je rekla uslužbenka v kadrovski, potem ko sem podpisala formular o prevzemu delavske knjižice ali preprosto - odpoved. Prav ta uslužbenka je prevzela mojo delavsko knjižico, ko sem se pred osmimi leti zaposlila pri založniški hiši Vje-snik, mi potrjevala zdravstveno knjižico, prošnje za kredite in različna druga potrdila. Zdaj je stala na drugi strani mize zares poklapana in ni vedela, kam bi z rokami, kot bi se prav nanjo sesulo vse breme sramote za množično odpuščanje novinarjev v zadnjem letu dni. Zazdelo se mi je, da je bilo samo njej neprijetno, ker v odpovedi piše, da je »zaradi tehnoloških, organizacijskih in ekonomskih razlogov prenehala potreba po delu omenjenega delavca«.
Naslednjega dne sem odšla na zavod za zaposlovanje. Pred vrati, na katerih je bil na-pis Referent za filozofsko fakulteto, nisem dolgo Čakala. Uslužbenka mojih let me je takoj prepoznala, ni pa bila presenečena. Skozi njene roke je šlo že 20 kolegov iz redakcije Danasa v postopek tako imenovane prve registracije; ljubeznivo mi je ponudila stol in se zatopila v papirje. »Ni mogoče,« je rekla, »gotovo gre za pomoto. Moram poklicati prav-
nico«. Tudi pravnica se je zatopila v papirje: »Saj ste vendar invalid prve kategorije, sploh vas ne morejo odpustiti. Zaščiteni ste po Zakonu o delu po členu 79.« A odločba je bila kljub temu pravnomočna, Čeprav je bila nezakonita. Pravnica me je skušala potolažiti in mi pojasnjevala, da imam pravico podjetje tožiti, kar se bo seveda zavleklo kakšno leto, ampak sodišče mi mora dati prav. »Bodite potrpežljivi. Danes je vse mogoCe,« je skomignila z rameni, s Čimer je pokazala, da še predobro pozna boljše-viški značaj oblasti.
V sobi, v tretjem nadstropju, me je stara uslužbenka pogledala iznad očal. »Ah, vi ste! Ravno včeraj je bil tukaj neki vaš kolega. Me prav zanima, kaj si ta oblast misli, le kdo bo zdaj pisal Časopis?« Oblast prav dobro ve, kdo bo pisal v Časopise, saj njeni ljudje že pišejo, sem pomislila, rekla pa nisem nic. Obe, stara gospa in jaz, sva vedeli, za kaj gre in da je njeno vprašanje vec ali manj retorično, v bistvu samo način, kako izreci simpatijo in solidarnost. Obe sva vedeli, da nisva prvič soudeleženi v nečem, kar se v skladu z dobrim komunističnim običajem preprosto imenuje »Čistka«. Čeprav gre za novo, demokratično oblast, nama nic ni moglo preprečiti, da ne bi v njej prepoznala stare metode.
Potem sem se šla prijavit za zdravstveno zavarovanje, za edino gotovost, ki jo uživajo odpuščeni v tej državi. Uslužbenka je bila za pultom, ločena s steklom. Skozi odprtinico sem ji pomolila zdravstveno izkaznico. Ne da bi dvignila glavo, je nanjo pritisnila žig: brezposelna. Zdaj je dokončno potrjeno, da od zdaj naprej nimam svojega delovnega mesta, nikogar, ki bi se me lastil, nikogar, ki bi mi dajal navodila; ta družba ne potrebuje novinarjev (ne pisateljic), kakršna sem jaz. Zdaj ne pripadam nobeni instituciji ali organizaciji vec in vprašanje je, ali kot nekoristen presežek sploh še pripadam družbi. Paradoksalno je, da šele zdaj, ko sem izvržena iz sistema, lahko zares rečem, da sem svobodna, saj znotraj samega sistema še ni možnosti za to.
Ko sem potem odšla na občino po nekakšno potrdilo, da bi tožila delodajalca, ki me je nezakonito odpustil, me je mlada uslužbenka pogledala z iskrenim in naivnim presenečenjem: »Čakajte, no... ali niste vi... jaz sem brala vaše knjige, vaše članke. Vi sploh ne morete biti tehnološki'višek!« Nisem ji mogla reci, da je še mlada in da samo zato še lahko govori o krivici. Ko bo malo starejša in Ce se do takrat ne bo nic spremenilo, bo temu pac rekla stvarnost ali življenje ali kaj podobnega.
LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA
Portreti umetnic
Nace Sumi
V prostorih ljubljanske galerije Ilirija na Tržaški 40 je bila v torek otvoritev razstave portretov slovenske slikarke Irine Rahovsky--Kralj. Razstava bo na ogled do 4. marca.
Akademska slikarka Irina Rahovsky, ki je 1963 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je za našo razstavo odbrala dvanajst portretov slovenskih umetnic, med njimi tudi lastno podobo.
Ob avtorici se nam predstavljajo Milena Bra-niselj, Ančka Gošnik-Go-dec, Marjanca Jemec-Bo-žic, Breda Jontes, Darinka LorenCak, Jasna Ko-
zar-Hutheesing, Irena Majcen, Lidija Osterc, Milena Usenik, Kamila VolCanšek in Gabrijela Žugelj.
Razstava na to temo ni prva, je del široke zamisli o galeriji naših ustvarjalk, ki jo slikarka sistematično pripravlja že veC let.
Slikarstvo Irine Ra-hovsky je prava posebnost na našem likovnem prizorišču.
Umetnica je diplomirala pri odličnem kolori-stu Nikolaju Omerzi, ki je zapustil očitne sledi v njenem delu. Tudi on je v neki meri svoj motivni svet približal abstrahiranju, ne da bi se izneveril razpoznavnim oznakam
svoje motivike. Irina Rahovsky gre v tem pogledu dlje.
Njen postopek je mogoCe primerjati celo z načinom Vasilija Kandin-skega, začetnika modernega abstraktno usmerjenega slikarstva.
Toda medtem ko je pionir te usmeritve v veliki meri zatrl neposredne asociacije na predloge, naša slikarka ostaja na tisti meji, ko je portretiranko mogoče prepoznati, Čeprav je dalekosežno skrčila zunanje lastnosti upodobljenk in jih vpela v poudarjene slikarske rešitve.
Avtorica se sploh ne trudi, da bi kakorkoli zvesto predstavljala celovitost modelov, marveč premišljeno shaja le z najznačilnejšimi sestavinami.
Ustvarila si je zelo izrazito shemo, ki včasih spominja na kubistične skušnje ali na nekakšen nadrealizem.
Na ta način avtorica doseže ostro karakterizacijo obrazov oziroma postav, ne da bi se podredila modelu, marveč ga suvereno spreminja v slikani psihogram.
Podobe slovenskih umetnic, ki so prestale obdelavo v njenem laboratoriju, so zato nenavaden, pozornost zbujajoč pojav: tu ni nobenega li-rizma, tudi ne naglašene ekspresije, pac pa so slike izpeljanke zahtevnih analiz, ki so izluščile bistvene, likovno učinkovite lastnosti z živo barvno oznako.
V celem gre za tempe-
ramentno, a vselej tudi uravnoteženo slikarstvo. Naj med razstavljenimi deli posebej izpostavimo podobo Lidije Osterc s hvaležnim ovalom počesane in urejene glave ter povednimi Črnimi klicaji v osi obraza.
Ta podoba gotovo sodi med najboljše na razstavi.
Vlogo barve nadalje zelo dobro predstavlja portret Milene Usenik,
kjer risbo obraza prekriva zareCa rdečina.
Lastni portret Irine Rahovsky pa je zožen na zemljevid obraza z dolo-Cilnimi Črtami oci, nosu in ustnic.
Irina Rahovsky je že slabih trideset let navzoča v naši likovni srenji, moramo pa reci, da doslej ni doživela dovolj pravičnih priznanj.
Najbrž je za naš prostor značilno, da v nobe-
ni smeri ne prinaša temperamentnega izražanja, kaj šele ekstremov.
Ker imamo opraviti z moCno umetniško potenco ostrega uma, ji bo treba dodeliti vidnejše mesto v našem likovnem svetu.
To si zasluži med drugim tudi za svojo zvestobo sami sebi in za popolno iskrenost, ki ne koketira z modnimi popularnimi zgledi.
Sobota, 13. februarja 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
NOVICE
Borza si je včeraj nekoliko opomogla
RIM - Po Četrtkovem pretresu, ki je bil posledica »zločinskih« (tako jih je ocenil zakladni minister VPiero Barucci) in povsem lažnih govoric o jamstvenih obvestilih predsedniku vlade Giulianu Amatu, si je italijanska borza vCeraj opomogla. K temu je pripomoglo predvsem »zdravilo«, ki si ga je izmislil minister Barucci, ki je spremenil v odlok zakonski načrt, ki ga je vlada sprejela konec decembra z olajšavami za borzno poslovanje. K dejstvu, da je borza spet zadihala, pa je prispevala tudi novica, da bo Amato zveCer imenoval novega pravosodnega ministra. Preprečena vladna kriza je dala poleta borzi in kazalec MEB je dobil pozitiven predznak.
Manj uspešna pa je bila italijanska deviza na denarnih trgih. Lira je nekoliko pridobila v odnosu do dolarja, ošibila pa se je v odnosu do glavnih evropskih valut.
»Cmi« Četrtek je zaenkrat mimo. Toda dokazuje, kot je poudaril tudi minister Berucci, kolikšna kriza pretresa Italijo, Ce politična perturbacija lahko povzroči tolikšno škodo.
Podtajnik Spini o sodelovanju med ES in Slovenijo
RIM - Podtajnik zunanjega ministrstva Valdo Spini je pred dnevi odgovoril na vprašanje, ki mu ga je zastavil tržaški demokristjanski poslanec Sergio Coloni v zvezi s pogajanji o sporazumu o trgovinskem sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Slovenijo. Tržaški poslanec je želel izvedeti, ah bo v sporazumu spet govor o prosti coni na Krasu, ki ga je že predvideval Osimski sporazum. Spini je v odgovoru poudaril, da se je italijanska stran izrekla proti izvedbi proste cone, obenem je pridal, da Četudi bi v sporazum vključili možnost o uvedbi proste cone, bi to ne obvezovalo Italije.
Zahvala SSk Rižu in Caveriju
TRST - Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jev-nikar se je včeraj zahvalil senatorju SVP Rolandu Rižu in poslancu UVA Lucianu Caveriju, ki sta v dvodomni parlamentarni komisiji dosegla, da bo morala Ustavna komisija poslanske zbornice in senata konCno proučiti, kako je mogoCe zagotoviti zajamčeno zastopstvo jezikovnim skupnostim v voljenih telesih.
Deželni tajnik SSk je izrazil upanje, da bo parlament sprejel taki volilni zakon, ki bo zadovoljeval manjšino in za katerega se SSk, tudi s pomočjo svojih prijateljev zastopnikov nemške in francoske narodne skupnosti že dolgo zavzema. To bi jasno pokazalo resnično voljo parlamenta kako naj se obravnava nerešene probleme manjšine.
RIM / PO POTRESU ZARADI MARTELLIJEVEGA ODSTOPA
Problem nove vlade zdaj sili v ospredje
Amotovo vlado začasno rešil predsednik republike
RIM - Odstop pravosodnega ministra Clau-dia Martellija, ki je vrnil mandat, ker je dobil jamstveno obvestilo v zvezi z bankrotpm milanskega bančnega zavoda Banco Ambrosiano, je bil šok za italijansko politično sceno, a je pospešil dialektiko med strankami. In Ce je Martellijev odstop za MSI na skrajni desni ter za opozicijsko levico (SKP in Mreža) na nasprotnem krilu parlamentarnega loka dodaten argument v podkrepitev zahteve za takojšen razpust parlamenta in nove volitve, ostale stranke tako v vladni koaliciji kot v opoziciji iščejo naCin, kako bi premostile težaven trenutek in zagotovile upravljivo-st države.
V resnici se razmišljanje ne oddaljuje veliko od tistega, ki se je razvilo v parlamentu prejšjnji teden, ko je poslanska zbornica zavrnila nezaupnico DSL Ama-tovi vladi, le stališča so nekoliko bolj izdelana. Na eni strani je vladna večina, ki zavrača takojšnjo krizo, ker jo ocenjuje kot »skok v brezno« v trenutku, ko se dramatično zaostrujejo politični in družbeni problemi države in ko v mednarodnem merilu močno upada verodostojnost Italije (četrtkov borzni pretres, ki
Vojmir Tavčar
so ga povzročile povsem neosnovane govorice, je s tega vidika zelo značilen). Obenem pa se zaveda, da je sedanja vlada šibka in da je odslej preživela zaradi podpore predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara in zaradi še večje šibkosti strank. Zato je večina pripravljena na pogovore in na razširitev koalicije na DSL in PRI. Nekateri, kot socialdemokrati, najodločneje silijo v to smer, pa tudi socialisti se vse bolj opredeljujejo za tako rešitev in značilno je, da sta bila politična programa obeh kandidatov za socialističnega tajnika, Giorgia Benvenuta in Valda Spi-nija, v tem pogledu v velikem sozvočju.
Pa tudi Krščanska demokracija, kot izhaja iz posveta, ki se je končal v četrtek zvečer v vili Ca-milluccia, ne bi nasprotovala razširitvi večine. Ali bi priložnost za to lahko bila vladna preo-snova, na katero je namignil v svojem ekspozeju v senatu premier Giulia-no Amato? V večinski koaliciji zlasti KD razmišlja v tej smeri, toda manjši stranki temu odločno nasprotujeta. Socialdemokratski tajnik Carlo Vizzini je tako možnost označil kot
»potezo večine« in jo jasno zavrnil, liberalni tajnik Renato Altissimo pa je s svoje strani podčrtal nenadomestljivost predstavnika PLI Francesca De Lorenza za krmilom ministrstva za zdravstvo, kljub temu, da so mu neapeljski sodniki naslovili jamstveno sporočilo.
Povsem različno je stališče opozicijskih strank. Demokratična stranka levice, republikanci in tudi Severna liga so vsaj glede postopka v precejšnjem sozvočju, Čeprav podobne formule imajo drugačno politično in programsko vsebino. Te tri sile se zavzemajo za odstop sedanje Amatove vlade za oblikovanje drugačnega kabineta z moralno neoporečnimi ljudmi, ki naj bi bil dovolj trden, da se loti najnujnejših družbenih in gospodarskih problemov, začne reševati moralno vprašanje in vodi državo, dokler parlament ne sprejme nove volilne zakonodaje. Sele tedaj bo mogoCe razpustiti parlament in dati možnost državljanom, da z volilnicami izrečejo svojo sodbo in nakažejo svojo voljo.
Pogovori s predstavniki strank, ki jih je začel predsednik repu-
blike Scalfaro po vrnitvi z uradnega obiska v Trstu in razprava o Martel-lijevem odstopu v obeh domovih parlamenta, ki je napovedana za prihodnji teden, bodo najbrž pokazali, ali je katera od dveh poti prehodlji-va.
Glavni problem, ki se ga morajo politične stranke zdaj lotiti, je vsekakor moralno vprašanje. Poudarja ga opozicija, močno ga je izspo-stavil tudi premier Giu-liano Amato še zlasti, ko je Martellijev potres stresel do temeljev njegovo vlado. In ukrepanje parlamenta v tem smislu vse bolj odločno zahtevajo tudi milanski sodniki, ki poudarjajo, da je potrebna politična rešitev, ker se preiskava o podkupninah širi kot oljnati madež. S tem soglašata predsednika poslanske zbornice Giorgio Napolitano in senata Giovanni Spadolini, ki pa vsekakor nasprotujeta predčasnim volitvam, ker je po njuni oceni s svojim delom parlament dokazal, da ni delegiti-miran.
Prihodnji tedni bodo najbrž odločilni, saj se vsi zavedajo, da bodo morale politične sile dokazati, da so sposobne reakcije in jasne rešitve moralnega vprašanja, sicer so zapisane neslavnemu koncu.
r KDO JE NOVI TAJNIK SOCIALISTIČNE STRANKE
Sindikalist na čelu KI
RIM - Kontinuiteta v sklicevanju na socialistično tradicijo, toda nov pristop v moralnem vprašanju. S to obvezo, ki je vsaj delno sprejela zahteve in želje »socialistične prenove« je Giorgio Ben-venuto vCeraj zveCer sprejel nelahko zadolžitev novega tajnika italijanske socialistične stranke.
Dolgoletni sindikalist, ki se je pred dobrim letom odločil, da sprejme ponudbo tedanjega finančnega ministra in prijatelja Rina Formice in prevzame generalno tajništvo ministrstva, je včeraj prevzel vodstvo PSI v enem najtežavnejših trenutkov v zgodovini te stranke, ko se pod plazom jamstvenih obvestil iz Milana končuje obdobje Bet-tina Craxija in ko je PSI kot paralizirana v vrtincu obtožb. Giorgiu Benvenu-tu je večina PSI zaupala naloge, da prenovi stranko in vzpostavi vsaj temelje zato, da si PSI spet pridobi zaupanje volilcev in to v perspektivi oblikovanja levega reformatorskega pola, ki naj bo alternativen krščanski demokraciji in konservativnim silam. Toda to nalogo bo moral izpeljati ob močni notranji opoziciji, ki je ob kandidaturi »moralista« Valda Spinija zbrala okoli 43 odstotkov glasov in ki se pripravlja na kongres, da bi vtisnila socialistični stranki tudi svoj peCat.
Giorgio Benvenuto, ki se je rodil v Latini leta 1937, se je še kot študent približal sindikatu. Na italijanski politični in sindikalni sceni pa se je uveljavil ob koncu šestdesetih let, ko je kot generalni tajnik delavcev kovinarske stroke UIL skupno z Brunom Trenti-nom in Pierreom Carnitijem vodil takoimenovano«vročo jesen«. Delavci kovinarske stroke so bili tedaj v ospredju naporov za enotno sindikalno nastopanje.
Ko je sredi sedemdesetih let postal generalni tajnik UIL in na kongresu premagal dotedanjega voditelja Raffae-
leja Vannija, se je Benvenuto angažiral za utrditev in rast sindikalne konfederacije, ki je bila dotlej »pepelka« v italijanskem sindikalnem gibanju. Nedvomno mu je uspelo, da je znatno utrdil in okrepil UIL, ki si ga je zamislil kot nekonfliktni, reformistični sindikat, odprt vsem družbenim potrebam in angažiran v zaščiti šibkejših slojev. S tem programom si Benvenuto ni pridobil simpatij podjetnikov, obenem pa se je oddaljil zlasti od najbolj levo usmerjenega krila delavskega gibanja, tako da je bil med sindikalnimi voditelji na italijanskih ulicah in trgih med najbolj izžvižganimi. Se zlasti, ko je proti mnenju levega sindikata CGIL, ločeno podpisal sporazum o prenovitvi premične lestvice.
Pred dobrim letom je po skoraj poldrugem desetletju zapustil vodstvo sindikalne konfederacije in sprejel generalno tajništvo finančnega ministrstva. Novo zadolžitev je sprejel kot izziv in v javnih nastopih obljubil marsikaj. Uspelo pa mu je bolj malo, najbrž tudi zato, ker je z novim ministrom Giovan-nijem Gorio prišel kaj kmalu navzkriž.
Na nacionalni skupščini sredi decembra se je Giorgio Benvenuto opredelil za resolucijo Claudia Martellija, sedaj pa je po ironiji usode postal kan-diat tiste večine, proti kateri je glasoval pred dvema mesecema. Program, s katerim se je včeraj predstavil nacionalni skupščini, se ni veliko razlikoval od tistega, ki ga je zagovarjal Valdo Spini, toda opozicija mu je nasprotovala, ker je videla prav v načinu, kako je bil kandidiran, preveliko kontinuiteto z dosedanjim vodstvom. Prihodnji tedni, ko bo izoblikovano novo vodstvo, bodo pokazali, v kolikšni meri bo Benvenuto sposoben prenoviti stranko in v kolikšni meri ga še bremeni Bettino Craxi, ki se je umaknil s proscenija, ne pa s politične scene.
PODKUPNINE / NOVA SODNA OBVESTILA ZA TOGNOLIJA, PILLITTERIJA IN SANTORA
TRST / ZANIMIVO PREDAVANJE
Nezadižen plaz sodnih ukrepov prali politikom in upraviteljem
V Rimu aretirali demokrščanskega občinskega odbornika Geraceja
Upravni tajnik KD Citaristi je po devetih jamstvenih obvestilih zaradi podkupnin včeraj napovedal svoj odstop (AP)
RIM - Tudi včeraj se je usula cela kopica sodnih ukrepov proti politikom in javnim upraviteljem v okviru preiskav o podkupninah. Aretacij, priporov, sodnih obvestil je toliko, da jim kronist komajda še sledi. Naj se zato omejimo na tiste, ki zadevajo vidnejše osebnosti.
Najprej naj povemo, da so milanski sodniki vCeraj izdali nova sodna obvestila za bivša milanska župana Carla Togno-lija in Paola Pillitterija (PSI) ter za republikanskega parlamentarca Ita-lica Santora. Vsi trije so že poprej bili osumjeni nezakonitega financiranja političnih strank oziroma korupcije. Nova sodna obvestila izhajajo iz preiskav okrog zlora-
bljanja sredstev elek-triške družbe ENEL in Milanske energetske družbe (AEM). Tognoli je takoj po prejemu sodnega obvestila dejal, da z zadevo nima nikakršnega opravka.
Medtem pa je v Rimu prišlo do aretacije znanega občinskega moža. Gre za občinskega odbornika Antonia Geraceja (KD). Aretirati ga je dala preiskovalna sodnica Adele Rando zaradi nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo okrog občinskega regulacijskega načrta. Podobni ukrepi so prizadeli tudi nekatere druge rimske upravitelje.
V Švici pa se nadaljujejo preiskave okrog znamenitega bančnega računa »Protezione«.
Vodi jih milanski državni pravdnik Luigi Dell’ Osso. V tem sklopu dobivajo posebno velik pomen izjave, ki jih je dal finančnik Florio Fiorini in na osnovi katerih so sodniki v preteklih dneh izdali sodno obvestilo za bivšega pravosodnega ministra Claudia Martellija, ki je prav vsled njih odstopil, pa tudi za bivšega tajnika PSI Betti-na Craxija. Fiorini je trenutno zaprt v Ženevi zaradi stečaja družbe Sa-sea, a kaže, da ga bodo v kratkem prepeljali v Milan. Pogajanja o tem med italijanskimi in švicarskimi sodniki naj bi prišla že zelo daleč.'
Včeraj pa se je mudil v Milanu beneški državni pravdnik Carlo Nor-dio in zaslišal bivšega
predsednika družbe Er-cole Marelli Impianti Tecnologici Ottavia Pi-santeja ter njegovega brata Giuseppeja. Oba sta potrdila izjave, ki sta ju že bila dala milanskim sodnikom, po katerih naj bi posredovala nezakonite denarne prispevke za politično tajništvo bivšega ministra Giannija De Michelisa (PSI). Povedala sta, da sta denarne zneske izročala osebno De Miche-lisovemu tajniku Giorgiu Casadeiu.
Omenimo naj še, da so včeraj sodniki v Foggi izdali sodno obvestilo za elana vsedržavnega upravnega tajništva PSI Vincenza D’Ursa, prav tako zaradi podkupnin družbe Ercole Marelli Impianti Tecnologici.
Milijarde za sexi telefon
RIM - RdeCe lučke pred kinematografi mežikajo in postopno ugašajo, ker je obisk vse skromnejši in ker se ljubitelji raje naslajajo v domačem fotelju s pomočjo videorekorderja; revijam nagcev in nagic trend tudi ni zelo naklonjen, zato pa je v modi seksi telefon.
Telefonske linije so res »pregrete«, saj je kabelski seks tako prevzel nekatere Italijane, da so lani govorih 35 milijonov minut veC z državami (Avstralija, Dominikanska republika, Hong Kong, ZDA), od koder se oglašajo sirene seksi shovva. Kar znese, po računih družbe za mednarodne telefonske povezave Italca-ble, okroglih 120 milijard
lir. Posledica tega nenormalnega medcelinskega »prometa«, predvsem pa mastni telefonski računi niso bili brez posledic in so razburkali vode ter skalili družinski mir v marsikaterem domu. Na pojav pa je opozoril med prvimi ravnatelj telefonske družbe Sip na Sardiniji, ki so ga naročniki dobesedno oblegali zaradi astronomskih raCunov, ki so jih dobili na dom.
Po podatkih telefonske službe je ljubezen do seksi telefona najbolj izrazita v petih italijanskih dežalah: poleg Sardinije je oddaljeni in omamni glas novih kabelskih siren prevzel predvsem Toskance, Lom-bardijce ter - vsaj s tega vi-
dika - zbližal »beli»Veneto in »rdečo« Emilio Roma-gno.
Seksi telefon je prišel v Italijo po stranskih vratih, ko so telefonske službe nekaterih tujih držav naročile italijanskim marketinškim izvedencem, naj pospešijo telefonski promet iz Italije v njihove države. Resnični »boom« pa je doživel v zadnjem letu, ko je pobudo prevzela v svoje roke rimska družba Altermedia, ki je v teh delikatnih storitvah zavohala možnost biznisa. Najela je nekaj deklet s toplim glasom, pripravljenih na ustrezno izrazoslovje, nato pa popestrila ponudbo z nekaterimi »zvezdnicami«, kot sta Maurizia Paradiso
in Cicciolina, ki v teh telefonskih pogovorih utaplja žalost zaradi propadlega zakona z ameriškim kiparjem Jeffom Konsem.
Pri Altermedii zagotavljajo, da v dneh, ko ni reklame na speciliziranih revijah, Maurizio in Ciccio-lino poklice vsaj tisoč navdušencev za skupnih 5.000 minut medcelinskega hard pogovora, medtem ko se promet podvoji v dneh, ko je reklama bolj izrazita.
Kdo so navdušenci seksi telefona? Pri Sipu se sklicujejo na tajnost in noCejo izdati podatkov. Po neuradnih govoricah pa naj bi bili ljubitelji mladi, ki upajo, da jih bodo izurjene dame s svojim glasom uvedle v sladkosti erosa, ah
pa priletnejši gospodje, ki si od življenja želijo še nekaj emotivnih dražljajev. Pri Altermedii so prepričani, da bo promet v prihodnje sicer nekoliko upadel, nato pa se ustalil z najvztrajnešimi (pa tudi petičnimi) ljubitelji, medtem ko so v vodstvu italijanske telefonske službe uverjeni da bo modna muha prešla prav tako hipno, kot je prišla. In ob tem učijo naročnike in zlasti naročnice samoobrambe: stalno nadzorstvo nad števcem (dovolj je poklicati številko 1717) ali pa poseben ključ, ki dovoli samo »posvečenim«, da zavrtijo vse številke, ki začnejo z 0 (medkrajevni, meddržavni in medcelinski pogovori). (V.T.)
Mlada študenta zgodovine o vojni in ljudeh na Hrvaškem
Fonda in Sfrecola že večkrat potovala po vojnih območjih
Peter Fonda (desno) in Alessandro Sfrecola med četrtkovim predavanjem o vojni na Hrvaškem v dvorani tržaške trgovinske zbornice (foto Križmančič)
Marjan Kemperle
TRST - Vojna v Hrvaški pod drobnogledom dveh mladih tržaških študentov sodobne zgodovine. Peter Fonda in Alessandro Sfrecola sta v zadnjih mesecih večkrat prepotovala Hrvaško, srečala sta se s preprostimi ljudmi, se porazgovo-rila z vojaki na fronti, slišala za mnenja hrvaških in slovenskih vojnih strategov. Predvčerajšnjim sta vse to svoje »znanje« posredovala Tržačanom na zanimivem srečanju, ki ga je priredil Krožek de Hen-riquez v dvorani tukajšnje Trgovinske zbornice.
Mladeniča sta uvodoma analizirala položaj na Hrvaškem predvsem s sociološkega vidika. Ljudje na Hrvaškem zelo različno doživljajo vojno. Na področjih, ki so oddaljena od vojnih žarišč (med temi je tudi bližnja Istra), zavestno noCejo nič slišati o vojni, vojna jih ne zanima. Ne gre, da bi pozabili nanjo, a hočejo imeti Cim manj opravka z vojno. Zanimiv je tudi odnos hrvaškega prebivalstva do beguncev. Večina grdo gleda na begunce. Očita jim, da so zapustili svoje kraje, namesto da bi se borili za svojo zemljo. Hrvati tudi krivijo begunce, da se morajo drugi boriti na njihovem mestu, prevzemati njihovo mesto, umirati zanje.
Fonda in Sfrecola sta del svoje analize posvetila vojski in morali med vojaki. Na tem področju sta opazila med vojaki
velika nihanja. Med Hrvati imajo najvišjo vojaško moralo prostovoljci v Zadru, ki se borijo za lastno mesto in vasi. Najmanj pa so za vojno zagnani ljudje, ki so jih vojaške oblasti prisilno mobilizirale in jih poslale na fronto daleC od doma.
Podobna nihanja je zaznati tudi med Srbi. Tudi med njimi so najbolj bojeviti tisti, ki branijo lastno hišo, lastno zemljo. Cetniške bande niso povsod enako vojaško pripravljene in borbene: v Slavoniji so mnogo slabše od tistih v Dalmaciji. Med temi izstopajo elitne enote, »beli orlovi« in druge, ki se bojujejo v zaledju Zadra in jim je uspelo priti do kilometra od zadrskih vrat.
Drugi del sta govornika posvetila položaju v
bivši Jugoslaviji. Nadvse zanimivo je bilo njuno pričevanje o dobavi orožja sprtim stranem. Muslimani prejemajo orožje iz arabskih držav, Hrvaška največ iz Nemčije. Senzacionalna je bila vest, da je Hrvaška prejela (seveda proti plačilu) kakih 100 nemških tankov, vrste leopard prvega tipa in kaže tudi nekaj ameriških vojnih letal. Orožje pa potuje na bojišča bivše Jugoslavije tudi iz drugih držav: iz bivše Vzhodne Nemčije, Rusije, Izraela, Madžarske, nekaj tudi iz Italije. Vse to naj bi bila v bivši Jugoslaviji »javna tajna«.
Sklepni del svojega posega sta Fonda in Sfrecola namenila pregledu možnih bodočih scenarijev vojne (in miru) v bivši Jugoslaviji. Informacije za te scenarije sta
dobila neposredno pri nekaterih hrvaških in slovenskih vojaških strategih, imen katerih pa sta iz previdnosti zamolčala. Prvi scenarij predvideva pomiritev pod okriljem Organizacije združenih narodov, predpogoj za mir pa naj hi bila zamenjava srbskega politicno-vojaškega vrha. Drugo perspektivo predstavljajo predvidene spomladanske ofenzive Hrvatov in Muslimanov. Ce bo do njih prišlo, naj bi se srbski Krajini slabo pisalo. Tretja »rešitev« predvideva stopnjevanje konflikta in njegovo razširitev na nova žarišča, v prvi vrsti na Makedonijo in Kosovo. Upajmo, da se kaj takega ne bo zgodilo, je bil komentar mladih predavateljev na to ekstremno negativno, pogubno možnost.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sobota, 13. februarja 1993
DEŽELA / POSKUS VKLJUČITVE TRSTA IN GORICE MED KRIZNA INDUSTRIJSKA OBMOČJA EGS
Stike z EGS naj vendarle usklajuje deželna uprava
Odbornik Dorio Tersar zbral široko predstavništvo na posvet
Martin Breceu
TRST - Bo mogoče vključiti Julijsko krajino ali vsaj kak njen del med propadajoča industrijska območja, za katera Evropska gospodarska skupnost nudi posebne podpore? To vprašanje je zanji Cas v središču pozornosti v tržaških in go-riskih gospodarskih in političnih krogih ter je med drugim predstavljalo osrednjo zahtevo, ki jo je dokaj številčna in Se bolj improvizirana tržaška delegacija postavila ta torek na sestanku z vlado v Rimu.Okrog njega pa se je vCeraj sukalo tudi omizje, ki ga je sklical deželni odbornik za stike z EGS Dario Tersar. Odbornikova pobuda se uokvirja v institucionalne pristojnosti in redno delovanje deželne uprave, v tem trenutku pa predstavlja tudi nadvse potreben poskus koordinacije, saj je možnost izkoriščanja omenjenih ugodnosti EGS zdaj nenadno postala zlasti v Trstu zadeva, s katero se ukvarja vsakdo, ki ima kaj sape. Tudi včeraj se je skoraj istočasno z zasedanjem na deželnem odborništvu na bližnji Tržaški trgovinski zbornici odvijal sestanek na isto temo. A najprej poglejmo, za kaj pravzaprav gre.
Mm
' Včerajšnji sestanek pri deželnem odborniku Tersarju (foto Ferrari)
EGS razpolaga z raznimi skladi za okrepitev svoje gospodarske in družbene kohezije. Med njimi so tudi sredstva za pomoC propadajočim industrijskim območjem, kar je evropska birokracija označila kot Cilj 2. Seveda pa obstajajo zelo natančno določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati, kdor se jih želi poslužiti. V okviru italijanskega ministrstva za industrijo se s tem vprašanjem ukvarja poseben odbor, v katerem so zastopane tudi posamezne dežele. Zadnjic se je sestal 9. t. m. in
pozval posamezne deželne uprave, naj javijo, koliko so za Cilj 2 zainteresirane. Odgovore bo ministrski odbor pre-gedal na prihodnji seji, ki bo 18. t. m., skupno s funkcionarji EGS. Prav zato je deželni odbornik Tersar vCeraj zbral široko politično in gospodarsko predstavništvo, da bi mu posredoval informacije o Cilju 2, pa tudi o podobnih ugodnostih za gorata območja (Cilj 5b), in se hkrati z njim posvetoval glede stališča, ki naj ga zagovarja deželna uprava.
Na sestanku se je raz-
vila precej živahna razprava. Med prvimi je vanjo posegel predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombe-si. Obsodil je, da se je tržaška delegacija minuli torek pred rimsko vlado predstavila s kar petimi različnimi stališči glede izkoriščanja ugodnosti EGS in da je podtajnik Camber tedaj improviziral še šesto. Povedal je, da bi zadevo morali postavljati ločeno za Tržaško in za Goriško in da bi jo za Tržaško morala vzeti v roke Tržaška trgovinska zbornica. Takoj po svojem posegu
je Tombesi zapustil zasedanje in odhitel na sestanek, ki ga je, kot uvodoma rečeno, na lastno pest sklical na isto tematiko, kajpak v brk usklajevanju stališč na deželni ravni. K razpravi se je med prvimi priglasil tudi tržaški občinski odbornik Alessandro Pe-relli in pribil, da Trst lahko zastopa le njegova uprava oziroma župan.
Toda na zasedanju je vendarle prevladalo stališče, da naj bi zadevo usklajevala in vodila deželna uprava, saj prav ona ima gospodarske pristojnosti, kakor tudi pristojnost za stike z vsedržavno vlado in z EGS. V tem smislu so med drugimi govorili predsednik goriške pokrajine Saccavini, sindikalisti Bua (CGIL), Gregoretti (CISL) in Ade-le Pino (UIL), predsednik deželne svetovalske komisije za stike z EGS Ugo Poli in evropski poslanec Giorgio Rossetti. Slednji je opozoril, da je treba Evropski skupnosti predstaviti ne samo splošne zahteve po uživanju ugodnosti, ampak tudi in predvsem konkretne projekte, ki naj bi jih EGS podprla. Rossetti je tudi podčrtal, da bi pri EGS veliko lažje prodrli projekti, ki bi predvidevali sodelovanje s Slovenijo in drugimi vzhodnimi sosedi.
SKGZ / KOMISIJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
Kateri so cilji slovenske šole
Pregled najbolj perečih šolskih problemov
Na n hladna ocena poti v Rim
TRST - Na Tržaški trgovinski zbornici so se včeraj zbrali predstavniki raznih dejavnikov krajevnega gospodarskega življenja in ocenili rezultate torkovega sestanka, na katerem je široko in raznoliko tržaško zastopstvo predstavilo vladi v Rimu gospodarsko stisko, v kateri se nahaja tržaška pokrajina, da bi z vladno pomočjo našli iz nje izhod. Udeleženci sestanka so zmerno ugodno ocenili načelno pripravljenost vlade, da Tržaško vključi med krizna industrijska območja, za pomoč katerim obstajajo posebne ugodnosti na državni ravni in na ravni EGS. Podarili pa so, da gre zgolj za možnost, ki jo bo mogoče izkoristiti le, Ce bodo izdelani konkretni projekti. Na sestanku so tudi imenovali dr. Giorgia Rossa Cicogna, prof. Fabia Nerija in dr. Roberta Ferrettija za izvedence, ki naj bi poglobili zadevo in jo preučili tudi v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi ustanovami in upravami.
TRST - Na sedežu SKGZ v Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu je bilo pred kratkim srečanje deželne komisije za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ. Uvodoma je Aleš Doktoric, odgovorni za izobraževanje pri SKGZ, pojasnil okvire delovanja komisije. Komisija nikakor ne more biti organ, ki bi tehnično reševal odprta vprašanja na področju javnega šolstva in izobraževanja, ima pa kot dejavnik civilne družbe, sestavljen iz elanov visokega strokovnega profila, možnost konstruktivnega doprinosa k njihovemu reševanju. Namen komisije naj bi bil tudi, da odprta vprašanja na ustrezen način posreduje javnosti s samostojnimi ali koordiniranimi pobudami, in uporablja svoj vpliv za to, da bi prišlo tudi do njihovega reševanja na odgovornih mestih.
Prvi dnevni red je obsegal inventuro vprašanj, ki jih bo komisija po svojih močeh obravnavala v naslednjih mesecih. V zvezi z motiviranjem in usmerje-vanjem uCeCe se populacije je važno spodbujanje otrok k aktivnemu in ustvarjalemu iz-boraževanju. Usmerjanje uCencev iz nižje šole na višjo je večkrat vprašljivo, kakor je tudi
sodelovanje šole z gospodarstvom ohlapno in zahteva sodobnega sveta po permanentnem izobraževanju odraslih marsikdaj odmišljena. Slovenski dijaški domovi so nedvomno servis manjšini, vendar je treba njihovo mesto znotraj manjšinske skupnosti ovrednotiti. Prisotnost dijakov iz sosedne Slovenije na naših slovenskih šolah odpira marsikdaj zahtevna administrativno-pravna vprašanja, ki pa se drugod po Italiji rešujejo bolj prosto in normalno v primeru sinov beguncev in ekonomskih priseljencev. V slovenskih vrtcih in na osnovnih šolah je vedno veC otrok, ki v začetku obvladajo samo italijanski jezik. Postavlja se torej vprašanje metodičnega pristopa do le-teh in vprašanje oblikovanja učnega kadra, ki bi bil kos novim zahtevam. Sicer bi vsa slovenska šola morala naučiti slovenščino tistega, ki slovenščine ne obvlada, in italijanščino tistega, ki italijanščine ne zna. Seveda pa se jezikovno vprašanje odpira ne samo na fronti uCencev, ampak tudi na strani uCnih moči. K razmisleku o kvaliteti slovenskega zamejskega šolstva se pridružujejo tudi
nove možnosti izbire v zvezi z uvajanjem ek-sperimentacije, ki lahko omogoči tudi ustreznejše preoblikovanje predmetnikov in pouk, ki bi bolje odgovarjal potrebam naše skupnosti. Sploh pa se vse bolj izrazito postavlja vprašanje, na katerega bo morala v bodoCe odgovoriti slovenska manjšina kot kolektivni subjekt: kateri so cilji slovenske šole v Italiji? V vseh pogovorih o izobraževanju je skoraj vedno odsoten razmislek o univerzitetnih študentih, ki so prepuščeni državni univerzi in imajo bore malo impulzov s strani manjšine, ki je najCešče končni naslovnik njihove usmeritve in uspeha.
To so bili v glavnem izzivi, o katerih je tekla beseda na srečanju. Komisija, ki se bo člansko še dogradila, se bo sestajala mesečno na internih »okroglih mizah«, ki naj bi vsakokrat razpravljale o vnaprej določeni temi in bile tudi izhodišče za večje pobude v javnosti. Zaradi ponovno aktualnega vprašanja o združevanju slovenskih šol oz. njihovih ravnateljstev se je komisija odločila, da bo prihodnje srečanje v celoti namenjeno temu vprašanju.
S SESTANKA NA DEŽELI
ZAPOSLITEV / PODATKI ZAVODA ISTAT, STANOVSKIH ZDRUŽENJ IN SINDIKATOV
NOVICE
V torek odločitev o preusmeritvi petrolejskih ladij iz Benetk v Trst
Dežela in Občina Trst pripravljeni to rešitev sprejeti, a z nekaterimi pogoji
Izjemno črno leto za veliko industrijo Na kolenih tudi storitvene dejavnosti
Na kratek rok je v nevarnosti nadaljnjih več sto tisoč delovnih mest
TRST - Možnost, da bi promet petrolejskih ladij preusmerili iz Marghere blizu Benetk v tržaško pristanišče, je bila predmet včerajšnjega srečanja na deželnem odborništvu za okolje, ki sta se ga poleg pristojnega odbornika Angelija udeležila tudi tržaški občinski odbornik Lapanje in predsednik Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče Fusa-roli, ki so pregledali tako tehnične kot politične aspekte tega vprašanja.
Udeleženci sestanka so soglašali, da je treba opraviti zelo natančno analizo stopnje varnosti tako glede pristajanja pe-likih petrolejskih ladij kot glede plovbe, in to ob upoštevanju, da gre za z vidika okolja zelo delikatno območje, ki zajema mednarodna turistična centra, kot sta Gradež in Lignano ter naturalistična parka gradeške in maranske lagune, obvarovati pa je treba tudi skalnato obalo Tržaškega zaliva ter miramarski morski park. Treba bo torej potencirati sedanji sistem za monitoražo, še prej pa bo potrebno preveriti vpliv na okolje ne samo povečanega prometa petrolejskih ladij, ampak tudi naprav za utekočinjeni plin ter za depuracijo balastnih voda.
Na osnovi tega izhodišča Dežela in Občina menita, da mora vlada dati zagotovila ne samo glede varnosti, ampak tudi glede pripravljenosti konkretno rešiti nekatere aktualne probleme mesta, kot na primer vprašanje sedeža plovne družbe Lloyd Triestino
(ki mora seveda ostati v Trstu) in primerna finančna podpora pristaniški ustanovi. To ne pomeni, so poudarili na sestanku, zahtevati od vlade nekakšna povračila za nedvomno breme, ki ga bo predstavljal poveCan promet petrolejskih ladij, ampak gre za priznanje legitimnih pričakovanj in pripravljenosti k sodelovanju pri reševanju tako žgočega problema, kot je rešitev Benetk in njihove lagune, kot v nekoliko diplomatskem žargonu beremo v tiskovnem poročilu s sestanka.
O vprašanju preusmeritve petrolejskih ladij iz Benetk v Trst bo vsekakor govor na politični ravni na sestanku pri predsedstvu vlade, ki bo v torek v Rimu.
V sredo seja deželnega sveta za zamenjavo Benvenutija
TRST - Prihodnji teden se bo deželni svet sestal v sredo, ne pa kot običajno v torek. Prva točka dnevnega reda zadeva imenovanje novega odbornika za kmetijstvo, potem ko je dosedanji odbornik Ivano Benvenuti odstopil zaradi znanih prigod, zaradi katerih je bil aretiran. Resor za kmetijstvo je začasno prevzel sam predsednik deželne vlade Turello. Sicer pa bo sredina seja posvečena odgovorom elanov odbora na svetovalska vprašanja.
RIM - Po objavi splošnih podatkov o številu nezaposlenih oseb, ki je novembra lani doseglo 2,2 milijona, je osrednji statistični zavod Istat vCeraj objavil še podatke, ki posebej zadevajo področje velike industrije. Novembra lani se je indeks zaposelnosti v velikih industrijskih podjetjih glede na isti mesec 1991 znižal za 69%, medtem ko je v obdobju med januarjem in novembrom lani glede na isto obdobje 1991 padel za 5,4%. Število ur dopolnilne blagajne se je v tem enajstmeseeju povečalo za okroglih 7%. Upadanje zaposlenosti gre v prvi vrsti na raCun krčenja kategorije delavcev in vajencev s 6,7% manj, medtem ko se je število uradnikov in vmesnih kadrov znižalo za 3%. V enem samem mesecu, torej v lanskem novembru glede na oktober, pa se je skupna zaposlenost v industriji znižala za 0,6%, k Čemur je največ prispevalo neugodno sezonsko gibanje živilskega sektorja.
Povprečna raven zaposlenosti je v prvih 11 mesecih lanskega leta glede na isto obdobje leta prej doživela upad v vseh industrijskih vejah: v energetski industriji za 1,9%, v živilski, tekstilni in lesni za 4,4%, v rudarski, rudninsko-prede-lovalni in kemijski za 6%, v industriji obdelave in predelave kovin pa za 6,3%. Po splošnejši razdelitvi je industrija dobrin široke porabe doživela 3,2-odstotni padec, industrija vmesnih dobrin 4,8-odstotnega,
industrija dobrin za investiranje pa kar 4,8-od-stotni upad.
Zgovoren je tudi zaposlitveni položaj v nekaterih glavnih delovnih kategorijah. Po študiji združenja zasebnih kovinarskih podjetij Feder-meccanica tvega v vodilnem italijanskem industrijskem sektorju, kovinarskem, delo vsaj 100 tisoč zaposlenih, številna mala in srednja podjetja pa bodo zaradi visoke cene denarja, nizke likvidnosti in pomanjkanja delovnih naročil prisiljena ustaviti proizvodnjo. Vzporedno se bo seveda nadaljevalo lani zaCeto upadanje proizvodne ravni (v prvih dveh mesecih zadnjega trimesečja lani je glede na zadnje trime-
sečje 1991 že upadla za 5,6%). Trend velja tako za zasebno kot za javno kovinarsko industrijo, le da je pri zadnji zaposlitveno tveganje neprimerno večje. Po študiji sindikata CISL naj bi v kratkem samo v okviru družbe Ilva izgubilo delo najmanj 10 tisoč zaposlenih, medtem ko je v okviru Fincantieri v podobnem položaju vsaj 5 tisoC delavcev, v okviru družb Efim in Finmecca-nica pa po 8 tisoč. Podatki torej, ki dokazujejo hitro napredovanje procesa deindustrializacije in ki bi sindikate kaj lahko navedli k oklicu splošne stavke v tem sektorju.
Nekoliko v ozadju je zaposlitvena kriza v tekstilnem, oblačilnem in
obutvenem sektorju, toda ne zato, ker bi bila manj vznemirljiva, ama-pak preprosto zato, ker zadeva veliko število malih in zelo malih podjetij, ki kot taka ne zbujajo veliko zanimanja. Po predvidevanjih sindikatov je pod vprašajem najmanj 50 tisoč na skupnih 900 tisoč zaposlenih v okrog 100 tisoC podetjih, od katerih je kar 60% žensk. Prav zaradi tega so se sindikalne organizacije odločile, da bodo na to »žensko krizo« reagirale s 4-urno vsedržavno stavko 8. marca letos. Sicer pa vzroki za krizo tekstilne industrije niso samo konjunkturni, ampak tudi strukturni, in prav ti so jo sprožili ze leta 1991. Kriza je v naj-
veeji meri zajela proizvodnjo bombaža, oblačilne konfekcije in obutve.
Kritičen je tudi položaj v gradbeništvu, pa Čeprav minister za delo zagotavlja, da bo prav ta sektor - ob učinkovitem zakonskem in upravnem ukrepanju - odločilen za proizvodno oživljanje. Toda, treba je pohiteti, saj dramatična izguba delovnih mest ne kaže znakov pojenjanja: lani se je število zaposlenih znižalo za okrog 100 tisoC, prav toliko delavcev pa tvega zaposlitev tudi v letošnjem letu. Glavna razloga za tak položaj sta v dejstvu, da kakih tisoC podjetij (na skupnih 20 tisoC z veC kot milijonom zaposlenih) tvega zlom, ker jim javne uprave ne plačajo izvedenih del, in da je vladna finanaCna politika povzročila drastično znižanje sredstev za javna dela. K temu pa je treba dodati tudi močno skrčenje stanovanjske gradnje.
Kriza je prvič po dveh desetletjih zajela tudi terciarni sektor, ki torej ne more ve C sprejemati delovno silo, ki jo odpušča industrija in ki je v zadnjih 10 letih znašala približno 100 tisoC oseb na leto. Po podatkih združenja Conf-commercio je storitveni sektor (torej trgovski, gostinski itd.) lani izgubil 64 tisoC delovnih mest, letos naj bi ta izguba znašala nadaljnjih 30 do 35 tisoč, z njo pa bodo prenehale delovati tudi neštete male storitvene dejavnosti, ki so po pravilu prve žrtve krize.
TRST / PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE
V tržaški pokrajini je število iskalcev dela krepko preseglo desettisočico
TRST - Podoben kot v državnem merilu, Ce ne še poraznejši, je tudi zaposlitveni položaj v tržaški pokrajini, Čeprav zadnjih, in najbrž tudi najbolj vznemirljivih podatkov za sedaj še ni. Najbolj sveži so podatki, ki jih je tržaška Trgovinska zbornica objavila do konca lanskega avgusta in po katerih je bilo v sezname iskalcev dela 31. avgusta vpisanih 9.966 oseb (3.866 moških in 6.100 žensk), kar je 683 ali 7, 4% veC kot avgusta 1991. Po posameznih mesecih je bila slika naslednja: januarja je bilo v sezname vpisanih 8.987 oseb, februarja 9.608, marca 10.014, aprila 10.186, maja 7.464, junija 8.619, julija 9.237 in avgusta, kot reCeno, 9.966.
Največ, kar 53,6% vseh vpisanih v sezname brezposelnih je bilo takih, ki
niso imeli natacno določenega sektorskega profila in ki jih torej označuje nizka poklicna specializacija, vendar se je njihovo število v razmerju s skupnim številom iskalcev dela glede na leto prej znižalo za skoraj 3%.
Notranja mobilnost delovne sile se je v prvih osmih mesecih lani glede na isto obdobje 1991 rahlo zmanjšala: tisti, ki. so dobili delo, so z 8.826 leta 1991 upadli na lanskih 8.429 (4.923 moških in 3.903 ženske), medtem ko se je število odvisnih delavcev, ki so izgubili delovno mesto, z 9.281 znižalo na 8.908 (4.975 moških in 3.933 žensk). KonCni izid te mobilnosti lani vsekakor beleži 479 zaposlenih manj, vendar se statistični podatek nanaša le na del tržaške nezaposlenosti, ki ima v resnici neprimerno večje razsežnosti.
SSk pri odborniku Tersarju o zakonu za razvoj Krasa
TRST - Problemi razvoja tržaškega Krasa so bili v središču pogovora med deželnim odbornikom za prostorsko načrtovanje Dariom Tersar jem in deželnim tajnikom Slovenske skupnosti Ivom Jevnikar, ki sta ga na srečanju spremljaja pokrajinska tajnika za tržaško in goriško Martin Brecelj in Hadrijan Corsi. V odgovor na zaskrbljenost, ki jo je Jevnikar izrazil že med proračunsko razpravo v deželnem svetu, da bi zamude v uresničevanju določb deželnega zakona štev. 16 iz leta 1992 lahko privedle do izgube že predvidenih finančnih kritij, je odbornik Tersar zagotovil, da namerava deželna uprava v celoti spoštovati omenjeni zakon in v tej zvezi omenil konferenco o tem problemu, ki bo 25. t.m.
Na srečanju je bil govor tudi o nameravanem kraškem parku: predstavniki SSk so poudarili načelo »aktivne zaščite« in nujnosti sodelovanja krajevnega prebivalstva pri upravljanju parka, Tersar pa je sogovornikom zagotovil, da si bo prizadeval - v pričakovanju ustanovitve kraškega parka - za omejitev na minimum sedanjih vinkulacijskih določb.
Srečanje odbornikov štirih dežel
TRST - V ponedeljek se bodo v Trstu sestali odborniki za prevoze Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Emilie - Romagne ter avtonomnih pokrajin Trento in Bočen.mewn srečanja je preučiti sistem cestnih povezav italijanskega severovzhoda glede na mednarodno funkcijo tega območja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax. 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
TRST
Sobota, 13. februarja 1993

NOVICE
Zasebna uprava za pšenični silos
Družba Trieste terminal cereali je od pristaniške ustanove dobila koncesijo za upravljanje pšeničnega silosa in za ostale pristaniške cone, kjer poteka natovarjanje, iztovarjanje, skladiščenje in predelava žita in njegovih derivatov. Omenjeno družbo sestavljata mednarodno uveljavljeno tržaško podjetje Miramar in družba Grandi moli-ni italiani iz grupe Costato iz Roviga.
Po besedah pristaniškega komisarja Fusarolija, ki je sporazum podpisal, sodi operacija v okvir specializacije posameznih terminalov, predvidene v programu za relansiranje tržaškega pristanišča. Žitni terminal bo vsekakor v najveCji meri v službi tranzitnega prometa, predvsem na relaciji med vzhodno in zahodnevropskim tržiščem.
Pri Zgoniku odkrili puški, naboje in trotil
Med obsežno preventivno akcijo za preprečevanje zločinskih dejanj so tržaški karabinjerji v neki dolini pri Zgoniku odkrili puškomitraljez, puško, pet šaržerjev, kakih 400 nabojev, hlebec tratila (skupno 200 gramov razstreliva) in detonator. Orožje in razstrelivo je bilo skrbno skrito in je uporabno, saj je novejše izdelave, zaradi Cesar karabinjerji domnevajo, da so ga tjakaj skrili tukajšnji tihotapci orožja.
Karabinjerji so zaceli svojo preventivno akcijo v zgodnjih jutranjih urah, zajela pa je vse območje tržaške pokrajine. Med akcijo so pregledali dve nomadski šotorišCi, 30 javnih lokalov, ugotovili so istovetnost 400 ljudi, pregledali 250 avtomobilov in motornih koles. Zaradi prekrškov novega cestnega zakonika so zaplenili dva avtomobila in motorno kolo ter priselili 60 glob.
Poleg tega so prijavili sodstvu tri ljudi: mladoletnika, ki je vrstniku ukradel motorno kolo, 44-let-nega moškega zaradi kraje živil in leto starejšega moškega, ker je poškodoval neko vozilo.
Protest tržaških cvetličarjev
Tržaški cvetličarji hočejo večjo zaščito in od občinskega odbornika za trgovino Codarina zahtevajo, naj ustanovi trgovski observatorij, pri katerem naj bi sodelovali tudi tehniki tržaške sekcije italijanske zveze cvetličarjev. Naloga tega observatorija bi bila preverjati nepravilnosti in zlorabe in torej pospeševati postopke za njihovo odpravo.
Tržaški cvetličarji se posebej pritožujejo zoper vse številnejše psevdo dobrodelne iniciative, ki slonijo na prodaji rezanega cvetja, okrasnih lončnic in raznih kompozicij. Te pobude ponavadi sovpadajo s prazniki - opozarjajo cvetličarji - ki so za kategorijo tradicionalni viri najveCjega dela, kar pomeni, da jim močno škodujejo ne samo pri zaslužku, ampak tudi z negativno reklamo zaradi dvomljivega porekla in slabe kakovosti cvetja. Cvetličarji pa se ne omejujejo samo na zahtevo po zaščiti svojega dela in kakovosti blaga, ampak ponujajo sodelovanje pri zbiranju sredstev v dobrodelne namene.
____SCALFARO / MNENJA NEKATERIH OSEBNOSTI_
Obisk je bil pozitiven a bo res kaj zalegel?
Ugodne ocene njegovih izjav o manjšinah
Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je komaj odšel, in že je čas obračunov in ocen njegovega obiska. Zanje smo zaprosili nekatere osebnosti, slovenske in italijanske, ki so se o obisku takole izrekli.
Darij Cupin, gospodarstvenik: Scalfarov odnos do manjšine je bil iskren, kar dokazuje, da bi se vprašanje slovenske manjšine v Rimu lahko že rešilo, če ga ne bi tržaški krogi zavirali. Predsednik republike je pokazal kulturno širino do manjšine. A že večkrat smo bili deležni podobne odprtosti, ki pa se ni nato prelila v realna dejstva. Zato ne moremo mimo zgodovine, ki nas uCi, da gre tudi sedanji odprt odnos jemati z rezervo. Scalfarov obisk je bil predvsem vljudnostnega značaja, zato je težko pričakovati kakšne neposredne učinke. To velja predvsem za gospodarski aspekt, ki se ga je predsednik lahko le obrobno dotaknil. Gospodarska politika Trsta je falimentarna, ker temelji na nacionalističnih pozicijah; gre za gospodarske izbire mesta, ki se zapira, namesto da bi iskalo nove poti.
Giorgio Tombesi , predsednik Tržaške trgovinske zbornice: Scalfarov obisk v Trstu oce-
njujem zelo pozitivno. Potekal je v Času globoke gospodarske in politične krize, zato ni Čudno, da je Scalfaro pozval vse k odgovornosti. Predsednik republike je dokazal, da zelo dobro pozna tržaško situacijo. Seznanjen je bil tudi z manjšinskim vprašanjem, tako Slovencev v Italiji kot Italijanov v Sloveniji in Hrvaški. Menim, da je zavzel do teh vprašanj zelo uravnovešena stališča. TaCas se v državi moCno zastavlja vprašanje prenove. Mislim, da ne gre pri tem uporabljati anagrafskih kriterijev, pač pa gre predvsem poiskati ljudi Čistih obrazov; takšne, kakršen je predsednik Scalfaro.
Marino PeCenik, dolinski župan: Menim, da je Scalfaro kot oseba trdno prepričan v Človeške vrednote. V svojih posegih je bil zelo iskren. Gre skratka za gospoda »iz starih časov«, ki ima korektno vizijo družbe. Pokazal je, da dobro pozna probleme in tudi manjšinsko vprašanje. Upam, da bo vse tisto, kar je videl tudi izven protokola, pomagalo pri rešitvi naših vprašanj.
Boris Pahor, pisatelj: Vsekakor osebnost izrednega formata. Zal pa
ne vem, koliko bo lahko predsednik vplival na dostojno rešitev zaščitnega zakona. Se posebno pa je ob takem obisku negativno dejstvo, da nimamo med italijanskimi politiki pri nas človeka, ki bi imel tako široko evropsko obzorje. Zelo sem namreč skeptičen glede razvoja dogodkov, Ce poslušam na primer na regionalni televiziji komentar, ki slovenski narodni skupnosti zameri, da je izrabila priložnost obiska predsednika republike za sprejem pri njem.
Luciano Bertocchi, podpredsednik mira-marskega Centra za teoretsko fiziko: Predsednik Scalfaro je med obiskom pri nas pokazal veliko zanimanje za znanstveno realnost. Pozorno je sledil poročilom in tudi postavil zelo tehtna specifična vprašanja. Ne vem, Ce bo imel njegov obisk v bodoče kakšne neposredne učinke, vsekakor pa ga je zanimalo, kaj počenjamo v našem Centru.
Paolo Petrini, sindikalist CISL: Pomembno je, da je predsednik republike prišel. S tem je pokazal veliko senzibilnost do Trsta in njegovih odprtih vprašanj. Seveda ni njegova kriv-
da, Ce so med obiskom krožile z njim nekatere tukajšnje »osebnosti«, kot sta Staffieri in Cam-ber, ki sta se proslavila z nekaterimi kozlovskimi izjavami. Upam vsekakor, da Scalfarov obisk ni bil le turističnega znaCaja...
Franc VonCina, škofov vikar za slovenske vernike: Scalfarov obisk ocenjujem zelo pozitivno. Predsednik republike je povedal Trstu, naj bo bolj pameten, in to predvsem glede vprašanja sožitja med tukajšnjima narodnostnima skupnostima. Prav je bilo, da je prišel in se srečal z našo stvarnostjo, da je pobliže pogledal, kako stvari v Trstu stojijo.
Arturo Calabria, predsednik vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI: Zdi se mi, da je dal predsednik republike marsikateremu od tržaških voditeljev pravcato lekcijo omike. V tej zvezi so predvsem pomenljive njegove izjave o miroljubnem sožitju in o obeh manjšinah, slovenski v Italiji in italijanski v Sloveniji in Hrvaški. Povedal je, da zgodovine ni mogoCe spremeniti po lastnih okusih. To je vznejevoljilo tiste, ki so hoteli prav na dan njegovega obiska »oživeti« vzdušje iz februarja 1947.
TRST / MANIFESTACIJA NARAVOVARSTVENIKOV
Za boljšo kakovost življenja v mestu
Včeraj pohod po mestnih ulicah
r 7 Otd?i
MIA' c Pur Ifiljl
a
L' . PZVftHM*
fftl) /W
Uc ______ ,
Pit A.SSO
a iAmdMUšfm
JLS,	v,?>|
uTAm&i
■uu 1
Naravovarstvene organizacije (Liga za okolje, Cammina Trieste, Italia Nostra, WWF, združenje Anita) so v včerajšnjih popoldanskih urah priredile manifestacijo, da bi ponovno opozorile na težavne pogoje, v katerih živi mestno prebivalstvo: onesnaženje zraka, vode, pravi kaos v mestnem prometu, pomanjkanje infrastruktur in javnih storitev, propadanje zgodovinskih jeder ter pomanjkanje zelenih površin so vprašanja, ki jih imamo stalno pred oCmi.
Omenjene organizacije ob vsem tem poudarjajo,
da se ti problemi ne rešujejo globalno, ukrepa se namreč po logiki sek-torialnih politik, rezultat vsega tega pa je po mnenju omenjenih organizacij, da se bližamo pravemu kolapsu. Zato poudarjajo, da morajo odgovorni organi spremeniti odnos do teh vprašanj; potreben je velik in skupen napor na vseh ravneh, od občinske do deželne pa do državne in komunitarne ravni.
Potrebna je nadalje preventivna politika o kakovosti življenja, pri čimer se je treba opreti
na “zeleno knjigo" evropskega parlamenta, ki se celovito loteva reševanja vseh teh vprašanj. Ob vsem tem naravovarstveniki poudarjajo, da sta za reševanje problemov potrebni povezovanje in dogovarjanje, pristojne ustanove pa si morajo tudi prevzeti svoje odgovornosti. Pri tem dodajajo, da mesto nima niti minimalne urbanistične politike: vprašanja prometa, parkirišč, javnih prevozov so namreč med seboj tesno povezana, zaradi Cesar zahtevajo, da je tako politiko treba spremeniti.
DEVIN-NABREŽINA / STALIŠČE KOMUNISTOV IN DSL
ŠOLSTVO / PRED 34. OBČNIM ZBOROM
Terezijanska četrt bo kmalu bolj snažna
Občinski odbornik za javne industrijske službe Perelli je za prihodnje tedne napovedal vrsto ukrepov za rešitev nekaterih problemov na področju javne snage. Prvi zadeva odnašanje odpadkov z območja Terezijanske četrti, ki dnevno »proizvede« povprečno 70, po praznikih pa celo 90 stotov odpadkov.
Četrt je opremljena z 820 v veliki meri o drobljenimi zbiralniki, ki so povečini še vedno spravljeni po vežah in pod stopnicami, kar stanovalcem povzroča nemajhne higienske probleme. Nujno je torej spremeniti sistem zbiranja odpadkov - ugotavlja Perelli - zato je pripravljen naCrt za zamenjavo hišnih zbiralnikov z veliko večjimi uličnimi zabojniki, ki bodo imeli dvakrat večjo zmogljivost od sedanjih.
Občinska uprava namerava vzporedno uvesti tudi programirano zbiranje lepenke, ki se kopici pri trgovski dejavnosti in tako ustreči tudi pričakovanjem stanovskih združenj trgovcev. Službo bodo opravljali brezplačno, vendar pod pogojem, da bodo trgovci sami lepenko ustrezno pripravili in ločili od ostalih tovrstnih odpadkov, kot so najlon, polistirol itd. Občina je v ta namen že naročila šest lahkih tovornih vozil, predvidela pa je tudi nakup stiskalnice za lepenko.
Mladinska maša v Rojanu
Jutri ob 9. uri bo v Rojanu mladinska maša, že tretja po vrsti. V letošnjem letu se namreč mesečno srečujejo mladi, ki obiskujejo razne verske skupine in katoliške organizacije, da skupaj oblikujejo nedeljsko liturgijo, poleg tega pa še ob družabnem srečanju poglabljajo določene tematike, ki so jim pri srcu. Doslej sta bili že dve taki srečanji, prvo na Opčinah, drugo v Dolini, in obe sta bili dobro obiskani. Rojanska maša, ki jo bo kot vsako nedeljo prenašala po radiu slovenska tržaška postaja, bo imela kot temo srečanja vprašanje, ali je breme ljubezni težko.

PRVORAZREDNA OBUTEV
sporoča cenjenim strankam, da se je preselil iz Ul. Cavana 9 v
Ul. Felice Venezian 19 ... sezona velikih popustov se nadaljuje do 7 marca.
TRST - Ul. F. Venezian 19 - Tel. 300319
Z odkrito razpravo do jasnih odločitev
Zamenjati je treba tudi odbor z županom
Sindikat slovenske šole pred zahtevnimi nalogami
Pogovor s tajnico Živko Marc in sindikalistom Pavlom Čokom
Razprava in izvolitev novega odbora morata vseskozi potekati odkrito in z inovativnimi prijemi: stališče zagovarja svetovalska Komunistična skupina - DSL v na-brežinskem občinskem svetu. V tiskovni noti, ki so jo podpisali Giorgio Depangher, Stanislava Mokole in Ivo Sirca, svetovalci poudarjajo nujo, da bi Cimprej prebrodili trenutni "nepremični"
Zelena številka KZE
Od ponedeljka bo v okviru tržaške KZE na razpolago občanom za informacije glede samoizpolnjevanja » brazcev o dohodkih nova telefonska številka, in sicer 167018003.
položaj v upravljanju de-vinsko-nabrežinske občine. Uvodoma podpisani pravijo, da je Slovenska skupnost ob zaključku zadnjega občinskega sveta razdelila programski osnutek z namenom, da bi le-ta sprožil razpravo o sestavi novega odbora. Ob tern pa pripominjajo, da je Komunistična skupina - DSL že pred Časom predlagala, da bi se v svetu zaCela razprava o novem programskem dokumentu in o novi večini, ki bi ga podprla. Zaenkrat predlogi niso obrodili sadov, zato Komunistična skupina - DSL izraža mnenje, da bi vsaka skupina iznesla svoje okvirne predloge v obliki resolucij, ki bi jih svetovalske komisije nato opredelile. Vsekakor pa podpisniki
menijo, da sta opredelitev programa in izbira novega odbora tesno povezana, prav pri slednjem pa bi moralo priti do zelo očitnih znakov prenovitve, kar naj bi se najprej odrazilo z izbiro župana.
Svetovalska skupina -piše v noti - nikakor ne namerava postavljati veta na sedanjega Zupana, vendar pa bi po njenem mnenju moral odstopiti vsak javni upravitelj, na katerega je padel sum o vpletenosti v nezakonite dejavnosti (proti sedanjemu županu sta bili namreč izdani dve sodni obvestili). Zato podpisniki pozivajo vse ostale svetovalce, naj razmislijo o položaju v državi in upoštevajo težnje državljanov po jasnih odločitvah.
___M|

J	\		1' 1
m	r	1 j	
Živka Marc (levo) in Pavel Čok (foto Križmančič)
SKP / POKRAJINSKA KONFERENCA
Glavna skrb namenjena gospodarskemu položaju
Potrebna je predvsem nova politika o industrijalizaciji teritorija - Kritika sedanjim oblastem

P”5!			
iij || |er pg			
^ /Pip	“TJ		0
Stranka komunistične prenove je včeraj na svojem sedežu v Ul. Ta-rabocchia priredila pokrajinsko konferenco, na kateri so se predstavniki stranke izprašali o svoji vlogi in začrtali smernice, po katerih nadaljevati svoje politično delo.
Po oceni SKP sta gospodarsko obzorje naše pokrajine in predvsem mesta dokaj temačni. Število delovnih mest stalno upada, nezaupanje v institucije se po zadnjih sodnih obvestilih veča, socialni sektor je skoraj v razsulu: zaradi vsega tega bodo mora-
li komunisti ponovno prevzeti v svoje roke razredni boj in v ta namen so za 27. t.m. že sklicali manifestacijo proti vladnim ukrepom. Na krajevni ravni pa je predvsem potrebna nova indu-strijalizacijska politika, ki naj upošteva potrebe teritorija. Potrebna je zato, kot je poudaril tajnik Canciani, nova konferenca med Deželo in Državo, poleg tega pa je treba tudi zamenjati sedanjo občinsko upravo. Izneseni so bili poleg tega predlogi za razvoj pristanišča in za utrditev institucij.
Sindikat slovenske šole bo podal v ponedeljek na 34. občnem zboru obračun svojega dela v zadnjem letu. To razdobje ni bilo lahko za naše šolnike in za naše šolstvo, bilo je polno novosti in težav, s katerimi se je moralo vodstvo sindikata spoprijeti. O le-teh in o drugih argumentih, ki bodo na dnevnem redu poročil, smo se pogovorili s tajnico sindikata Živko Marc in sindikalnim predstavnikom Pavlom Čokom.
Iz pogovora je že spet izšla temeljna diskrimi-nanta, ki že od samega nastanka bremeni delovanje sindikata. Sindikat slovenske šole ne opravlja le izključno sindikalne vloge, ampak si je moral ob pomanjkanju ustreznega organa, prevzeti tudi politične naloge. To dejstvo le potrjuje trditev, da ostaja naš šolski sistem nepopoln.
V takem nepopolnem sistemu skrbi sindikat za svoje elane z dvema osebama, ki sta oproščena pouka in delujeta na sedežu v Ul. Carducci, in predstavnikom v sindikalni komisiji na skrbništvu. Nad to »sindikalno reprezentanco« se pa zgrinjajo temni oblaki občutnega krčenja sindikalnih predstavništev, ki jih predvideva vladni dekret o omejevanju stroškov.
Vodstvo sindikata je v zadnji mandatni dobi povečalo stik s Članstvom. Obogatilo ga je s Članskimi sestanki, z izdajo Sindikalnega vestnika, z razširitvijo urnika na sedežu SSS. Po mnenju sindikalnih predstav-
nikov pa imajo slovenski šolniki precej pasiven odnos do vprašanj, ki se jih neposredno tičejo: pričakujejo da bi jim jih drugi vse lepo rešili. Niso skratka dovolj osveščeni, tisti pa, ki to so, se večkrat obrnejo na sorodne italijanske sindikate.
Sindikat hoče sedaj spremeniti ta neugoden trend. V ta namen bo tudi predlagal nekatere spremembe pravilnika, da bi posodobil delovanje odbora in mu omogočil večjo možnost tehnične organizacije. Obenem bo skušal obuditi specifične odprte delovne komisije, ki naj bi se spoprijele s tekočimi vprašanji. Te komisije naj ne bi bile omejene na elane vodstva, pac pa bi združevale tudi druge šolnike. Tudi na ta način naj bi sindikat povečal svoj stik s Članstvom.
Seveda Čaka vodstvo sindikata nemajhno delo. Status šolnikov se spreminja, važne spremembe uvaja reforma univerzitetnega študija za učitelje in profesorje, novi uCni naCrti za osnovno šolo predvidevajo nove poklicne figure. Sindikat slovenske šole se je že lotil teh »neznank«, sedaj jih bo treba dokončno rešiti, da bo lahko slovenska šola zakorakala na pot kvalitetne prenove.
Po mnenju tajnice Živke Marc in Pavla Čoka bo mogoče to doseči, a le tako, da slovenski šolniki strnejo svoje vrste in začnejo delovati skupno: za našo skupnost, za našo šolo, in - navsezadnje - zase.
__SEMINAR / PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA
Za izboljšanje stikov med ljudmi
Seminarje namenjen vsem, ki delajo v javnosti
V okvir tečajev oz. seminarjev, ki jih Zveza slovenskih kulturnih društev vključuje v svoje delovanje, bo potekal v mesecu marcu, točneje 5., 6- in 7. osnovni seminar na temo »Porajajoči se jezik telesa«. Vodila ga bo dr. Margareta Dolinšek Bubnič iz Ljubljane, splošna zdravnica, specialna pedagoginja in poverjena inštruktorica EBL (Emerging Body Langua-ge, to je nizozemska metoda, ki sta jo v Sloveniji uvedla zakonca Dolinšek). V Trstu bomo deležni osnovnega seminarja, predviden pa je tudi nadaljevalni. ZSKD bi ga priredila v primeru, da bi bilo za to zanimanje.
Glavni namen te metode je izboljšati komunikacijo med ljudmi s pomočjo govorice telesa, ki je pogosto bolj zgovorna kot govorica besed. Zato je seminar namenjen vsem tistim, ki delajo z ljudmi, je neke vrste nadgradnja poklica. Se posebno pa ga priporočamo vzgojiteljicam, učiteljem, profesorjem, specialnim pedagogom, vzgojiteljem, spremljevalcem, podpornim učiteljicam, psihologom, socialnim delavkam in drugim. Metoda EBL nas seznanja s teoretičnim in praktičnim vidikom ter možnostjo njene uporabe pri delu z ljudmi. Udeleženci se s pomočjo video posnetkov
in aktivnega sodelovanja pri praktičnih vajah seznanijo s pomembnostjo govorice telesa pri navezovanju in vzdrževanju stika med ljudmi. Tu se vključuje tudi igra z oC-mi, jezik telesa pri otroku in skupini ter stopnje nevezovanja stika z ljudmi. S pomočjo vseh teh elementov lahko odkrivamo morebitne pomanjkljivosti in motnje v komunikaciji otrok in odraslih ter si v teh situacijah lahko pomagamo. Metoda EBL nudi veliko praktičnih napotkov vsem, ki delajo
z ljudmi. Nenazadnje pa moramo napisati, da si udeleženec pridobi mednarodno veljavno potrdilo visoke šole za kreativno terapijo Boge School Nijmegen - Nizozemska. Seminarji EBL so v Sloveniji želi že mnogo uspeha in upamo, da bo tako tudi pri nas. Za vse potebne informacije se lahko obrnete na ZSKD -tel. 635 626, vsak dan, razen sobote, od 10. do
13.	ure in od 16. do 18. ure ali na tel. št. 214 893 od 13. do 15. ure. Rok za prijave zapade v petek, 26. februarja. (L. K.)
Zaščita Krasa za vse tižaške šole
V ponedeljek zjutraj se bodo v Kongresnem centru tržaškega razstavišča zaCela predavanja o zaščiti naravnega kraškega okolja, ki so namenjena šolam vseh stopenj. Pod skupnim naslovom Odkrijmo Kras in razloge za park: razni vidiki zaščite teritorija je srečanja za šolsko mladino priredil Laboratorij znanstvenega imaginarija v sodelovanju s šolskim skrbništvom, naravovarstveniki WWF in tržaško pokrajinsko upravo. Zaenkrat se je prijavilo veC kot 1.200 mladih slušateljev, celotna pobuda pa tokrat sodi v okvir natečaja Julius Kugy, ki je letos namenjen šolam, tematsko pa osredotočen na zaščito kraškega območja.
Prvo predavanje, ki se bo začelo v ponedeljek ob 9. uri, je namenjeno višjim srednjim šolam, na temo Voda in Kras bo predaval prof. Franco Cucchi z geološkega in paleonto-loškega inštituta tržaške univerze. Predavanje bodo ponovili v ponedeljek, 22. t.m.
Soočanje o novih osimskih sporazumih in mednarodnem kraškem parku
Novi »Osimski sporazumi« in mednarodni kraški park bo tema javnega srečanja, ki ga v ponedeljek, 15. februarja, ob 20. uri prireja v občinski knjižnici v Saležu Zveza zelenih. To bo priložnost za soočanje različnih zamisli o bodočnosti Krasa. Pri razpravi bodo namreč sodelovali zgoniški župan in deželni svetovalec DSL Miloš Budin, deželni tajnik SSk in deželni svetovalec Ivo fevnikar, predstavnik tržaške WWF Guido Pesante, predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca in deželni svetovalec Zelenih Andrea Wehrenfennig. Srečanje bo za Zvezo zelenih vodila Donatella Ferrante.
Zeleni izhajajo pri tej pobudi iz prepričanja, da je stvarna zaščita kraškega okolja možna samo, če pride do dejanskega povezovanja teritorija na obeh straneh meje. To pa pomeni, da je treba vključiti načrt mednarodnega parka v proces ponovnega pogajanja o Osimskem sporazumu.
GOLDONI / RECITAL OB 200-LETN1CI SMRTI
Zahvaljujoč se ženskemu videzu... ki ni bil prepričljiv
Skupina mladih igralk prikazala ženske like iz Goldonijevih del
Bojana Vatovec
Proslavam ob dvestoletnici smrti velikega komediografa Carla Goldonija se je pridružilo tudi Stalno gledališče FJk s skromnim in predvsem na hitro pripravljenim poklonom, poldrugo uro trajajočo predstavico z naslovom Con la Virtii d’un Femminil Sem-biante (Zahvaljujoč se ženskemu videzu), ki je bila na odru velike dvorane Rossettijevega gledališča v Četrtek, 11. februarja. Res škoda, da zamisli niso posvetili nekaj veC Časa in pozornosti in so tako deloma prikrajšali za užitek še kar številno občinstvo.
Osnovna zamisel je
bila izredno zanimiva. Osredotočena je bila na ženskih likih iz Goldonijevih del, v katerih so avtorji na podlagi avtorjevega življenjepisa poiskali resnične ženske, ki so jih navdahnile. To so bile igralke v
gledaliških skupinah, za katere je pisal - od Tonine Ferramonti, ki je umrla nekaj dni po porodu, do ne preveč zveste Elisabette Passala-qua; od mlade in nadarjene Anne Beccheri-ni, za katero je ustvaril
komedijo La donna di garbo, vendar je dekle prerano umrlo, da bi jo lahko igralo, do vedno bolehne Teodore Made-bach in njene sestre Maddalene Marliani, ki je navdihnila priljubljeno Krčmarico Mariando-
lino; od temperamente Caterine Bresciani do Camille Veronese, igralke pariške Comedie Ita-lienne, pri kateri je Goldoni sodeloval v zadnjih letih življenja.
Res škoda zapravljene priložnoti, saj bi bili
lahko spoznali živega, Človeškega Goldonija, brez zaprašenih predstav, ki jih skoraj vendo imamo o klasikih. Namesto tega smo prisostvovali bralni vaji v tipičnem gledališkem beneškem narečju. Sedem mladih igralk Giulia Del Monte, Stefania Barca, Francesca Gamba, Monica Bucciantini, Alvia Reale, Sara Alzetta in Nicoletta Corradi, v belih, široko nabranih moških srajcah, belih ozkih paževskih hlačah, belih dokolenkah in belih Čeveljcih s petami in pentljo, je pridno pokazalo, Česa so se naučile v igralski šoli. Gianni De Lellis in Riccardo Canali sta bila pac prisotna, da branje popestrita z moškima glasovoma.
SKEDENJ / LUDOTEKA
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec
vabi danes. 13.t.m., ob 20.30 v srenjsko hišo v Borštu na
PROSLAVO DMA SLOVENSKE KULTURE
Spored: nastop dekliškega zbora VESNA iz Križa s koncertom »Pesem v svet« in s sodelovanjem instrumentalistov. Dirigent Bogdan Kralj. Priložnostni govor M. Cuk.
Vabljeni
KRIŽ - Dom » Alberta Sirka« jutri, 14. t.m., ob 17. uri
DAN SLOVENSKE KULTURE
Sodelujejo zbora »Vesna«, baletna skupina »Mladina«, zbora »F. Venturini« od Domja in pesnik Ace Mermolja.
KD PRIMORSKO
društvena dvorana Mačkolje danes, 13. t.m., ob 20. uri
SLAVNOSTNI KONCERT OB 10-LETNICIUSTANIVITVE
MePZ PRIMORSKO
MPZ VASILIJ MIRK Prosek-Kontovel
priredi drevi ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku
KONCERT
ob praznovanju dneva slovenske kulture
SODELUJE MePZ - MENGEŠ Slavnostni govor SERGU CESAR
Slovensko stalno gledališče
Thornton Wilder
Naše mesto
REŽIJA
ADRIJAN RUSTJA
PONOVITVI
Danes, t. m., ob 20.30
- Abonma red B
Jutri, 14. februarja, ob 16. uri - Abonma red C
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
13.	februarja 1993
KATARINA
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 10.18 - Luna vzide ob 0.51 in zatone ob 10.15.
Jutri, NEDELJA,
14.	februarja 1993
VALENTIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,2 stopinje, zračni tlak 1036,8 mb raste, veter 18 km na uro severovzhodnik, burja s sunki do 35 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI
IN OKLICI
RODILI SO SE: Erasmo Sossich, Tommaso Gobbo, Matteo Babich, Matteo Šaliva.
UMRLI SO: 87-letna Olga Millo, 55-letni Ennio Emili, 71-letni Aldo Famia-ni, 74-letna Giuseppina Orel, 66-letni Giuseppe Chert, 82-letna Maria De-bernardi, 92-letni Luigi Tul, 88-letna Natalia Benes Bezzetti.
OKLICI: šofer Marco Tonelli in uradnica Sandra Ziani, mehanik Igor Bole in trg. pomočnica Erika Bar-biero, tiskar Franco Di Martino in trg. pomočnica Barbara Chicco, skladiščnik Fulvio Stradi in uradnica Francesca Bon, Riccardo Cesar in Beatrice Furst, upokojenec Luigi Frančeškin in upokojenka Bruna Galesic, varilec Giu-lio Simsig in gospodinja Annarita Covelli, zdravstveni tehnik Giuliano Pacor in učiteljica Elena Borto-lot, vojaški Častnik Roberto Primotici in blagajničarka Annamaria Iorio, podčastnik trg. mornarice Marco Cesini in brezposelna Elena Taucer, upokojenec Antonio Varnerin in gospodinja Erika Cherubini, trgovec Mario Riosa in blagajničarka Miriam Jurišič, upravnik Massimo Conti in trg.pomoCnica Monica Guštini, upokojenec Donato Antonio Massaro in upokojenka Enrica Zup-pan, mehanik Roberto Mondo, uradnica Franca Depase, bolničar Paolo Fuk in bolničarka Rossana Se-culin, uradnik Luigi Morel-li in uradnica Lidia Lono-ce, uradnik Adriano Berto-ni in uradnica Paola Gian-nota.
LEKARNE
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 8. do nedelje, 14. februarja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nadaljuje se animatorska dejavnost za otroke
Prijetnih srečanj z animatorkami Združenja Lupusinfabula se udeležujejo tako slovenski kot italijanski otroci
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 (tel. 767391).
Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje Lupusinfabula nadaljujeta s svojimi akcijami, ki so namenjene osnovnošolski mladini. V tem okviru je poskrbela za priljubljeno pobudo, to je “Ludoteko", ki v bistvu ponazoruje prostor za igro otrok. Na tem prostoru se otroci zabavajo, duska dajejo svoji bogati domišljiji, predvsem pa je priložnost, da v sproščenem vzdušju opravljajo “dela", ki jih najbolj veselijo. Zadnja od teh prireditev je bila predvčerajšnjim v Skednju; sicer pa se po-
dobne pobude v tem mestnem predelu vrstijo vsak dan; v torkih, Četrtkih in sobotah v popoldanskih urah, v sredah in petkih pa v dopoldanskih. Otrokom so na razpolago animatorke, na voljo pa imajo tudi veliko število igrač. Pobud se udeležujejo tako slovenski kot italijanski otroci, ki so doslej pokazali kar precejšnje zanimanje. Organizatorji so tudi zadovoljni nad številom udeležencev, kar dokazuje, da so zadeli “v živo“ in prisluhnili “željam" številnih malčkov.
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KINO
ARISTON -15.00, 16.45, 18.35, 25, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. Whoopy Goldberg.
Nasa draga mama in nona
Sandra Slavec
praznuje danes življenski jubilej.
Iskreno ji voščijo in želijo Se veliko lepega mož Drago in vsi v družini.
EKCELSIOR - 17.15, 19.40, 22.00 »Luna di fie-le« r. Roman Polanski.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »I si-gnori della truffa».
NAZIONALE 1-16.15, 22.15 »Trappola in alto mare», i. Števen Seagal.
NAZIONALE II - 15.30,
22.00	»Tesoro, mi si e’ al-largato il ragazzino».Walt Disney.
NAZIONALE III - 15.45, 22.15 »Guardia del corpo», i. Kevin Costner, Whitney Houston.
NAZIONALE IV - 15.00 Walt Disney »La favola del principe Schiaccianoci*. Jutri ponovitev ob 10.00 in 11.30. Vstopnina 5.000 lir.
16.30	18.20, 20.15, 22.15 »Singels , 1’amore e’ un gio-co», i. Brigitte Fonda, Campbell Scott, Matt Dillon.
GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 »Dracula« r. Francis Ford Coppola.
MIGNON - 16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Tesoro, mi si e’ allargato il ragazzino*. Walt Disney.
EDEN - 15.00 - 22.10 »La prima volta di Mauri-zia Paradiso - Il segreto di Maurizia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
capitol - le.oo, 17.30,
19.00,	20.30, 22.10 »La bel-la e la bestia», Walt Di-sney.
LUMIERE -	16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »La sto-ria di Qiu Ju», r. Zhang Yi-mou.».
ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Puerto Escondido«, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Aba-tantuono, Valeria Golino.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Stretto, bagnato ed infuo-cato p er lui, lei e mia mo-glie», porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
'jj PRIREDITVE
SKD VIGRED in celod-nevna osnovna Sola »Stanko Gruden« Sempo-laj-Slivno vabita nocoj, ob 19. uri v prostore šempo-lajske Sole na Prešernovo proslavo. Nastopajo Šolski otroci, zborček »Vigred« ter dramska skupina Stan-drež z goldonijevo igro »Sluga dveh gospodarjev«. Vabljeni.
KD LIPA in SD ZARJA -
Bazovica. Jutri, 14. t.m., ob
17.30	v kinodvorani: ZA-BAVNO-GLASBENI POPOLDAN. Sodelujejo Mix orkester, Tržaški narodni ansambel, pevci Edith Kocjan, Marta Fabris, Ivica Vergan, Mario Simič, Tulilo Možina, Fulvio Jurincic s fraitonarco, Čarodej Bogdan Frass. Povezovalec An-dro Merku. Vabljeni.
SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom, jutri 14. t.m., ob 16.30 »PO SETVI PRIDE ŽETEV« ob 25. letnici SKD Tabor in dnevu slovenske kulture. Zamisel in režija Olga Lupine. Program oblikujejo MPZ in ZPZ Tabor ter Člani starejše in mladinske dramske sk-pine.
V PONEDELJEK, 15. t.m. bo v Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3, ob 20.30, predaval prof. Andrej Vovko o Cirilmetodijskem društvu v Trstu od začetkov do njegove likvidacije.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm prireja v počastitev Prešernovega dneva predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v preser-novi poeziji« v sredo, 17. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni tudi dijaki in študentje.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove knjige prof. Fedore Ferluga Petro-nio »Cultura classica e ita-liana nel dalmata Ante Tre-siC-PaviCiC (1867-1949), ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Četrtek, 18. t.m., ob 18. uri. Delo bo v hrvaščini predstavil zagrebški literarni zgodovinar dr. Mirko Tomasovič; povzetek v slovenščini. Vljudno vabljeni.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi jnocoj, ob 19. uri na Pižama party (predpusno zabavo). Vstop samo z blazino,
SKD PRIMOREC -
Trebče gostuje v nedeljo, 14. t.m., ob 17. uri v Ljudskem domu dramsko skupino KD Kraški dom-Re-pentabor z delom S. Milic »Kdo je kriv ?« v režiji D. Gorjupa.
GLASBENA MATICA -
Trst sola »M. Kogoj« vabi na interni nastop svojih gojencev (klavir, violina, flavta, kitara) v ponedeljek,
15.	t.m., ob 17. uri. in na interni nastop gojencev trobilnega oddelka s sodelovanjem glasbene Sole Piran, ki bo v sredo, 17. t.m., ob 17. uri na sedežu na sedežu, Ul. R. Manna 29. Vabljeni.
OB PREŠERNOVEM DNEVU bo danes, ob 10. uri na liceju »F. Prešeren« srečanje s pisateljem A. Rebulo. Vabljeni.
OBVESTILA
VII. ZIMSKE IGRE - Sklada »M. Cuk« bodo v nedeljo, 28. februarja na Črnem vrhu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul.126 vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu 212289.
SEKCIJA VZPI-ANPI Kolonkovec - sv. Ana - Naselje sv. Sergija priredi jutri, 14. t.m., ob 17.30 v Ljudskem domu v naselju sv. Sergija praznik včlanjevanja. Govoril bo tov. Artu-ro Calabria pokrajinski predsednik VZPI-ANPI
S ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst -vabi na 34. OBČNI ZBOR v ponedeljek, 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob
8.30	v drugem sklicanju.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da bo
16.	februarja objavljena na oglasni deski DEŽELNEGA ŠOLSKEGA URADA (trg Sv.Antona Novega 6 v Trstu) lestvica učnega osebja, ki je doseglo usposobljenost za poučevanje literarnih predmetov na slovenskih višjih srednjih šolah.
NA PEDAGOŠKEM LICEJU »A. M. SLOMSEK« bo danes Prešernova proslava. Častni gost bo pisatelj B. Pahor. Toplo vabljeni starsi in prijatelji mladine. Začetek ob 10. uri.
E3 ČESTITKE
DANES praznuje na Kr-menki 23. rojstni dan VVALTER RAZEM. Želijo mu mnogo zdravja in veselja, ter mu pošiljajo koš poljubčkov mama, očka, sestre, bratje in nečaki. Voščilom se pridružuje zaročenka Laura.
Ob 10 letnici plodnega delovanja MePZ Primorsko iz Mackolj Čestita in voSCi nadaljne vztrajnosti KD Route-Kolonkovec.
Ljubi noni SANDRI vse najboljše za rojstni dan in zvrhan kos poljubčkov pošilja vnukinja
Jasna
MALI OGLASI
OSMICO ima Igor Slavec v Dolini 89.
OSMICA je odprta v Ko-ludrovci cel februar.
OSMICA je odprta do 23. t.m. na Zajčji farmi v RepniCu.
OSMICO ima odprto Ušaj v Nabrežini. Toči belo in Črno vino.
OSMICO sta odprla v Saležu Silva in Maurizio.
MLADO 21-letno dekle z veliko voljo do dela isce kakršnokoli zaposlitev. Telefon 200542 ali 200882 ob uri obedov.
PRODAM domač krompir. Tel. na St. 200882 ob uri obedov.
30-LETNA gospa iSCe delo za pomoč v gospodinjstvu nekaj ur tedensko. Telefonirati po 19. uri na tel. St. 040/305878.
DAJEM inštrukcije iz matematike. Kličite v dopoldanskih urah na tel. št. 944072.
RABLJEN motorni kopač srednje jakosti za obdelavo vrta kupim. Tel. 575145
KUPIM rabljeno ali za prilicno ceno motorno žago (za hlode) srednje velikosti. Tel. 575145.
LJUBITELJU živali podarim 2 meseca starega mladica mešanih staršev svetlorjave barve, nizke rasti. Tel. 226602.
PRODAM originalni japonski avtomobil Suzuki v dobrem stanju. Tel. 200605
PRODAM avtomobil A 112, oktober ’86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Telefon 040/391124 ob večernih urah
17-LETNO dekle z veliko volje do dela iSCe kakršnokoli zaposlitev. Telefon 417937 ob urah obedov.
PRODAM stroj za molžnjo krav. Telefon 327240.
PRODAM avtomobil Fiat 131 supermirafiori, cena 1.500.000 lir. Tel. ob uri kosila (0481) 391338.
HIŠICO Z VRTOM (80
kvm) pri sv. Ivanu dajem v najem s kratkotrajno pogodbo. Tel. 575145
ISCEM DELO za nekaj ur na teden v popoldanskih urah kot gospodinjska pomočnica v okolici OpCin ali Trsta. Tel. 0038-67-61720 od 15. ure dalje.
ŠTUDENTA iz Slovenije najemata dvosobno stanovanje v Trstu ali na Krasu. Tel. 0038-67-72934 ob delavnikih po 20. uri.
ODDAJAMO V NAJEM na zahodnem Krasu popolnoma obnovljeno stanovanje veliko 115 kvm; prednost nebivajoči. Dve spalnici, dnevna, kuhinja, kopalnica in klet. Telefon 040-220300.
AVTOMOBIL NIVA 4 x
4 bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, cena 9 milijonov + 500.000 lir super kolek. Draga 31 - tel. 040/228932.
V NAJEM dajemo trgovski prostor, 35 kvm v središču Nabrežine primeren tudi za ambulanto ali pisarno. Tel. 040/212735 od 16. do 18. ure.
IŠČEMO posameznika(co) ali mlajši par z manjšim kapitalom za vključitev v trgovsko dejavnost (tab. XII -XIII) v prodajnih prostorih pred skorajšnjim odprtjem. Zagotovljen zaslužek. Tel. (0481) 82770.
KOZJI in konjski gnoj primeren za vrtnarstvo prodaja kozjereja Žbogar - Sa-natorca 47.
PRODAJAM med - domač pridelek po ugodni ceni. Ul. Brigata Etna 4 - Gorica, tel. (0481) 81314
PRISPEVKI
Ob 7. obletnici smrti Li-via Vorusa (Micio) darujeta sin Willy in Nevja 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
Ob 7. obletnici smrti Li-via Vorusa (Micio) daruje snaha Laura 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
Ob 17. obletnici smrti prof. Ivana Šavlija daruje Zdenka 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob pok. Regine Varuzza vd. Morassut darujejo sorodniki Sulini 120.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Ivanko Milic vd. Ukmar darujejo Dragica, Sergij in Wilma Ukmar 100.000 lir za proseško cerkev.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Skrk-Petelin darujeta Marjan in Vanda Starc 70.000 lir za SD Kon-tovel.
V	spomin na Karlota darujeta Nada in Nini
100.000	lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Rikardota Rustja darujeta Anica in Milko Sirca 30.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Ivanko VVilhelm-Hrovatin daruje Gisela Cuk (Trebče) 20.000 lir za Sklad Dela.
V	spomin na Pino Košuta darujeta Nives in Gigi De Lorenzi 50.000 lir za SD Vesna.
t
Sporočamo žalostno vest, da je v 92. letu starosti preminil naš dragi oce in nono
Alojz Tul
Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Mačkolje.
Žalostno vest sporočajo hci Sonja, vnuki Franko, Dobrina in Aljoša, ter ostalo sorodstvo.
Mačkolje, 13. 2. 1993
Za pokojnim Alojzem Tulom
žalujejo
Alessio, Anica in Mario
GORICA
Sobota, 13. februarja 1993
AFERA COOP / SODNO OBVESTILO TUDI ZA BRUNELLA
DOBERDOB / OKROGLA MIZA SKGZ IN SLOVENSKIH OBČIN
Del Ben in Breščak ne bosta odstopila
Danes seja občinske uprave - Župan Tuzzi v zadregi
Delitev Krasa je nesmisel ki se mu bodo občine uprle
Doseči politično voljo za ohranitev enotne Kraške gorske skupnosti
Marko Marinčič
Požupan Mario Del Ben je vCeraj na tiskovni konferenci povedal, da ne namerava odstopiti. Odbornik Marjan Breščak, ki je predsinoči bil pripravljen na odstop, po posvetovanju s pokrajinskim in mestnim tajništvom SSk prav tako ne bo odstopil. Zupan Tuzzi je bil včeraj v zadregi tako zaradi Del Benovega zadržanja (še bolj najbrž po odločitvi SSk) kot zaradi dileme, ali naj podpiše dovoljenje za odprtje blagovnice COOP ali ne: zaenkrat je slenil, da bo še počakal.
To so glavne novosti včerajšnjega dne skupaj s potrditvijo, da je sodno obvestilo, prejel tudi arh. Bruno Brunello, glavni načrtovalec blagovnice. Znanih je torej sedem prejemnikov obvestil. Brunello je včeraj sam potrdil prejem in obenem povedal, da ne misli odstopiti z mesta predsednika družbe SDAG (avtoporto in mejne naprave), ki ga zaseda kot predstavnik PSI. Izvedeli smo tudi, da je prvo ovadbo o zadevi COOP 19. junija vložil predstavnik Severne lige Grossi, ki je sodstvu -tako trdi - posredoval sporočilo, ki ga je sam
prejel v anonimni obliki. Odtod preiskava in sedanja sodna obvestila, ki pa po skopih besedah dr. Trotte slonijo tudi na drugem gradivu.
Precej pričakovanja je bilo včeraj za odločitev Del Bena in Breščaka, potem ko je pokrajinska odbornica Bombijeva odstopila že v četrtek. Del Ben je opoldne na tiskovni konferenci povedal, da ne misli podati ostavke. Ne gre za navezanost na stolček, je dejal, temveč za čut odgovornosti. Izbiro je utemeljil z generičnostjo sodnega obvestila, ki je
za vse prejemnike enako in le omenja člene o korupciji in prekrških v uradnih aktih.»Ker v obvestilu nisem zasledil specifičnih obtožb na svoj račun - pravzaprav ne vem, kaj mi očitajo, niti kdo me je prijavil in upam, da bom imel čim-prej možnost zagovora -, ne vidim potrebe, da bi odstopal«. Povedal je še, da je odločal zgolj po vesti. Pri tem je priznal, da je prišel v navzkriž s stranko (še pet minut pred tiskovno konferenco ga je pokrajinski tajnik PSI Stacul skušal prepričati v oportunost
odstopa), da pa si nima kaj očitati.
Zupan Tuzzi, ki takrat še ni vedel za sklep SSk, temveč je pričakoval formalizacijo napovedanega Breščakovega odstopa (»o njegovi poštenosti nimam dvoma«, je dejal), je bil videti nejevoljen zaradi Del Benove izbire in ni prikrival želje, da bi oba odbornika z odstopom rešila iz zagate upravo. Se posebej, ker je bil sociali-sitčni podžupan že pred tem na prepihu in bi kdo od partnerjev utegnil sedaj zahtevati njegovo odstranitev kot pogoj za obstoj uprave.
Precej nepričakovana je prišla pozno popoldne vest, da tudi Breščak ne bo odstopil. V skopem sporočilu tajništvo SSk piše, da»je slišalo poročilo	odbornika
Breščaka in ugotovilo, da pri njegovem ravnanju ni razloga za sodni pregon. Zato je zaprosilo Breščaka, naj ostane na svojem mestu in izrazilo željo, da se preiskava Cimprej zaključi«.
Afera COOP in z njo povezani politični problemi bodo najbrž glavne tema razprave na seji občinskega odbora danes dopoldne. V ponedeljek naj bi o tem govorili na vrhu tajnikov strank večine, v petek pa v občinskem svetu.
Marko Jarc
V sredo je v Doberdobu SKGZ s sodelovanjem treh slovenskih občin na Goriškem priredila okroglo mizo o usodi Kraške gorske skupnosti. Težave, v katere je zašla KGS, je uvodoma obrazložil doberdob-ski župan Lavrenčič. Na podlagi zakona st. 142 ni namreč več mogoče, da so v isti gorski skupnosti občine iz različnih pokrajin. Deželni odbor je tudi pripravil svoj načrt o reorganizacji KGS, ki bi jo ohranil samo za tržaški del. Občine v go-riški pokrajini bi priključili Briški gorski skupnosti, s katero nimajo nič skupnega. Lavrenčič je podčrtal, da mora kraški teritorij ostati enoten v okviru KGS. Podčrtal je zaskrbljenost, ker ni politične volje, da bi se vozel KGS rešil.
Predsednik Devetak je povedal, da je SKGZ priredila to srečanje, da bi skupaj z upravitelji poiskali odgovore na pereča vprašanja naše narodne skupnosti. Dejal je tudi, da je vključitev kraških občin v Briško skupnost nesmisel, in da tudi zamisel o kraškem parku spodbuja k dejstvu, da mora kaško območje ostati celota. Ljudje se
istovetijo s teritorijem, na katerem živijo, in je to za našo manjšino bistvene važnosti. Devetak je zaključil, da je KGS že nekaj danega in zato se ne sme dopustiti, da se sproži nasprotni proces. Tudi od usode KGS je odvisno, kolikšen vpliv bomo Slovenci ohranili na lastnem teritoriju.
Sovodenjski župan Primožič je povedal, da uprava, ki ji načeluje želi, da se KGS ohrnani in z zaskrbljenostjo vidi možnost ločitve. Sprašuje se tudi, kako se bosta lahko ujemala Kras in Brda. Steverjanski župan Humar meni, da bo zakon 142 spremenil ravnotežja in da se bodo majhne občine morale združevati. V tem smislu bi lahko gorske skupno-
sti bile združevalnni organ. Glede BGS meni, da ni še dodobra začela delovati in jo že hočejo širiti.
Predsednik Briške skupnosti Corsi je obrazložil, da nimajo nobene želje po razširitvi teritorija in hočejo ostati v sedanjih mejah. Vendar je tudi povedal, da bi v primeru ustanovitve kraškega parka ne bilo nobenih zadržkov, če bi ga upravljala nova gorska skupnost. Osnutek deželnega odbora, bi veljalo sprejeti, da se reši problem vseh GS tudi z novim zakonom, ki bi dovoljeval deželi, da sama določi meje krajevnih upav.
KGS je vezana na homogenost svojega teritorija s socialnega, etnič-
nega in ekonomskega vidika, je menil njen predsednik Sirca. Zakon 142 je bil ustvarjen za racionalizacijo upav, toda odcep goriških občin ni in ne more biti racionalen. Sirca je brez ovinkarjenja dejal, da je okrnitev KGS davek tržaški desnici in strankam, ki nasprotujejo Slovencem. Ze samo dejstvo, da hočejo rešiti tako pereč vozel pred deželnimi volitvami, je zgovorno. Dejstvo, da predsednik dežele Turello ni sprejel povabila na sestanek s KGS, tudi odbornik Barnaba se temu otepa, dokazuje politično voljo deželne vlade. Glede stališča BGS Sirca si čaka nekaj več konkretne pomoči z njihove strani.
Deželni odbornik Ter-sar je bil mnenja, da je problem v bistvu tehničnega značaja, vendar je bil glede pozitivne rešitve pesimist. Meni, da je zakon 142 precizen: težnja po racionalizaciji in krčenjih je zelo živa. Zato je predlagal, na) KGS stopi do vseh svetovalskih skupin na deželi, da poišče širšo podporo, kar bi lahko okrepilo politično voljo, da KGS ostane. Sirca je s tem v zvezi ugotovil, da bo morda rešilna bilka zakon 773, ki naj bi dal deželi pristojnost o delitvi teritorija.
V razpravi je deželni svetovalec Bratina menil, da je problem KGS dejansko teritorialni, ker bi tržaška občina hotela pobrati ves teritorij-Težko pa bo premostiti določila zakona 142. Treba je zato biti odprti na vse rešitve.
Predsednik KGS Sirca je še napovedal, da se bodo župani srečali z odbornikom Barnabo in da bo KGS stopila do svetovalskih skupin na deželi. Pozval je k širši akciji: če je volja prebivalstva, da se KGS ohrani, se mora ohraniti. Zaključil je župan Lavrenčič: če bo treba, je dejal, bomo nastopili tudi z demonstrativnimi akcijami, da branimo to, kar je prav, da ohranimo.
NOVICE
Razprava o jezu na Soči
Kulturni krožek Frontiera aperta prireja jutri javno razpravo o odnosih med Italijo in Slovenijo, s posebnim ozirom na vodno gospodarstvo in na Osimski sporazum. V ospredju bo vsekakor vprašanje gradnje jeza na Soči, za kar je vlada pred kratkim zagotovila 75 milijard lir. Na javni razpravi, ki bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice ob 17.30, bodo govorili veleposlanik Ludovico Artenisio Carducci, predsednik italijanske delegacije v mešani komisiji za vodno gospodarstvo, Gastone Novelli ravnatelj Deželnega urada za okolje, prof. Mario Pre-stamburgo, univerzitetni profesor, Rajko Korenč član mešane italijansko-slovenske komisije za vodno gospodarstvo. Razpravo bo vodil predsednik krožka Mario Brancati.
Koncert združenja AGIMUS
Združenje glasbene mladine (AGIMUS) začenja drevi novo koncertno sezono. Trajala bo do konca maja in v tem času se bo zvrstilo kar deset glasbenih dogodkov. Koncerti se bodo odvijali z dvotedenskimi presledki, ob sobotah popoldne, v konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu. Danes ob 17.30 se bo občinstvu predstavil godalni ansambel»La Consonanza», ki ga vodi violinist Andrea Zerbin. Vstop z izkaznicami, ki stanejo 10, oziroma 14 tisoč lir.
Nesreča v tržiškem pristanišču
V tržiškem pristanišču se je v četrtek že spet pripetila precej huda nezgoda na delu, tretja v zadnjih treh tednih. Poškodoval se je Joško Jarc iz Doberdoba, ki običajno upravlja žerjav. Izvedeli smo, da se je Jarc ponesrečil, ko je sestopal z žerjava na ladji, potem ko je kolega prevzel njegovo mesto. Jarc si je pri sestopanju zlomil nogo in to na ozkih lestvicah. Reševanje ponesrečenca je zahtevalo precej napora in spretnosti, končno pa so ga le spravili na varno in v bolnišnico.
_____KULTURA / BOGAT KONEC TEDNA_
Proslave dneva kulture in praznovanje v Šmavru
Nocoj proslava v Štmavru, jutri v Sovodnjah - Oder 90 ima premiero - Jutri praznovanje sv. Valentina
APT / STARA-NOVA KOMISIJA
Zeleni Fiorelli je na pokrajini podal ostavko
Po sinočnji Prešernovi proslavi na Vrhu se danes in jutri nadaljujejo po naših društvih prireditve ob dnevu slovenske kulture, napovedujejo pa tudi druge pomembne pobude. Skratka, obeta se bogat in zanimiv konec tedna. Drevi ob 20. uri bo v nekdanji osnovni šoli v Stmavru proslava z naslovom Intervju Prešernu v organizaciji Prosvetnega društva Sabotin. Jutri bo v Stmavru tradicionalno slavje ob prazniku sv. Valentina. Ob 14. uri bo maša, že od 10. ure dalje pa bodo odprli kioske, kjer bodo ponujali znane štmavrske štruklje in domače vino. Tudi to zanimivo tradicionalno praznovanje sv. Valentina prireja Prosvetno društvo Sabotin.
Jutri popoldne bodo Prešerna počastili v Sovodnjah. Proslavo "Pesnikova podoba" bodo oblikovali gojenci Glasbene matice Gorica in
članica Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Nevenka Vrančič. Igralka bo podala splet Prešernovih poezij. Ob tej priložnosti bo spregovoril predsednik pokrajinskega odbora SKGZ Karlo Devetak. Prireditev, ki jo pripravlja KD Sovodnje, bo v domačem Kulturnem domu
s pričetkom ob 17. uri.
Tudi v Katoliškem domu bo jutri popoldne vse živo. Goriška dramska skupina Oder 90 se bo občinstvu prvič predstavila z dramo v treh dejanjih Ksaverja Meška Mati, v režiji Kazimirja Černiča. Pričetek predstave je napovedan ob 17. uri.
Pokrajinski svet je na zadnji seji, ki se je odvijala pod vtisom afere blagovnice Coop Consu-matori, izvolil elane upravne komisije pokrajinskega" prevoznega podjetja APT. Sestava komisije, ki naj bi opravljala to nalogo samo še nekaj mesecev, je naslednja: predsednik
Franco Visintin, (PSI), elani Ermellino Peressin (KD), Marino Marin (KD), Italico Chiarion (DSL), Adriano Bernar-dis (PSDI), Carlo Miche-lutti (PSI), Bruno Pod-bersig (na predlog PRI), nadomestna člana sta Emil Jarc (SSk) in Mauro Pignataro (zeleni). Novi so Michelutti, Podbersig in Pignataro. Za preglednike računov so bili imenovani Amatore Visintin (PSI), Albano Fain (KD) in Vincenzo Marini (DSL).
Tak izid volitev je vplival tudi na odločitev svetovalca zelenih Fio-rellija, da je po skoraj triurni razpravi podal ostavko. Predlagal je tudi, da bi APT v tem težkem prehodnem obdobju vodila komisija, ki bi ji sam načeloval, sestavljali pa bi jo izključno predstavniki zelenih. To bi bil jasen znak, da obstaja politična volja po spremembah.
□ OBVESTILA
SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK sporoča da je zaradi pomanjkanja snega do nadalnjega od-goden smu-čarski tečaj na Nevejskem sedlu.
SPD GORICA vabi na osrednjo proslavo ob 100-letnici Planinskega društva, ki bo 28. t.m. popoldne v Ljubljani. Avtobusni prevoz iz Rožne doline. Prijave in informacije pri Z. Cotarju, tel. 30995.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo 8. marca izlet v mestece Asolo (kosilo v Castelfrancu Venete). Prijave ob sredah, samo na sedežu društva od 10. do 11. ure do vključno 3. marca.
OBČINSKA UPRAVA DOBERDOB obvešča, da je na oglasni deski razgrnjen pravilnik Kraške gorske skupnosti za dodeljevanje finančnih prispevkov kmetom, v smislu dež. zakona št. 16/92.
LJUDSKI RADIO (FM 97,500 Mhz) bo jutri ob 10.30 oddajal posnetek nedavne razprave na temo Podkupnine in mafija, pri kateri so v Vidmu sodelovali sodnik Felice Casson, sen. PSI Franco Castiglione, pokrajinski tajnik KD v Vidmu odv. Luciano Missera in go-riški odvetnik Livio Ber-not.
GLEDALIŠČE
KATOLIŠKI DOM V GORICI: jutri ob 17. uri bo skupina Oder 90 uprizorila premiero drame v treh dejanjih Mati, Ksave-rija Meška. Režija Kazimir Černič.
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »II danno«. Režija L. Malle, igrajo Je-remy Irons in Juliette Bi-nocbe.
CORSO 17.00-19.30-22.00 »Luna di Fiele«. R-Roman Polanski.
VERDI 18.00-20.00-22.00 »Trappola in alto mare«.
TR2IC
COMUNALE 17.30 -19.45 - 22.00 »I protagonisti«.
EKCELSIOR 17.00 -22.00 »La morte ti fa bel-la«.
n LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO - ul. Carducci 40 - tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA LEKARNA
ST. 2 (Comunale n. 2) -ul. A. Manlio 14/A/B -tel. 480405.
r SOVODNJE /FUNKCIONAR GORIŽKE OBCINEh
Plačal bo 400 tisoč lir kazni
Odlaganje smeti v naravi je lahko draga zadeva
Zavest o odgovornem ravnanju do okolja se, čeprav počasi, vendarle utrjuje. Se zmeraj pa so posamezniki, ki menijo, da se skrb za okolje neha že na hišnem pragu.
Izvedeli smo, da so v Sovodnjah prav pred kratkim naprtili denarno kazen 400 tisoč lir osebi, ki je na območju Peči, ob cesti vzdolž letališča, odložila kup raznovrstne šare. Občina je storilcu tudi ukazala, da mora odpadke odstraniti in vzpostaviti
prejšnje stanje, sicer bo sama ukrepala in zahtevala povrnitev stroškov.
Slišati je, da so bili na sovodenj-skem županstvu, kjer imajo sicer dokaj pogosto opravka s podobnimi dejanji presenečeni, ko so ugotovili, da je odpadke odložila oseba, ki je zaposlena na goriški občini in kjer opravlja precej odgovorno nalogo.
Primer, ki ga prav gotovo ne kaže posnemati!
m	tPMep** t* ** t*
ZLATARNA	GORICA - ul. Oberdan, 1 - Tel. 0481/32626
do L marca ponuja posebne popuste do 30% na vsej srebrnini in na vseh urah

....... /ozz/it/z' aKosr zKa
Tiv-. 7a77^ž/^v

VROČE TEME/ POSLANCI
»Ste vprašali, kolikšne so direktorske plače?«
Artur Lipovž
AJDOVŠČINA - Plače poslancev so razvnele strasti v naelektrenem ozračju prihajajoče delavske stiske. Ajdovski poslanec v državnem zboru Miro Geržina (SKD) pravi, da je prejel v januarju 175.285 tolarjev plaCe. Vsota bi morala biti po njegovih izračunih za okoli 8 tisoč nižja, ker je v njej všteta tudi razlika za december.
»Ne vem, Ce smo s kolegi v tem Času plačo že zaslužili. Moja plaCa je lahko javna. Mislim tudi, da je dobro, da se tudi skozi naše plače kaže solidarnost z ljudmi. Koliko pa bi odvzem plače poslancem dvignil višino mesečnih dohodkov delavcem, ki dobivajo od 13 do 15 tisočakov, je seveda vprašanje. Takšen pristop zavaja. Poglejte! Podjetij, ki ne zmorejo plačevati državi dajatev in prispevkov, je ogromno. Vsi direktorji in vodstva pa imajo tajne, ”skrite“ ali "nejavne" plače, "težke" po nekaj tisoč mark, medtem pa zaposlene mečejo na cesto. O teh se nič ne piše... Mislim tudi, da bi morali občinski poslanci vedeti, kakšne so plaCe zaposlenih v
javnih podjetjih. Zdaj to ni lahko. Nekateri od poslanskih kolegov so imeli pred prihodom v parlament višjo plačo kot zdaj. Kaj pa v teh primerih?
Želim, da plaCe ne bi bile le kost, vržena zato, da se dviguje pritisk. O njih se je treba pogovarjati, tudi o moji, vendar pretehtano in nedemagoško. Razumljivo, da ljudje ne delajo z veseljem za 15 tisoC tolarjev veliko plačo, jim je pa treba dati perspektivo. V tem vidim svoj del posla... Država in vlada bosta morali poskrbeti za eksistenčne možnosti in preživetje ljudi tudi takrat, ko izgubljajo delo. Ustvariti bo morala temeljne ekonomske pogoje za boljše življenje, prižgati luc na koncu tunela. S tem jo moramo poslanci zadolžiti, sicer bodo morali otroci prekinjati šolanje, ljudi bo zajel obup..."
Zares so razprave o poslanskih plaCah že presegle mero v primerjavi s tem, da se mora državni zbor lotiti vrste izjemno pomembnih zadev, od katerih bo odvisna v prihodnosti višina slovenskih plaC.
____ZAPOSLOVANJE / VSE VEC LJUDI NA SEZNAMIH ZAVODOV_
Brezposelnost na severnem Primorskem še vedno narašča
Konec leta je bilo v štirih občinah 4316 ljudi prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Največ je takih, ki iščejo prvo zaposlitev.
SEVERNA PRIMORSKA - Podatki o številu brezposlenih v severnoprimorski regiji, kamor spadajo občine Nova Gorica, Tolmin, Ajdovščina (idrijska enota zavoda za zaposlovanje je vključena v ljubljansko območje), kažejo, da se brez-poslenost iz leta, v leto vztrajno povečuje. Povečuje pa se tudi zaposlovanje na Črno, in to na obeh straneh meje, kar v praksi pomeni, da se nezaposleni raje odločajo za bolje plačano neprijavljeno delo pri zasebnikih, Čeprav kot nezavarovani delojemalci prevzemajo nasevelik rizik. Po besedah vodje analitike novogoriške enote Zavoda za zaposlovanje Irene Drno-všCek Derman je bilo konec lanskega leta v severnoprimorski regiji (brez Idrije) 3815 prijavljenih brez dela, kar je 24 odstotkov veC kot leto poprej. Najvecji porast brezposlenosti so lani zabeležili v tolminski občini (35 odstotkov), kjer je s 602 to število naraslo na 816 nezaposlenih ob koncu leta 1992. Tudi podatki drugih občin so zaskrbljujoči, saj je bilo v Novi Gorici decembra lani 2285 nezaposlenih (leto poprej še 1891) in v ajdovski občini, kjer se je to število s 580 povzpelo na 714. Najvecji porast
Bolje kakršnokoli delo kot brez dela (Foto: R. Bric)
s konca lanskega leta je v idrijski občini od 7665 aktivnih prebivalcev zaposlenih 6341, od tega je polovica žensk.
brezposlenosti je v poletnih mesecih (po prilivu iz šol). Na njo pa vplivajo tudi prenehanje zaposlitve za določen Cas in stečaji podjetij, katerih posledice so trajni presežki delavcev.
Skoraj polovica brezposlenih v regiji je žensk, Četrtina išCe prvo zaposlitev, skoraj polovica je starih do 26 let. Največ brezposlenih je brez poklicne izobrazbe, 31 odstotkov jih ima poklic, 24 odstotkov srednjo šolo in dobrih 8 odstotkov
zaposlitve. Lani je delo v okviru javnih del dobil 101 prosilec.
Podatke o stanju brezposlenosti smo posebej obdelali tudi za idrijsko občino, ki v tem pogledu gotovo izstopa, saj spada s 6,3-odstotno stopnjo brezposlenosti med območja z najnižjim deležem nezaposlenih. Toda tudi tu narašča, vendar pa podatkih, ki nam jih je posredovala svetovalka za zaposlovanje v Idriji Dora Murovec. Zaskrbljujoč je. zlasti visok delež nezaposlenih med izobraženimi, saj ima skoraj dve tretjini nezaposlenih poklicno ali višje stopnje izobrazbe.
V primerjavi 'z drugimi občinami pa stanje nezaposlenosti vendarle ni tako kritično kot v nekaterih drugih slovenskih območjih in občinah. Tako je bilo po podatkih
Roman Bric
višjo ali visoko izobrazbo.
V regiji so lani zabeležili 8 odstotno stopnjo brezposlenosti, ki je manjša od povprečja republike. V okviru 15 razpisanih programov javnih del, ki so letos predvsem v znamenju turistično olepševalnih del, naj bi po besedah organizatorice strokovnega usposabljanja zaposlili le neznaten del iskalcev
Problem nezaposlenosti so v petekli letih reševali tudi z razpisi javnih del, za katera so se potegovali zlasti javni zavodi s podro-Cja družbenih dejavnosti in nekatera pro-izvodna podjetja. Tako je bilo lani v idrijski občini v javna dela vključeno čez 100 nezaposlenih, ki so op-ravljali predvsem različna vzdrževalna fizična dela; nekatera
med njimi bodo nadaljevali tudi letos. Po besedah načelnika za gospodarjenje Mirana Vončina se je tudi na letošnji razpis javnih del že prijavilo 25 interesentov. Bi pa za različna dela potrebovali 111 delavcev. Vendar razpoložljiva sredstva za vse potrebe verjetno ne bodo zadostovala, zato bo o njih izvršni svet občine razpravljal pozneje
V Idriji je bil konec lanskega leta registriran 501 iskalec zaposlitve, konec letošnjega januarja pa je to število že 521. VeC kot polovica (271) je mlajših od 26 let, iskalcev prve zaposlitve je 190, med njimi je 194 žensk. Skoraj 60 odstotkov je težje zaposljivih oseb. Precej iskalcev (162) ima poklicno izobrazbo, 131 jih je s srednjo, 21 z višjo in kar 15 iskalcev je z visoko izobrazbo.
VLADNA KRIZA / POSTOPEK OD ZAČETKA
MUHASTA ZIMA / CERKLJAN1 SE JI VENDARLE NE DAJO
Postojnska občinska skupščina ni izglasovala nobenega mandatarja
POSTOJNA - Občinska skupščina v četrtek, 11. februarja, ni izglasovala mandatarja za sestavo novega občinskega izvršnega sveta. Medtem ko sta dva kandidata -Zvone CernaC (nestrankarski) in Božo Strle (DS) - na sami seji od kandidature odstopila, pa preostala dva - Jože Skodic (SLS) in Franc Tomažič (SDP) za izvolitev nista dobila dovolj glasov. Tako so se morali odborniki vrniti na začetek in spet določiti rok za vlaganje kandidatur. Pri tem jih je bilo kar nekaj mnenja, da je predlagani osemdnevni rok prekratek, kar sta po njihovem potrdila z odstopom tudi kandidata. Predlagani rok so potem sicer sprejeli, slišati pa je
Mateja Godejsa
bilo v razpravi kritike na račun sedanjega IS, češ da ta namerno zavlačuje izvolitev novega, obenem pa sam ne opravlja normalno tekočih nalog. Poudarjeno je bilo tudi, da gre poleg krize IS tudi za nesoglasja med njim in predsedstvom skupščine.
Da sodelovanje med najvišjima občinskima organoma ni konstruktivno, je bilo opaziti že pri naslednji točki, ko je skupščina obravnavala soglasje k imenovanju Iva JelerCiCa za ravnatelja glasbene šole. Mnenje k soglasju namreč daje skupščini tudi IS, ki pa se v tem primeru ni hotel jasno oprede-
liti, saj - tako Članica IS Marjetka Mahne -»predsedstvo skupščine pri soglasjih do zdaj Še nikoli ni upoštevalo njihovega mne-nja«. V odgovoru na očitek, da predsedstvo, ki ga vodi župan Igor Bratina, v zadnjem Času ovira delo IS, se je dalo zrvedeti, da je le-to v tem Času zavrnilo le sklep, s katerim je IS odobril, da se stroški zasebne kazenske tožbe, ki sta jo proti zavarovalnici Triglav vložila Marjetka Mahne in Zvone Černač (oba elana IS) v obliki akontacije pokrijejo iz občinskega proračuna. Na koncu so soglašali s predlaganim ravnateljem in v svet ZD imenovali predstavnike ustanovitelja.
Medtem ko drngod cvetijo zvončki...
CERKNO - Čeprav je letošnja zima kar precej Čudna in ni nasula snega, kot se spodobi, pa imajo v smuCasrkem središču Cerkno (Črni vrh nad Cerknim) pravo smuCarijo - na umetnem snegu. Tega so "nasneži-li“ s pomočjo snežnih topov med 20 in 25 centimetri, kar je na dobro pripra-vljenih smučiščih kar dovolj za prijetno smuko. Umetni sneg so nasuli ob sedežnici Počivalo in ob vlečnicah Grič in Dolina. Vreme za smučanje je kot v pravljici. Ker so ponoči temperature dovolj nizke, pripravljajo umetni sneg vsak dan sproti. Smučarski avtobus redno vozi iz Cerknega, za vse drugo je poskrbljeno na samem smuCišCu.
Umetni sneg v smučarskem centru Cerkno omogoča dobro smuko (Foto: R.Bric)
OBIČAJI / KURENTI IZ PTUJA NA OBALI
DRUŽBENA STANOVANJA /CISTI RAČUNI
Oznanjevalci pomladi
PIRAN - Med popotovanjem po Sloveniji so ptujski kurenti priplesali pregnat zimo tudi na Obalo. Na osrednjem trgu v Kopru in nato na Tartinijevem trgu v Piranu je njihova predstavnica zbranim gledalcem vseh starosti prebrala kurentovsko poslanico z željami po dobri letini, jim podarila tradicionalni ptujski kruh, županu pa izročila povabilo za 33. kurentovanje na pustno nedeljo, 21. februarja na Ptuju. Na Obalo naj bi prihajali vsako leto. Tokrat so prišli v pra-
Ptujski kurenti (ali koranti) so ob slovenskem morju vabili pomlad (Foto: D. Rožič)	vem trenutku. (AN)
S stanovanjskim denarjem v občini niso razmetavali: je dobro naložen!
AJDOVŠČINA - Občina je od sprejema stanovanjskega zakona prodala 238 takoimenovanih občinskih stanovanj in iztržila zanje 66 milijonov tolarjev. Od tega denarja je bilo namenjenih za kredite (katere so prosilci namenili za nakup, adaptacije in novogradnje) občanom 20 milijonov, iz naslova nakupa stanovanj je plačala 3 milijone, medtem ko je bilo za vračila lastne udeležbe in za odpravnine (ali bolje izplačila za vzpodbudo za hitrejšo izpraznitev stanovanja, kot to predvideva stanovanjski zakon) ob izpraznitvi občinskih stanovanj 11, 5 milijona tolarjev. Takšne odpravnine znašajo v povprečju med 500 in 600 tisoC tolarji, paC odvisno od velikosti, ohranjenosti in mesta stanovanja. Občina je v celoti tudi poravnala obveznosti do repu-
bliškega sklada. Opredelitev, ali bo del sredstev namenjan tudi naložbam v gradnjo novih stanovanj, še ni sprejeta.
V občini pravijo, da upoštevajo namensko rabo stanovanjskega denarja, kakršna je predpisana tudi s stanovanjskim zakonom. To velja tudi zlasti za vračanje denarja v sfero, iz katere so bila prodana stanovanja, torej v izobraževanje, kulturo ipd. V lanskem letu so tako s pomočjo denarja iz prodaje stanovanj sofinancirali izgradnje, prenove in adaptacije šol v Podkraju, Podnanosu, Lavričevo knjižnico in še nekaj podobnih. Denar, ki se zbira in vodi na posebnem raCunu, so s pomočjo "obračanja" v poslovnih bankah, to namreč omogoča integralni prora-Cun, oplemenitili, so povedali.(AL)
NOVICE
Vnovčili so prvi kupon občinskih obveznic
POSTOJNA - V začetku februarja je potekel rok za izplačilo prvega kupona obveznic občine Postojna. Deset milijonov nemških mark obveznic, kolikor so jih izdali, je stopilo v veljavo 1. februarja lani. Do danes so jih prodali ali planirali za 2.243.000 mark. Približno 430 tisoC mark od te vsote za plačilo ne bo bremenilo občinske blagajne, saj jih je IS dal KK Optimizem (170 tisoč) za obnovo športne dvorane in podjetju PTT Koper (260 tisoC) za izgradnjo telefonskega omrežja. Za plačilo prvih kuponov ostalih obveznic so iz občinskega proračuna že plačali 7.118.953 tolarjev. (MG)
Pustni bolšji sejem: najdite si pravo masko
SE2ANA - Tudi letos vzgojno varstveni zavod organizira pustni boljši sejem v soboto, 13. februarja, od 9. do 12. ure v vrtcu v Sežani. Izkušnje namreč kažejo, da so naši žepi vseprevec plitvi, da bi lahko starši vsako leto kupovali svojim otrokom nova pustna oblatila. Zato je veliko bolje, da si jih izposodijo ah celo kupijo nekoliko rabljena. Tega se zavedajo tudi sežanske vzgojiteljice in zato hočejo k sodelovanju pritegniti zlasti starše, ki naj bi prinesli rabljena oblačila, maske in ostale pripomočke za pustni Cas. V zunanjih vrtcih v DivaCi in Hrpeljah pa so na pustno rajanje ob malem pustu povabili tudi starše. (OKS)
Pričeli bodo z jogo
SEŽANA - Lani je na Sežanskem vladalo veliko zanimanje za jogo. Letos so k sodelovanju povabili Koprčana Branka LiCena. Vaje se bodo pričele v sredo, 17. februarja, ob 19. uri na srednji šoli v Sežani. V srednji šoli vsak drugi torek (naslednjič 16. februarja) ob 18. uri pod vodstvom Vesne DeankoviC poteka šola pozitivnega mišljenja. Obiskujejo jo predvsem dijaki. Konec meseca, 28. februarja bodo elani kluba 2001 Kras odšli na drugi izlet pohoda po obronkih Krasa. Zbrali se bodo ob 8. uri pred zadružnim domom v Komnu in krenili od Dovčev preko Lukojca do Štanjela. Na pohod so vabljeni vsi, ki ljubijo naravo. (OKS)
Uredili smetišče v Dragoniji
PIRAN - Nedavno je piransko Okolje končalo sanacijo deponije komunalnih odpadkov v Dragoniji. V dveh letih so uredili zaščitni nasip, postavili ograjo in zgradili drenažo. Izrabili so tudi močvirnata tla in uredili prečiščevanje izcednih vod. Skupni strošek del je znašal 20.8 milijona tolarjev. Vendar kot pravijo na Okolju, bo to zadostovalo le za pet let, zato so že zdaj zaceli izdelovati lokacijski naCrt za razširitev smetišča, ki naj bi ga še letos sprejela piranska skupščina. Po tem posegu bo deponija služila svojemu namenu za nadaljnjih dvajset let. Ce bi jim medtem uspelo zgraditi kompostamo, bi se doba smetišča še podaljšala. Z ureditvijo doslej napol divjega smetišča niso zadovoljni vsi. Na Rižanskem vodovodu pravijo, da deponija vpliva na zajetje pitne vode, kar pa sta s temeljitimi analizami ovrgla tako Geološki zavod Slovenije kot Laboratorij za mehaniko tekočin pri Gradbeni fakulteti iz Ljubljane. (AM)
Nasprotja se povečujejo; se obeta odcepitev Lucije?
LUCIJA - Zadnja seja Sveta skupščine KS Lucija je postregla z nekaj vročimi temami, svoj vrh pa je prav gotovo dosegla v besedah Rudija Valentiča, predsednika KS, ki je mnenja, da sta si Piran in Lucija iz dneva v dan bolj daleC. Valentič pravi, da Pirančanov in Portorožanov, ki so v skupščini v večini, lucijske težave očitno ne zanimajo, drugače si ne zna razložiti ignorance ob problemih kot so na primer črne gradnje, kanalizacija v Seti, cestna povezava med spodnjo Lucijo in šolo, podhod pod magistralno cesto itd., na katere jih KS Lucija nenehno opozarja, pa jih ti kar naprej prestavljajo na naslednje seje. Rudi Valenčič je še povedal, da je Lucija tako ah tako predlagana za mestno občino, zato razmišljanje v tej smeri ni nobena senzacija. Za začetek bodo najkasneje v začetku marca organizirali okroglo mizo na to temo. (AN)
Končan je tečaj za diatonično harmoniko
ŠTORJE - Klub Kraška harmonika je že drugič zapored organiziral teCaj za diatonično harmoniko. Podoben teCaj je bil že oktobra lani. Pod vodstvom priznanega strokovnjaka in svetovnega prvaka na diatonično harmoniko Zorana Lupinca je tečaj uspešno zaključilo 16 udeležencev, med katerimi so bili zlasti mladi. TeCaj je potekal v dveh skupinah: začetniški in nadaljevalni. Na zaključnem srečanju v gostilni Skok v Storjah je predsednik kluba Ludvik Žiberna podehl diplome, godci pa so zaigrali vsak po eno skladbo. Aleksander Peršolja, tajnik sežanske ZKO, pa je mentorju Zoranu Lupin-cu, ki poučuje diatonično harmoniko tudi na Postojnskem, izročil knjigo o slovenskih gradovih. (OKS)
Priljubljeni tednik Mandrač vztraja
IZOLA - Kljub pomislekom, da jeTzdajanje lokalnega tednika prehud zalogaj za tako majhno občino, kot je Izola (pomanjkanje “dogodkov", številčno skromna kadrovska zasedba, sofinanciranje, brezplačen Časopis itd.) se Mandrač dobro drži in postaja nepogrešljiv informator v najmanjši slovenski občini. Četrta številka MandraCa prinaša zapis o prekinitvi štrajka v Izolskem Irisu s pomenljivim naslovom: Aplavz lastnemu koncu? Na dvanajstih straneh Mandrač piše o pripombah na zazidalni načrt marine, o programu turističnega razvoja občine, o sanaciji občinskega smetišča itd. Poleg tega prinaša tudi pismo Gianfranca Siljana (podpredsednika občinske skupščine) občinski vladi, razmišljanje Neve Zajc ob kulturnem prazniku, nasvete staršem kako ravnati z otroci narkomani, Cakule itd. Poseben dodatek je serija starih forografij Izole. Mandrač izhaja v nakladi 6.000 izvodov. (MEF)
10
Sobota, 13. februarja 1993
GOSPODARSTVO
NOVICE
Angleška tiskarna se je poboljšala
LJUBLJANA - Poslanec v državnem zboru 'slovenskega parlamenta Zmago Jelinčič, direktor trezorja pri Banki Slovenije Janez Majce in oblikovalec slovenskih bankovcev Miljenko Licul so v začetku februarja obiskali angleško firmo Thomas De La Rue and Company Limited, v kateri tiskajo tolarske bankovce. Zmago Jelinčič je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da se je omenjeni tiskarni prvič v zgodovini njenega obstoja primerilo, da se je kdo od naročnikov pritožil zaradi kakovosti njihovih izdelkov in prvič doslej je, po besedah Zmaga Jelinčiča, firma Thomas De La Rue zaradi tovrstnih pritožb povabila naročnika na ogled tiskarne. Zmago Jelinčič je pred meseci začel opozarjati, da velikosti nekaterih bankovcev, zlasti za 1000 tolarjev, preveč odstopajo od predpisanih in je prek slovenskih javnih občil angleški tiskarni večkrat očital površnost pri tiskanju slovenskih tolarjev. Jelinčič je na novinarski konferenci povedal, da nas je tiskarna sprva jemala premalo resno, približno tako kot naročnike iz Afrike in Azije, v zadnjem času pa delo opravlja tako, kot se spodobi. Na vprašanje, ah se je kakovost tiska izboljšala zaradi njegovih opozoril, je Jelinčič odgovoril, da je težko natančno oceniti, kdaj je tiskarna zamenjala slabe klišeje, dejstvo pa je, da se je kvaliteta bankovcev v zadnjem času izboljšala. Sicer pa angleška tiskarna za naše bankovce uporablja papir iz Radeč in, kot je na tiskovni konferenci povedal Jelinčič, uvrščajo radeški papir med najbolj kakovostne na svetuJK.F.)
Ljubljanska banka, d.d., prva črpa ameriško kreditno linijo
LJUBLJANA- Ljubljanska banka, d.d., je z Union Bank of Svvitzerland iz New Yorka podpisala prvo kreditno pogodbo za kvoto v višini desetih milijonov ameriških dolarjev, ki jih je Sloveniji lani novembra odobrilo ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike, v okviru katere je državna zavarovalna ustanova Commodity Credit Corporation (CCCJ, ki zavaruje najeta posojila za financiranje nakupa ameriških kreditnih presežkov.
Revizija vseh podjetij
CELJE, ŠENTJUR- Celjska Služba družbenega knjigovodstva je z območja, kjer deluje - torej v šestih občinah - doslej dobila štiri zahtevke za revizijo lastninjenja, pomočnik direktorja Uroš Goričan pa meni, da bodo do maja, ko se bo iztekel rok za začetek postopkov pri reviziji lastninjenja, prejeli do dvajset taksnih zahtevkov. Najzanimivejša, čeprav morda presplošna, je zahteva skupščine občine Šentjur, da naj Služba družbenega knjigovodstva pregleda lastninjenje vseh šentjurskih podjetij, ki so se lani kakorkoli preoblikovala. (P. B.)
PROJEKT PRENOVE PODJETIJ / ELEKTROINDUSTRIJA
Podjetja imajo velik potencial
Zahodna raven produktivnosti je zdaj še nedosegljiva - Vsaj povprečni rezultati
STROKOVNI POSVET / PROIZVODNJA CELULOZE
Proizvodnja celuloze je metla za gozdove
Cene na svetovnem trgu so dosegle najnižjo raven v zadnjih desetletjih - Proizvajalci morajo ostati povezani
LJUBLJANA - V okviru projekta Prenova podjetij, ki je del integralnega republiškega projekta Prestrukturiranje in privatizacija slovenskega gospodarstva, so včeraj predstavili rezultate analize sektorja elektroindustrije.
Od vseh petih analiziranih sektorjev: lesnega, živilskega, kovinskega in elektrosektorja, je prav slednji največji. Izhodišče projekta prenove je bil močan padec prodaje, ki je posledica predvsem izgube jugoslovanskega tržišča v letu 1991. V primerjavi z letom 1989, ko je promet znašal 5, 9 milijarde nemških mark, je bil v letu 1991 samo še 3, 9 milijarde mark. Gre torej za strateško vrzel v realizaciji, zmanjšani za 32 odstotkov.
Slovenska produktivnost je v letu 1991, torej po upadu prometa, znašala 88.000 nemških mark, medtem ko pri zahodni konkurenci dosega 263.000 mark. Strateško vrzel bi po mnenju strokovnjakov lahko presegli tako, da bi tudi slaba podjetja zmogla dosegati vsaj povprečne rezultate (zaenkrat je v nevarnosti 23.000 delovnih mest). Prestop na zahodno ra-
Irena Pirman
ven produktivnosti pa je za zdaj še neizvedljiv.
Pri analizi potencialov rasti so prišli do naslednjih rezultatov: prestrukturiranje moramo začeti pri podjetjih, tako pri tistih, ki poslujejo slabše, kot pri tistih, ki poslujejo dobro. Vsa slovenska podjetja imajo namreč visok potencial. V vseh petih segmentih, ki jih je zajela analiza, obstajajo potenciali za rast.
Ti segmenti so: gospodinjski in elektronski aparati (to so deli, radijski in televizijski aparati in merilna oprema), industrijski stroji, komunikacijske naprave in drugo. Iskra s 29, 5 odstotka in Gorenje s 26 odstotki predstavljata več kot polovico sektorja.
Slovenija ima poleg tega visok delež v tistih zahodnih državah, ki so atraktivne za rast (močno konkurenčen je sektor gospodinjskih aparatov, ki je tehnološko na visoki ravni). Profita-bilnost podjetij je nizka, zato bi jo morali tako pri izgubaših kot pri uspešnih podjetjih takoj dvigniti. Tretji rezultat analize pa je seveda premostitev izredno velike strateške vrzeli, ki se je pokazala tudi na
drugih področjih vrednosti.
Povečati je treba izvoz in prodajo na tujih trgih, kjer moramo doseči kritično maso, nujno za delovanje na tujih trgih, izkoristiti pa bi morali tudi možnosti, ki so nastale z izgubo jugoslovanskega trga.
Napoved rasti produktivnosti slovenskega gospodarstva je realno dokaj pozitivna in bi jo v letu 1995 lahko povečali na 5, 1 milijarde nemških mark prometa (nevarnost presežka 23.000 delavcev bi se zmanjšala za 7000 delovnih mest).
Strokovnjaki menijo, da bi bila podjetja 80 odstotkov prestrukturiranja sposobna izpeljati sama, delež države naj bi bil torej le 20-odsto-ten. Prav to je bila tudi ena od spornih točk razprave, ko so vodilni delavci slovenskih elek-tropodjetij vladi očitali previsoke obrestne mere, saj je delež obresti v celotni strukturi kar 8, 9 odstotka.
Nekateri pa so menili, da rezultate teh raziskav tako ali tako že poznajo, in da naj jim vlada raje odobri ustrezna znanja o menedžmentu, ki bodo pripomogla k boljšemu poslovanju.
LJUBLJANA - Strokovno posvetovanje, ki ga je sklicalo poslovno združenje Slovenija papir d.o.o., je nedvoumno pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ki so ga v zadnjem času pogosto postavljali v strokovnih krogih in javnosti -namreč, kakšna je bodočnost proizvodnje celuloze oziroma ali jo v Sloveniji sploh potrebujemo. Znano je, da so to proizvodnjo v Goričanah ukinili zaradi ekoloških problemov, v Krškem pa se ubadajo z reševanjem težkega finančnega položaja tovarne Videm. Razmere v tej panogi so se bolj črne zaradi sedanje svetovne recesije v proizvodnji celuloze in papirja, saj je cena celuloze na svetovnem trgu dosegla najnižjo raven v zadnjih desetletjih. Odločitev o usodi proizvodnje celuloze je pomembna tudi za razmeroma močno razvito papirno industrijo v Sloveniji, ki mora kljub dosedanji domači proizvodnji uvažati dodatne količine celuloze. Omenjenega strokovnega posvetovanja so se udeležiti predstavniki papirne industrije, gozdarstva, grafične industrije, GZS, Inštituta za celulozo in papir, resornih ministrstev in drugih vladnih organov ter posamezni uveljavljeni strokovnjaki s tega področja.
O gornji dilemi bi se, kot je dejal Zmago Zakrajšek, sekretar splošnega
Mile Cuk
združenja gozdarjev, morati odločati strokovno, ne pa politično. Zakrajšek meni, da gozdarstvo in celotna Slovenija potrebujeta proizvodnjo celuloze, saj je to naša tradicionalna gospodarska panoga, ki se, kljub lemu da je nekoliko zastarela, še vedno lahko pohvali s tehnologijo, kadri in znanjem. Ce bi se zaradi kratkovidnih in ozkih interesov vsemu temu odpovedali, potem v prihodnosti, tudi če bi imeti denar in voljo, ne bi zmogli postaviti tega, kar že imamo. Začeti bi morati iz nič, kar pa bi bilo vsekakor precej dražje kot pa sanirati in posodobiti sedanje zmogljivosti. Veliko težav imamo tudi zaradi razdrobljenosti, saj na vsakega zasebnega lastnika gozda odpade povprečno le 2, 7 hektarja gozdnih površin, 86 odstotkov lastnikov nima niti pet hektarjev gozda, 44 odstotkov pa poseduje celo manj kot hektar gozda. Vseh lastnikov je zdaj več kot 250.000, po denacionalizaciji pa jih bo še več.
Zdenko Gasparič iz poslovnega združenja Slovenija papir je poudaril, da bi morala Slovenija, če bi proizvodnjo celuloze ukiniti, vsako leto uvoziti najmanj 150 tisoč ton te surovine, hkrati pa bi imeli 500 do 600 tisoč kubičnih
metrov celuloznega lesa in lesnih ostankov na leto, s katerimi ne bi vedli kaj početi. Drugače povedano, proizvodnja celuloze je metla za gozdove, je poudaril Gasparič, njena ukinitev pa bi povzročila veliko nacionalno škodo. Papirna industrija Slovenije bi lahko na leto brez težav porabila najmanj 80.000 ton domače celuloze, seveda če bi bila ta po kakovosti in ceni konkurenčna uvoženi celulozi.
Jože Babine iz krškega Vidma je pojasnil, da so še v osemdesetih letih na leto proizvedli 130.000 ton te surovine. Celulozo, brez katere ni stroškovno smotrne in kakovostne proizvodnje papirja, so nehati kontinuirano proizvajati že leta 1990, ko so izgubiti jugoslovanski trg, sami pa niso imeti dovolj obratnega kapitala. Čeprav je proizvodnja količinsko omejena, oskrba s surovinami pa ni redna, to podjetje še naprej prodaja na evropskem in domačem trgu. Tudi Babine je opozoril na to, da bi morebitna ukinitev proizvodnje celuloze slabo vplivala na gospodarski položaj regije, pa tudi vse Slovenije. Več kot petina kemične industrije v Sloveniji je namreč povezana s proizvodnjo celuloze, pa tudi Slovenske železnice je letno prepeljejo kar 1, 2
milijona ton. Tovarna celuloze v Krškem bi lahko, če proizvodnja v njej ne bi stala in če bi si pri tem pomagala s sedanjo tehnologijo, proizvedla 90 -
100.000	ton celuloze na leto, s tem pa bi, ob zamrznitvi zapadlih obveznosti in zagotovotvi obratnega kapitala, v 18 mesecih obratovanja lahko dosegla pozitivne rezultate kljub sedanjim nizkim svetovnim cenam celuloze, najnižjim v zadnjih dvajsetih letih. Štirideset odstotkov proizvodnje bi tovarna morala izvoziti na zahodna tržišča.
Več razpravljalcev je poudarilo, da so slovenski proizvajalci celuloze storili hudo napako sredi osemdesetih let, ko takrat nenormalno visokih cen te surovine na svetovnem trgu niso izkoristiti zato, da bi posodobiti proizvodnjo. Opozorili so, da morajo slovenski proizvajalci celuloze ostati povezani, združiti pa bi bilo treba vse moči, da bi proizvodnjo, ki ima vrsto prednosti (ustrezna lokacija Vidma, kar zadeva surovine, vodo, prometno infrastrukturo), tudi ohraniti. Zelo slaba rešitev bi bila, če bi krško tovarno celuloze dali v najem tujcem. Ta tovarna zaposluje 700 delavcev, posredno pa štiri tisoč. Onesnaževanje okolja bi lahko brez večjih investicijskih naložb zmanjšati na evropsko raven.
INTERVJU / KARMEN ZUPANC - PETAVER
Brane Piano
Celjska tovarna Metka, izdelovalec metrskega blaga, ki v glavnem zaposluje žensko delovno silo, se je leta 1990 otresla duržbenega varstva, potem pa je direktor Stane Mele podjetje obremenil z bančnimi posojili, hipoteko na premoženje, zapovrh pa je del tovarne prodal. Nova direktorica je več kot dve leti poskušala rešiti Metko in več kot petsto zaposlenih. Nekaj delavk je upokojila, nekaj jih je odšlo, tako da je število delavcev uspela zmanjšati na sedanjih 419, v dveh letih pa ni od banke najela niti enega kredita. Letos je Metka podpisala pogodbo s skladom za razvoj, upravni odbor, v katerem sedijo tudi predstavniki celjske Ljubljanske banke, pa je takoj predlagal stečaj. S Karmen Zupanc-Petaver, vidno razburjeno, smo se včeraj pogovarjali na njenem domu.
Karmen Zupanc -Petaver med delavci Metke, maj 1991
V četrtek ste imeli na celjskem sodišču prvi narok in sodišče je odločilo, da se za Metko vendarle začne stečajni postopek, imenovali pa so tudi stečajno upraviteljico. Kako se počutite zdaj, potem ko ste se dve leti trudili, da bi Metko rešili?
Precej nenevadno. Tako kot je nenavadno, da so se včeraj v Ljubljanski banki v Celju, potem ko se je sodišče odločilo za stečaj, z bankirji sestali zastopnik sklada Jože Ja-klin, stečajna upraviteljica, Metkin tehnični direktor, mene pa niso povabiti, čeprav mi za tovarno in delavce ni vseeno in bi lahko pri marsičem pomagala. V tovarno se niso upali priti, saj je bila banka prva za stečaj Metke.
Ali so v Metki proizvodnjo že ustavili?
Danes ob desetih so zaustavili stroje, tako kot
je v navadi pred kolektivnim dopustom, ne bodo pa jih konservirali.
Torej bodo v Metki še naprej delali?
Naročil imamo dovolj, tudi delavci nočejo izgubiti službe. Upajo, da se bodo v dveh tednih lahko vrnili na delo. Le surovin nimamo dovolj, sodnica pa včeraj ni bila navdušena nad tem, da bi Metka, ki je v stečaju, kupovala prejo. Najbolje bi bilo, če bi se proizvodnja prenesla na sestrski podjetji v družbeni lasti, Metkatex ali pa Bic & Boc.
Danes dobivajo delavci Metke delovne knjižice. Kako so se na to odzvali?
Dosti jih joče. Stečajne upraviteljice zjutraj še ni bilo v tovarno in delavcem ni nihče povedal, da jih bodo morda lahko spet zaposlili na enakih delovnih mestih v sestrskih ali pa kakšnih no-
vih podjetjih, ki bi nadaljevala dejavnost Metke. S ponedeljkom bodo tako vsi prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.
Kaj je Metko pokopalo?
Ljubljanski banki v Celju je Metka dolžna 4 milijone 700 tisoč mark. Od tega je približno polovica dolgoročnih posojil, ki bi jih bilo treba odplačati do leta 2000, Metka pa jih je najela pred več.kot desetimi leti. Oktobra leta 1991, dva meseca pred mojim prihodom v tovarno, je bila Metka banki za kratkoročna posojila dolžna okoli milijon mark. Ti dolgovi so do danes zaradi obresti narasli na poltretji milijon mark.
Torej v zadnjih dveh letih, ko ste bili na čelu Metke, niste najemali dodatnih posojil?
Ne. Od banke smo leta 1991 dobili le 1, 8 milijona takratnih dinarjev posojila za odpravo posledic poplave, pa še tega denarja nismo nikoli videli, saj je banka z njim takoj zmanjšala naš dolg. Zadnje posojilo je najel novembra 1990 prejšnji direktor Stane Mele, hipoteka zanj pa je bil naš počitniški dom v Portorožu. Ta denar so porabili za plače. Ko sem prišla, smo počitniški dom seveda morali prodati, saj posojila nismo mogli vračati, milijon mark izkupička pa je prav tako pobrala Ljubljanska banka.
Ste za časa vašega di-rektorjevanja bančna posojila vračali?
Da. Vse do julijske vojne v Sloveniji. Ker smo izgubili jugoslovan-
ske trge, za izvoz na območje držav EGS pa je bilo treba plačevati visoke carine, inflacija je bila visoka cene metrskega blaga evropskih trgih pa
nizke, smo oktobra leta 1991 z banko prekinili vse odnose, saj posojil nismo mogli vračati, oni pa so že pred tem govorili le o stečaju. Banka
nam ni hotela odpisati dela posojil, čeprav se je to takrat pogosto delalo, pa tudi svojega lastninskega deleža v Metki niso hoteli uveljaviti, če-
prav bi ga zaradi terjatev lahko.
Toda v Metki ste z zastarelimi stroji pridelovali le izgubo.
Izgub ne bi bilo, če ne bi prav izdelovalcev metrskega blaga v svetu zelo pestila recesija. V Nemčiji, ki je bila naš glavni trg, je le-ta še posebej izrazita. Pri nas je delovna sila tudi precej dražja kot pri konkurentih na Češkem in drugod po Vzhodni Evropi. Seveda so tudi naši stroji zastareli, zaradi tega so počasni, s polovičnim izkoristkom.
Kolikšne so bile izgube v zadnjih mesecih?
Približno desetina enega milijona mark, kolikor je povprečno znašala naša mesečna realizacija.
Toda osebne dohodke ste kljub temu redno izplačevali.
Da. Junija leta 1991 smo dobili 7 milijonov tolarjev posojila iz državnih blagovnih rezerv, namesto bombaža, s tem denarjem smo kupili prejo. Takratni minister Maks Bastl je bil tudi eden redkih, ki nam je v boju za preživetje, ki se je vlekel več kot dve leti, pomagal. Tega posojila še nismo vrnili. Sicer pa smo si pri podjetjih izposojali le premostitvene kredite in smo ga sproti tudi vračali. Tudi ko smo skušali zmanjšati število zaposlenih, nam je ministrica za delo Jožica Puhar za dokup delovne dobe posodila 4, 5 milijona tolarjev. Ker je za to posojilo ministrstvo hotelo jamstvo, so mi ga v banki sicer bili pripravljeni dati,
FAIR AND EXHIBITION PARTNER
Syma Intercontinental is looking for a partner for the Slovenian market. Well-known registered trade marks, such as Syma-System®, Syma-Rondo®, Syma-Orbit®, can be distributed.
Please vvrite in English or German to Syma-System Austria, Mr Jorg Noichl, managing direetor, IndustriestraBe 3 A-120 Wolkersdorf, Tel. 9943/2245/2497-0 Fax. 9943/2245/2498-85
H	SVMA
obenem pa so požrli celoten znesek. Kasneje sem jamstvo dobila od Gorenja, posojilo pa je danes že vrnjeno. V dveh letih smo v podjetje tudi nekaj vložili, med drugim tudi v novo šivalnico. Samo v parni kotel, brez katerega proizvodnja ne more potekati, smo vložili 800 tisoč mark. Vse iz lastnih sredstev, kar je za poslovanje zelo nevarno, vendar nam drugega ni preostalo.
Kako pa je bilo v zadnjem času z naročili?
Lani poleti smo imeli krizo, jeseni pa smo naenkrat dobiti toliko naročil, da smo jih komaj uspeli izpolnjevati. Vsa smo dobili iz tujine. V naši branži pa je tako, da lahko na dobiček računaš šele potem, ko ti določen posel teče že leto ali dve. Kljub temu smo imeli že oktobra leta 1992 poldrugi milijon mark prihodkov.
Kaj ste pričakovali, ko ste se prijavili na razpis Sklada RS za razvoj?
Računali smo na to, da bomo dobili pogajalskega partnerja, ki nam bo pomagal urediti odplačevanje posojil banki. Nismo si delati iluzij, da bi nam lahko sklad zagotovil denar za naložbe. 2e julija lani smo se ponovno pričeli pogajati z Ljubljansko banko, vendar smo pogovore prekinili, ko sem ugotovila, da ima banka z nami posebne načrte.
Za kaj je slo?
Banka je vztrajala pri tem, da naj bi šli v stečaj, potem pa naj bi po svoje izvedli lastninje-
nje, svoj delež naj bi dobili tudi vodilni v Metki, z mano vred. Tega nisem mogla sprejeti. Bojim se, da bodo ta načrt izvedli sedaj. Kako naj rečem, vsi so bili zelo uglajeni. Nihče nam ni pomagal, hkrati pa so hoteli, da naj bi mi sami predlagali stečajni postopek. V banki so bili nekaj časa celo pripravljeni odpisati del našega dolga, nato pa so si spet premislili. Ko sem zahtevala, da mi v pisni obliki pošlejo svojo zahtevo za stečaj Metke, tega niso hoteli narediti. To je hazard na najvišji ravni. Takrat sem se počutila res grozno. Bankirji so se v lepo opremljenih pisarnah pogovarjali, kako nas bodo uničili in se nato polastiti podjetja, jaz pa sem vsak dan gledala, kako slabo plačane delavke trepetajo za svoj kos kruha.
Kaj bo zdaj z Metko in njenimi delavci?
Ne vem. Vse je v rokah banke, sklad se verjetno v to ne bo vpletal. V dveh letih, kolikor sem bila v tovarni, njena realna vrednost ni prav nič padla. Metko zdaj lahko likvidirajo, potem pa njeno dejavnost prenesejo na delniško družbo, katere lastnik so prav ljudje, ki danes odločajo o njeni usodi. Ampak o tem boste morali kaj več poizvedeti pri njih. Tretja možnost bi bila, da bi Metko kupil kateri od njenih partnerjev v tujini, saj se ti za nakup že zanimajo. Potem bi seveda imeli še eno slovensko tovarno z upraviteljem, tajnico, fikusom in mezdnimi delavci.
MENJALNIŠKI TEČAJI
12. februar 1993
menjalnico	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	61,80	62,70	8,69	8,84	6,54	6,69
Avtohiša Ljubljana*	61,90	62,30	8,70	8,83	6,59	6,77
Ažur*	61,80	62,50	8,72	8,89	6,60	6,75
n						
Banka Vipa	61,90	62,64	8,70	8,84	6,61	6,66
Bobr Fužine	62,05	62,30	8,75	8,88	6,55	6,80
Bobr Trzin	62,05	62,30	8,75	8,88	6,55	6,80
Brdar Koper*	61,70	62,25	8,64	8,80	6,58	6,75
						
BTC terminal Sežana	61,70	62,40	8,72	8,85	6,55	6,67
BTC d.d. Ljubljana	61,50	62,50	8,70	8,85	6,30	6,70
Burin Center*	61,95	62,55	8,68	8,88	6,55	6,75
Burin Moste*	61,95	62,45	8,68	8,85	6,55	6,75
						
Come 2 Us*	62,00	62,60	8,75	8,90	6,50	6,80
Creditanstalt - Nova banka	61,90	62,40	8,80	8,95	6,50	6,80
						
Dom na trgu	62,00	62,19	8,76	8,82	6,61	6,70
Dom Kaffe Domžale*	62,10	62,40	8,80	8,87	6,55	6,70
Dom Kaffe Kranjska gora*	61,90	62,40	8,75	8,87	6,50	6,75
						
Eros Ljubljana*	62,00	62,30	8,75	8,85	6,60	6,75
Eros Kranj*	62,05	62,45	8,75	8,85	6,60	6,70
Eurotours International*	61,90	62,50	8,70	8,85	6,50	6,80
Euroservis Sežana	61,95	62,30	8,70	8,80	6,60	6,67
						
Elba d.o.o. Koper	61,81	62,29	8,67	8,80	6,60	6,72
						
Golfturist Ljubljana	61,95	62,60	8,73	8,88	6,49	6,80
Golfturist Domžale	62.00	62,40	8,65	8,85	6,40	6,85
						
Hida Hipotekarna banka Koper*	61,95	62,15	8,79	8,81	6,65	6,70
	61,80	62,50	8,72	8,85	6,50	6,80
Hranilno kreditna služba	61,80	62,60	8,73	8,89	6,48	6,80
Hram Rožice Mengeš	62,00	62,25	8,75	8,85	6,60	6,75
						
Idila Sečovlje*	61,80	62,29	8,70	8,90	6,59	6,79
Ulrika Ilirska Bistrica	61,65	62,55	8,61	8,80	6,40	6,70
Ulrika Slovenj Gradec	61,81	62,39	8,73	8,81	6,60	6,73
Ulrika Postojna	61,81	62,55	8,67	8,78	6,61	6,69
llirika Sežana	61,96	62,29	8,71	8,80	6,65	6,67
Italdesign Nova Gorica*	61,77	62,30	8,73	8,85	6,61	6,68
						
Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav	62.00	62,35	8,75 8,70	8,85	6,50	6,75
	61,61	62,61		8,90	6,50	6,75
Kompas Hertz Celje*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Velenje*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin*	62,00 62,00	62,40 62,40	8,75 8,75	8,85 8,85	6,50 6,50	6,80 6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Krško*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Bled*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Holidays	62,00	62,50	8,80	8,90	6,50	6,70
Ljubljanska banka d.d. Lj.	61,70					6,76
		62,90	8,72	8,93	6,53	
LB Banka Zasavje Trbovlje	61,50	62,50	8,74	8,88	6,50	6,80
LB Dolenjska banka N.M.	61,90	62,70	8,78	8,90	6,60	6,80
LB Komercialna banka N.G.	61,51	62,70	8,65	8,95	6,36	6,67
LB Kreditna banka Mb. d.d.*	61,60	62,90	8,75	8,94	6,30	6,90
LB Splošna banka Celje d.d.	61,80	62,70	8,78	8,90	6,40	6,80
LB Splošna banka Koper d.d.*	61,51	62,62	8,61	8,81	6,33	6,68
Libertas Koper*	61,82	62,25	8,67	8,82	6,58	6,73
						
MA Vir Madai Nova Gorica*	62.00	62,bU	8,70	8,88	6,40	6,85
	61,80	62,25	8,72	8,84	6,61	6,66
Media*	62,00	62,30	8,75	8,85	6,6U	6,80
						
Otok Bled	61,64	62,19	8,70	8,80	6,62	6,83
						
Panna	61,90	62,30	8,70	8,88	6,60	6,80
Petrol	62,00	62,25	8,70	8,85	6,50	6,75
		62,40		8,82		
Pigal Solkan Nova Gorica*	61,80		8,75		6,62	6,68
Pigal Kobarid*	61,70	62,70	8,72	8,90	6,60	6,75
Pigal Obutek*	61,70	62,70	8,72	8,90	6,60	6,75
Pigal Diskont*	61,70	62,70	8,72	8,90	6,60	6,75
						
Poštna banka Slovenije	61,40	62,39	8,50	8,84	6,00	6,67
Probanka d.d. Maribor	61,70	62,90	8,73	8,94	6,55	6,80
						
Publikum Ljubljana	62,00	62,19	8,73	8,86	6,60	6,83
Publikum Celje	61,90	62,13	8,7/	8,83	6,58	6,73
Publikum Dobova	61,95	62,45	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Kostanjevica	61,95	62,45	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Krško	61,95	62,45	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Maribor	62,00	62,19	8,78	8,82	6,28	6,69
Publikum Metlika	62,10	62,70	8,70	8,85	6,20	6,70
Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto	61,60 61,90	62,18 62,70	8,75 8,70	8,81 8,80	6,30 6,50	6,80 6,75
Publikum Piran	61,60	62,40	8,65	8,80	6,40	6,67
Publikum Ruj	61,80	62,35	8,77	8,83	6,30	6,70
Publikum Sevnica	62,00	62,60	8,65	8,85	6,45	6,79
Publikum Šentilj	62,03	62,28	8,78	8,83	6,28	6,69
Publikum Šentjur pri Celju	61,95	62,29	8,77	8,84	6,40	6,68
Publikum Trebnje	62,00	62,60	8,69	8,84	6,40	6,75
Publikum Zagorje	61,90	62,28	8,77	8,87	6,60	6,79
Publikum Žalec	61,90	62,22	8,74	8,82	6,58	6,78
						
Roja	61,80	62,50	8,75	8,85	6,60	6,75
						
SIT-ON Ljubljana*	61,50	62,50	8,70	8,90	6,40	6,70
SKB banka d.d. Ljubljana**	62,15	62,19	8,83	8,83	6,66	6,70
						
Slovenijaturist Jesenice	61,82	62,55	8,70	8,82	6,53	6,73
Slovenijaturist Ljubljana	61,95	62,25	8,75	8,85	6,60	6,75
Slovenijaturist žel. postaja Lj.*	62,05	62,20	8,75	8,83	6,60	6,75
Slovenijaturist žel. postaja Mb.	61,70	62,80	8,65	8,80	6,20	6,70
Slovenska investicijska banka*	61,90	62,65				
			8,70	8,83	6,35	6,80
Slovenska hran. in pos. Kranj	61,90	62,35	8,73	8,84	6,40	6,80
Sonce	61,90	62,50	8,74	8,88	6,55	6,78
SZKB d.d. Ljubljana	61,80	62,60	8,73	8,89	6,48	6,80
						
Tartarus Postojna	61,70	62,48	8,64	8,78	6,49	6,70
Tentours Domžale	62,10	62,50	8,60	8,82	6,40	6,80
Tourist Service	62,00	62,25	8,70	8,90	6,50	6,75
						
Upimo	62,00	62,10	8,75	8,85	6,55	6,75
						
VVilfan	62,00	62,30	8,77	8,85	6,60	6,80
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: "
MENJALNICA H I DA
Pokrita tržnica ljubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 30 z dne 12. februarja — Tečaji veljajo od 13. 2. 1993 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	68,7090	68,9157	69,1224
Avstrija	040	šiling	100	874,7570	877,3892	880,0214
Belgija	056	frank	100	299,5203	299,4186	300,3169
Kanada	124	dolar	1	80,9391	81,1826	81,4261
Danska	208	krona	100	1606,1628	1610,9958	1615,8288
Finska	246	marka	100	1709,8755	1715,0206	1720,1657
Francija	250	frank	100	1817,8969	1823,3670	1828,8371
Nemčija	280	marka	100	6155,0597	6173,5804	6192,1011
Grčija	300	drahma	100	—	46,0981	46,2364
Irska	372	funt	1	— •	150,1415	150,5919
Italija	380	lira	100	6,5798	6,5996	6,6194
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	9,0000	—
Japonska	392	jen	100	84,2012	84,4546	84,7080
Nizozemska	528	gulden	100	5469,3860	5485,8435	5502,3010
Norveška	578	krona	100	1447,6700	1452,0261	1456,3822
Portugalska	620	escudo	100	68,1365	68,3415	68,5465
švedska	752	krona	100	1362,7302	1366,8307	1370,9312
Švica	756	frank	100	6644,1559	. 6663,1453	6683,1347
Velika Britanija	826	funt šterling	1	144,1515	144,5853	145,0191
ZDA	840	dolar	1	101,4538	101,7591	102,0644
Evropska Skupnost	955	ECU	1	119,7529	120,1132	120,4735
Španija	995	peseta	100	86,2324	86,4919	86,7514
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 13. FEBRUARJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993:				1,000,000	608,779	613,465	1,222,245
30		121,7559%	122,6930% 122,2245%	100,000	60,878	61,347	122,224
Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992							
		
12. FEBRUAR 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	11,4500	11,9500
kanadski dolar	9,1000	9,5000
britanski funt	16,1500	16,9500
švicarski frank	742,0000	772,0000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	203,5000	211,5000
holandski gulden	612,5000	636,5000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7300	0,7700
danska krona	179,0000	186,0000
norveška krona	161,5000	168,5000
švedska krona	■	151,0000	158,0000
finska marka	188,0000	198,0000
portugalski escudo	7,6000	8,0000
španska peseta	9,7000	10,2000
japonski jen	9,3500	9,7500
slovenski tolar	10,7000	11,5000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	pa za 1 enoto v	0,0850 alute.
12. FEBRUAR 1993	vSLTzalOOHRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Burin Center*	7,50	9,80
Fiba	8,00	11,80
Hida	7,00	10,00
Idila Sečovlje*	8,00	9,90
LB Banka Zasavje Trbovlje	8,00	14,00
Libertas*	7,00	11,00
MA-Vir	7,00	11,00
Slovenijaturist	7,00	10,00
Sonce	8,00	11,00
Tentours Domžale	7,00	12,00
Eros Ljubljana	8,00	11,00
Tečaj velja danes: \ Zaračunavajo provizijo		**;
		
12. FEBRUAR 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1515,00	1560,00
nemška marka	922,00	941,00
francoski frank	271,50	280,00
holandski gulden	818,00	843,00
belgijski frank	44,60	46,00
funt šterling	2140,00	2210,00
irski šterling	2210,00	2280,00
danska krona	239,00	246,50
grška drahma	6,40	7,30
kanadski dolar	1210,00	1250,00
japonski jen	11,70	13,10
švicarski frank	990,00	1025,00
avstrijski šiling	130,50	134,75
norveška krona	216,50	223,00
švedska krona	203,50	210,00
portugalski escudo	9,50	10,75
španska pezeta	12,50	13,30
avstralski dolar	1025,00	1060,00
madžarski florlnt	11,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	1,00	1,75
		
		
12. FEBRUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1517,00	1560,00
nemška marka	924,00	943,00
francoski frank	271,00	281,00
holandski gulden	817,00	837,00
belgijski frank	44,50	46,00
funt šterling	2148,00	2198,00
irski šterling	2230,00	2280,00
danska krona	239,00	249,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1210,00	1250,00
švicarski frank	997,00	1017,00
avstrijski šiling	130,50	134,50
slovenski tolar	14,80	15,30
	1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 13. februarja 1993 od 00100 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija Francija	šiling frank	100 100	888,2500 1845,9375	891,0924 1851,8445
Nemčija	marka	100	6250,0000	6270,0000
Italija	lira	100	6,6813	6,7026
V.Britanija	funt	1	146,3750	146,8434
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 i konkre trgu de	103,0188 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c	103,3484 tno odstopanje togovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	62,40	62,65
SKB Banka d.d.	DEM	62,50	62,70
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanie.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 13. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt - Nova banka	DEM	62,45	62,67
Bank Austria	DEM	62,40	62,63
UBK banka	DEM	62,43	62,63
SZKB Deveni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu, ■ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM HF so dolo niči Banke lije poveč >ljajo za o ri večjih p zavezujer aju in v s e.	62,45 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati kladu s teks	62,70 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
12. FEBRUAR 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1540,660	HHMH
ECU	—	1819,520	—
nemška marka	BHHH	935,430	—
francoski frank	—•	276,300	—
funt šterling	—	2200,830	—
holandski gulden	—	831,220	—
belgijski frank	—	43,350	—
španska pezeta	—	13,100	—
danska krona	—	244,050	—
irski šterling	—	2277,100	—
grška drahma	BBBBB	6,986	UKBBM
portugalski escudo	—	10,264	—
kanadski dolar	—	1228,890	—
japonski jen	—	12,759	—
švicarski frank	—	1009,410	—
avstrijski šiling	—	132,940	—
norveška krona	NNHfli	220,050	—
švedska krona	—	207,310	—
finska marka	—	261,130	—
avstralski dolar	—	1043,330	—
1 O indikativne kotacije zavoda Banca cTItalia			
			
12. FEBRUAR 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	BHI	1,648	-
			
francoski frank	HHHM	29,535	-
			
nizozemski gulden	MflHM	88,860	-
			
belgijski frank	-	4,850	-
			
španska peseta	-	1,401	-
			
danska krona	-	26,095	-
			
kanadski dolar	-	1,315	-
			
japonski jen	-	1,368	f/m
			
švicarski frank	HHH	107,930	BBHHI
			
avstrijski šiling	BMMM	14,212	-
			
italijanska lira	-	1,069	-
			
švedska krona	-	22,140	-
1			
			
12. FEBRUAR 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,50	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,50	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija	Kmečka banka Gorica	UK4-80	15,30
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
1	J			
					
5. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6449,4067	6449,9985	6488,8194
Francija	frank	100	13421,5876	13381,3228	13461,8524
Nemčija	marka	100	45479,2500	45432,8123	45615,6878
Italija	lira	100	48,7725	48,6262	48,9188
Švica	frank	100	49835,5222	48888,4156	49182,6288
ZDA	dolar	1	750,0000	747,7500	752,2500
V.Britanija	funt	1	1076,2476	1073,0189	1079,4763
| Opomba: povzeto po Reuterju.					
					
1 13. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	9223,9953	9251,7516	9279,5059
Kanada	dolar	1	853,7564	856,3254	868,8944
Francija	frank	100	19192,0602	19249,8096	19307,5590
Nemčija	marka	100	64904,7000	65100,0000	65295,3000
Italija	lira	100	69,5778	69,7872	69,9966
Japonska	jen	100	885,7544	888,4197	891,0850
Švica	frank	100	70127,7118	70338,7272	70549,7434
Velika Britanija	funt	1	1517,1474	1521,7125	1526,2776
Slovenija	tolar	100	Hill	1030,0000	-
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar >račun carir	1 i in staregc	1070,1487 i deviznega varče	1073,3688 vanja.	1076,5889
					
| 15. DECEMBER 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Francija	frank	100	22185,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	115,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1177,38	1180,92	1184,47
SVET
Sobota, 13. februarja 1993
NOVICE
VELIKA BRITANIJA / TURIZEM
RUSIJA / STATISTIKA
Boj za oblast ogroža reforme
MOSKVA - Podpredsednik ruske vlade je izjavil, da spor med izvršno in zakonodajno oblastjo resno ogroža reforme v Rusiji. To je postalo še posebno očitno po propadu sporazuma med predsednikom Jelcinom in predsednikom parlamenta Hasbulato-vom. Medtem ko se Jelcin zavzema za močno predsedniško oblast po ameriškem vzoru, pa hoče parlamentarna nomenklatura omejitev predsedniških pooblastil, češ da ima predsednik že tako skoraj diktatorska pooblastila. (Reuter)
Danci bodo volili za sporazum
KOPENHAGEN - Po zadnjih raziskavah javnega mnenja bo kar 57 odstotkov anketiranih Dancev na referendumu 18. maja volilo za sporazum o Evropski uniji iz Maastrichta. 24 odstotkov jih je proti sporazumu, 19 odstotkov pa jih je še neodločenih. Večina raziskovalcev javnega mnenja meni, da bo referendumski rezultat tesen, vendar pozitiven. (Reuter)
Nova kandidatka za pravosodno ministrico
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je po odstopih dveh svojih kandidatk za pravosodno ministrico imenoval tretjo kandidatko za ta položaj. Nova kandidatka je 54-letna Janet Renot, ki je že 15 let državna tožilka na območju Miamija na Floridi. Clinton je izjavil, da je prepričan o njeni neoporečnosti. Janet Renot bo tako verjetno prva ženska v zgodovini ZDA, ki bo zasedla eno od ključnih mest v ameriški administraciji. (Reuter, STA)
Muslimanski gverilci umorili filipinske vojake
MANILA - Muslimanski uporniki, pripadniki Nacionalne osvobodilne fronte Mora, ki se borijo za odcepitev otoka Mindanao od Filipinov, so iz zasede pri mestu Zamboanga ubili 2 častnika, 21 pripadnikov filipinske mornariške pehote in 6 policistov. Uradni filipinski vojaški viri tudi navajajo, da so muslimanski gverilci napadli tudi tri vojaške tovornjake. V gverilski vojni, ki jo muslimanski uporniki že 211et vodijo proti centralni vladi v Manili, je doslej umrlo že vec kot 50.000 ljudi. (Reuter)
Šibke točke promocije
Slovenije
Pogovor z britansko Slovenko Bredo Strojin VVilkinson
Obubožano rusko gospodarstvo tone
Večina tovarn je zastarelih, vsa državna podjetja pa so neučinkovita
Alja Košak/London
LONDON - Britanski turisti so bili pred leti za Slovenijo zelo pomembni gostje, zlasti za gorenjska letovišča. Leta 1990, ki ga štejejo za zadnje normalno turistično leto, je bilo v Sloveniji 82.260 britanskih turistov (s 575.130 prenočitvami), lani pa komaj 10.380 (z 49.820 prenočitvami).
V Britaniji ponuja počitnice v Sloveniji največja britanska turstična agencija Thompson. Za letošnjo zimsko sezono so prodali 600 paketov, za poletno sezono pa doslej 100 paketov; ne pričakujejo, da bodo prodali skupaj več kot 200 paketov.
Vugoturs ponuja zimske počitnice v Sloveniji v posebnem katalogu, a zaenkrat so za letošnjo zimsko sezono prodali le 650 paketov, za poletno sezono pa za zdaj 2000.
Čeprav Britance tare gospodarska rececija, na počitnice še vedno hodijo v tujino, saj jim ni jasno, da je v Sloveniji mir.
Na britanskem trgu ni načrtne turistične promocije Slovenije. Nekdanji minister Širše je lani sicer obljubljal turistični urad v Londonu, vendar britanski turistični novinarji še vedno hodijo po informacije na Vugoturs.
Breda Strojin-VVilkin-son, Slovenka, poročena z Angležem, že 27 let ži-
vi v Londonu. V Britaniji se je več kot 15 let ukvarjala s turizmom. Delala je v italijanski potovalni agenciji, pri Jatu v Londonu in bila uradni vodič londonskega turističnega urada po Britaniji. Dvanajst let je delala v komerciali, zadnjih osem let kot komercialna direktorica uvoznega podjetja. Po osamosvojitvi Slovenije je bila »desna roka« častnega generalnega konzula Slovenije v Britaniji Keitha Milesa in ustanovna članica britan-sko-slovenskega društva. Pozna britanski in slovenski trg, poleg tega pa še britansko in slovensko mentaliteto. Njeni pogovori v Ljubljani zaenkrat niso rodili sadov, zato se je VVilkinsonova po zadnjem obisku januarja vrnila v London in ustanovila zasebno podjetje Slo-venia Travel Limited.
S Slovenijo sem tesno povezana. Menim tudi, da ima Slovenija velike turistične možnosti, ki jih nismo dovolj izrabili. Slovenija v Britaniji ni dovolj dobro predstavljena. Od Britancev še vedno slišim, da smo del Jugoslavije, morali pa bi z načrtno slovensko reklamo poudarjati, da pri nas vlada mir in da smo sosedje Avstrije in Italije.
Zakaj ste se odločili za
lastno podjetje, kaj je njen glavni namen in kakšni so načrti?
Slovenia Travel Limited je angleško podjetje v popolni lasti Slovencev, nudi pa turistične usluge Britancem v Sloveniji in Slovencem v Britaniji. Poleg tega bi lahko izpolnila tudi vlogo turističnega predstavništva Slovenije v Britaniji, ki ga zdaj še nimamo. Zanima me tudi individualni turizem na višjem nivoju. Turistom ali skupinam organiziramo potovanje in počitnice v Sloveniji ali Slovencem v Britaniji z vsem, kar si dodatno želijo, na primer igranje golfa, jahanje, ribolov in podobno. Tudi poslovnim ljudem, ki potujejo v Slovenijo, organiziramo potovanje in bivanje, da ne izgubljajo časa. Organiziramo tudi potovanja za skupine, ki potujejo na konference v Slovenijo; ker imam v britanskih poslovnih krogih dobre zveze, bom poskušala doseči, da se bo več Britancev odločalo za konference v Sloveniji.
Kako se na to odzivajo slovenski turistični delavci?
Pogovarjala sem se s slovenskimi hotelirji na Gorenjskem in v zdraviliščih. Vsi so bili pripravljeni sodelovati in ponu-
jajo ugodne cene. Upam, da bom tako sodelovala tudi z drugimi hotelirji in letalskimi prevozniki, saj s tem skupaj odpiramo slovenski trg za turizem na višjem nivoju.
Ce se odgovorni v Slovenji še vedno niso odločili, kako bodo nastopali in turistično predstavljali Slovenijo na britanskem trgu, to pomeni, da bomo zamudili še eno sezono.
Treba se je čimprej odločiti in z načrtno turistično reklamo promovirati Slovenijo. Britanci se namreč januarja odločajo, kam bodo šli na počitnice julija in avgusta.
Bila si pripravljena promovirati slovenski turizem na splošno. Zakaj si se odločila, da greš po svoje?
Slovenija potrebuje organizirano promocijo na britanskem trgu in zato bi morali imeti slovenski turistični urad, ki bi delal izključno na tem področju. Pogovarjala sem se ljudmi na nekdaanjem ministrstvu za turizem, a še vedno se niso odločili, katero pot bodo izbrali za promocijo Slovenije v Britaniji.
Slovenia Travel Limited bi lahko izpolnila vlogo slovenskega turističnega predstavnika, saj bi bilo to veliko bolj učinkovito in ekonomično, kot če bi pošiljali koga iz Slovenije, ki ne pozna ne trga ne ljudi.
MOSKVA - Obupen položaj ruskega gospodarstva se je v celoti razkril z zadnjimi statističnimi podatki, ki so jih pripravili za vlado Borisa Jelcina.
Zvezni proračunski primanjkljaj je dosegel 6,4 odstotka BNP v letu 1992, prihodki pa so padli za petino, je sporočil minister za gospodarstvo. Industrijska proizvodnja je leta 1992 padla za 18,8 odstotka, pri čemer so proizvedli za 15 odstotkov manj končnih izdelkov. Obseg proizvodnje v elektroindustriji se je zmanjšal za 3,4 odstotke, v petroin-dustriji pa za 16,6 odstotka. Oboroževalna industrija je proizvedla za 20
odstotkov manj. Na področju kmetijstva je celotna živinoreja poslovala z izgubo v minulem letu, prav tako je morala vlada s subvencijami podpreti vsako peto trgovino, ki je v njeni lasti.
Poročilo poudarja tudi splošno nerentabilnost ruske trgovine z drugimi nekdanjimi sovjetskimi republikami. Medtem ko je Rusija izvažala na skupno tržišče neodvisnih držav svoje izdelke v višini 30 do 40 odstotkov cene, ki bi jo ti dosegli na svetovnem tržišču, pa je izdelke, ki jih je uvažala s tega področja, plačevala v višini 60 do 70 odstotkov svetovne cene. Ministrstvo je
prav tako sporočilo, da je Rusija leta 1992 načrpala 400 milijonov ton nafte, 74 milijonov pa je je odšlo v nekdanje sovjetske republike. Ocenjujejo tudi, da bi črpanje nafte padlo še za nadaljnjih 50 milijonov ton. Vlada je pripravila zelo obširen načrt predvsem na finančnem področju, ki naj bi Rusijo potegnil iz gospodarske krize. Izvedenci so opazili, da vladne prioritete skušajo slediti taki gospodarski poli' tiki, ki jo je pred letom dni začrtal Jegor Gaj dar s svojimi sodelavci. Ta načrt zajema novo izdajo državnih obveznic, zvišanje obrestnih stopenj tistih, ki so že zdaj v veljavi, stroge omejitve za finansiranje proračunskega primanjkljaja, kar zadeva kredite centralne banke, in povišane obrestne mere za državljanske obveznice ter ustanovitev državnih investicijskih podjetij, ki naj bi finančno podprla industrijske prioritete. Vlada si prizadeva izdelati tudi vrsto posebnih zveznih programov za industrijsko prestrukturiranje, za prestrukturiranje obrambne industrije in za podporo zasebnemu podjetništvu.
Vlada je prav tako obljubila, da bo začela proučevati konkretne podrobnosti v zvezi z zapiranjem zastarelih obratov, ki so vzrok neučinkovitosti državnih podjetij in so zreli za stečaj. (CINA)
Pogled na moskovsko tržišče (Foto: Arhiv)
EVROPSKA SKUPNOST
Slabost Evrope so manjšine
Lepe besede so le na papirju, v praksi vpija pravilo močnejšega
Janez J. Novak / Bruselj
ŠPANIJA / CENEJŠA DELOVNA SILA
Nemški Mercedes prihaja v Španijo
Ceneje do uvoženih avtomobilov
Dragisa Popovič Baldani / Lizbona
BRUSELJ - Ko bi v državah Evropske skupnosti ugotavljali izpolnjevanje pogojev Badinterjeve komisije o zaščiti manjšin, na podlagi katerih je bila Slovenija mednarodno priznana, bi le malokatera država prestala preizkušnjo. Italija, Francija in Velika Britanija ne bi bile mednarodno priznane, vprašljivo pa je, kako bi se izmazala Nemčija, Grčija pa bi morala biti iz mednarodne skupnosti kar izključena. To ugotovitev so manjšine v državah članicah Evropske skupnosti v petek predstavile komisiji ES kot podlago za razpravo o politiki Evrope do manjšin.
Ta ima v zadnjih desetih letih dve značilnosti. Veliko odprtost v načelnih izjavah in nekaj sredstev za manjše jezikovne projekte, nobenega popuščanja pa na dejanski politični ravni. Zgovoren primer je boj med manjšinskim uradom in komisijo ES o zemljevidu jezikovnih manjšin v Evropi. Pobudo za sestavo takega zemljevida je dala sama komisija, urad za manj razširjene jezike je zemljevid pripravil, pred dvema letoma bi ga bili morali natisniti, tedaj pa je vzrojila evropska ministrica za izobrazbo in mladino Papandreuova, ki se ukvarja tudi z manjšinsko problematiko. Na zemljevidu je bila namreč tudi Grčija s svojimi petimi manjšinami: Arvaniti, Vlahi, Pomaki, Makedonci in Turki. Ministrica je dejala, da v Grčiji manjšin ni in s tem je bilo vpraša-
nje rešeno. Zemljevida niso smeli objaviti, čeprav je blagohotno privolila v objavo - vendar... brez Grčije. Komisija je ponudila kompromis: zemljevid naj se natisne, vendar to ne bo uradni zemljevid ES, ampak zasebna pobuda. Tega pa manjšinci niso sprejeli, saj je zasebnih zemljevidov že tako dovolj. Zdaj je Papandreue-vo zamenjal Italijan Ru-berti in v petek so manjšine ponovno zahtevale objavo zemljevida, vendar odgovora niso dobili. Ministri ES neradi demantirajo svoje predhodnike: tudi v tem je evro-kracija strožja od državnih birokracij.
Evropski parlament in Svet Evrope pa sta pokazala več razumevanja do problemov manjšin. Evrope ne bo mogoče graditi na okostenelih strukturah nacionalnih držav, ampak bo treba ta »status quo« premostiti zato, da se prepreči razpad na državice, saj postajajo številni majhni narodi že nestrpni. Svet Evrope je odobril konvencijo o zaščiti manjšinskih in regionalnih jezikov, evropski parlament pa o tem pripravlja že svojo tretjo resolucijo. Ti dokumenti so vsebinsko zelo dobri, vendar je le malo upanja, da bi jih kdo v kratkem času tudi izvajal. Prav ta nesposobnost, da bi teorijo prenesli v prakso, je glavna evropska bolezen. Manjšinam je prav malo v tolažbo dejstvo, da ta bolezen ni načela samo njihovih vprašanj, ampak gre za splošen pojav.
LIZBONA - Znani nemški proizvajalec Mercedes-Benz bo v Španiji investiral 365 milijonov nemških mark v proizvodnjo cenejših avtomobilov, katerih cene bodo veliko bolj dostopne, kot bi utegnili sklepati glede na sloves te znamke. Proizvodnja bo stekla v Mercedesovih tovarnah v bližini Barcelone in Viktorie. Ta visoki znesek bo namenjen predvsem proizvodnji popularnega večnamenskega vozila MPV (Multi Purpose Vehicle), ki naj bi se pojavilo na tržišču leta 1995.
Kot je pred kratkim izjavil podpredsednik Mercedesa Helmut Wer-ner, je najnovejše približevanje povprečnemu kupcu sestavni del nove strateške usmeritve direktori-ja te znane tovarne, ki naj bi obveljala tudi v prihodnje. Kljub španskemu »novorojenčku« pa vodstvo nemške tovarne še
naprej napoveduje proizvodnjo vozil tako imenovanega visokega razreda.
Predstavniki nemške tovarne so te dni v Barceloni razkrili majhno skrivnost: v okviru plana Mercedes bodo poslali na trg dva tipa avtomobilov:za vse žepe. Eden bo primeren za vse vrste cestišč, drugi pa bo za mestno uporabo. Prva, manjša in poskusna serija »ekonomičnega« vozila naj bi prišla na tržišče, če bodo vse priprave stekle po načrtu, po vsej verjetnosti že konec tega leta, da bi v velikih mestih preskusili upravičenost takšnega vozila.
Nova politika tovarne Mercedes izhaja iz želje, da bi se program približal širokemu tržišču oziroma vse večji potrebi poslovnežev po cenejših avtomobilih. Za leto 1993 Mercedes predvideva, v skladu z opravljenimi analizami tržišča, da se bo
na evropskem tržišču prodaja avtomobilov zmanjšala za približno sedem odstotkov, kar pomeni, da bo prodanih 13,000.000 vozil manj kot v minulem letu.
Mercedes je lani proizvedel približno 530.000 vozil, ta številka pa bo zdrsnila na komaj 500.000 vozil. Po vsej verjetnosti je novi strateški načrt te znane tovarne - proizvodnja poceni vozil - posledica padca zanimanja za drage avtomobile. Prav tako pa cenena delovna sila v Španiji prispeva k deležu nižje cene na tržišču.
Direktorij Mercedesa je lani znatno zmanjšal svoj administrativno-proizvod-ni aparat, saj so zaprli 13.000 delovnih mest, za letos pa napovedali, da bodo s tem nadaljevali. Pričakujejo, da bodo zelo kmalu zaprli več kot 7.200 delovnih mest, večinoma v administrativnem sektorju.
Teden pod povečevalen
Barbara Kramžar
SOBOTA - Minilo je natančno leto dni od podpisa maastrichtskega sporazuma, ki naj bi iz Evrope sebičnih nacionalnih držav naredil enotno velesilo. Ce je bil zaradi hudega nasprotovanja nekaterih članic ES velik uspeh že podpis sporazuma, je pravi čudež njegovo preživetje v viharnem letu evropskih valutnih pretresov in velikih težav prejšnje lokomotive združevanja Nemčije. Kljub napornemu združevanju Evropejci dobro vedo, da vsak posebej nima možnosti. Toda ob njihovih načrtih za prihodnost bi se morali zamisliti Slovenci in v njih poiskati svoje mesto. Kar v dveh zemljevidih, ki sta jih v zadnjih dneh risala ugledna časopisa Der Spiegel in VVall Street Journal, namreč ni Slovenije niti med regijami. Novi izzivi za slovensko diplomacijo!
NEDELJA - Med hudimi boji v zadrskem zaledju in ob številnih, še vedno neosvobojenih ozemljih je hrvaški predsednik Tudman z volitvami v županij ski dom »zaokrožil demokratično podobo države«. Poldrugi milijon nemških mark, ki jih je sebi in svoji stranki namenil za predvolilno kampanjo, je skupaj z edinstvenim hrvaškim volilnim sistemom pomagal, da bo imela HDZ večino, čeprav v poprečju ni dobila 50 odstotkov glasov. V Medimu-rju in predvsem v Istri pa so HDZ prepričljivo premagali politični nasprotniki. Predvsem Istra bo hrvaškemu predsed-
niku še hud trn v peti, saj prebivalci tega nekdanjega turističnega raja nasprotujejo mačehovskemu odnosu vladajoče garniture do pravic manjšin in regij.
PONEDELJEK - Navadili smo se že, da evropske meje kljub pobožnim željam zahodnih voditeljev niso nedotakljive. Jugoslavija je razpadla na eno srečno državo (Slovenija) in pet nesrečnih, Češka in Slovaška sta se odločili za prijateljsko ločitev, prav tako nekdanje države Sovjetske zveze. Toda hujši udarec evropski samozavesti, ki si jo je stara celina s trudom pribojevala v mirnih desetletjih po drugi svetovni vojni, bi bil dogodek, ki se v ponedeljek ni zgodil: Belgiji se je za las posrečilo spremeniti državni ustroj iz unitarnega v federalističnega. Zagreti zagovorniki odcepitve iz flamske večine bodo zato vsaj za nekaj časa prenehali kriviti manj razvito, a vladajočo valonsko manjšino za vse težave skupne države.
TOREK - Francoski predsednik Mitterrand, znan po svojih presenetljivih potovanjih, se je tokrat odpravil v državo, iz katere so francoski vojaki nekoč bežali. Vietnamu je bil svoje čase francoska kolonija, po sramotnem porazu, ki jim ga je pri Dien Bi-en Phuju leta 1954 zadal vietnamski general Giap, pa so ga prepustili Američanom. Francozi so se zato prej rešili sindroma, imenovanega po državi, ki danes s svojo poceni delovno
silo počasi vstopa v klub azijskih tigrov. A tudi ameriška industrija, ki jo vodijo samo pragmatični interesi, zahteva od svoje administracije Mitterrandove-mu podobna oprostilna dejanja.
SREDA - V poznih večernih urah po srednjeevropskem času je nova ameriška administracija predstavila svojo dolgo pričakovano strategijo reševanja krize na območju nekdanje Jugoslavije. Tisto, kar je povedal državni sekretar VVarren Chri-stopher, je veliko manj od Clintonovih predvolilnih groženj o kaznovanju Srbije, etničnega čiščenja in vojnih zločincev. Christopher je v bistvu podprl mirovni načrt Vancea in Owna, pa čeprav ga je Bela hiša prej kritizirala, obljubil ameriške vojake v vojski Združenih narodov in imenoval svojega posebnega diplomatskega odposlanca. Ameriška strategija ni nič pretresljivega in v Beogradu so si zanesljivo oddahnili. Toda že sama ameriška vpletenost v balkanski spor obljublja morebitna presenečenja. To je edina država na svetu, ki zna tudi ukrepati, če se za to kdaj v prihodnosti odloči.
ČETRTEK - Domine korupcije, podkupovanja in sumljivih političnih dejanj, ki v zadnjih mesecih druga za drugo padajo v Italiji, so zahtevale doslej najuglednejšo žrtev.Generalni sekretar italijanske socialistične stranke Bettino Craxi je svoji stranki po šestnajstih letih ponu-
dil odstop. Craxijeva zgodba s tem še ni končana, saj ga čakajo preiskave o nezakonitem izrabljanju svojega položaja. Tolaži se lahko le s tem, da v pokvarjenem italijanskem političnem okolju še zdaleč ni edini. Dan pred tem je moral oditi pravosodni miniter Claudio Martelli, ki ga čaka preiskava v zvezi z razvpito Banco Ambrosiano, s skrivnimi računi z milijoni dolarjev v švicarskih bankah in celo z nekaj trupli. Cena, ki jo bo sosednja Italija plačala za štiri desetletja umetnega političnega miru, pa s tem seveda še ni zaključena. Prihodnost pripravlja še nekaj presenečenj na najvišjih političnih vrhovih.
PETEK - Ameriške televizijske družbe so prekinile spored z že pripravljenimi besedili na temo: »Vedeli smo, da se bo začelo.« Medtem ko je posebni odposlanec ameriške vlade za nekdanjo Jugoslavijo Reginald Bartholomevv, ugledni diplomat z bogatimi izkušnjami v Libanonu, odpotoval na svoja prva posvetovanja v Moskvo, so nemške oblasti sporočile ugrabitev potniškega letala in namignile, da bi to morda lahko bil kakšen obupan državljan Bosne in Hercegovine. Toda ugrabitelj je bil samo Etiopec in Evropi se še ni treba bati jugoslovanskega terorizma, s katerim bo morda šele kdaj v prihodnosti plačala svojo nesposobnost reševanja kriznih žarišč v svoji neposredni bližini.
SVET
Sobota, 13. februarja 1993
ISTRA / PO ZMAGI ISTRSKEGA DEMOKRATSKEGA SABORA
HRVAŠKA / VOJAŠKI INVALIDI____________
NOVICE
V Zagrebu se bojijo istrskih »avtonomašev«
Jakovčič se zavzema za polotok brez meja
Država daje samo zavojček cigaret
Bedno življenje ljudi, ki so se iz vojne s Srbijo vrnili kot invalidi za vse življenje
Ramiz Mehulič / Zagreb
PAZIN - Po volilni zmagi Istrski demokratski sabor (-IDS) Ivana Jakovčiča napoveduje, da bo Istra postala regija - brez mej. Zajela bo devet sedanjih občin na Hrvaškem (od katerih jih je sedem v hrvaškem delu Istre, kakor tudi Opatijo, Cres, Lošinj), medtem ko bo Sloveniji zajela celo kopršCino, v Italiji pa Milje. Kot meni Ivan Jakovčič pojekt ni vprašljiv, saj je skoraj dve tretjini hrvaških Istranov na Podlagi taksnega programa dalo svoj glas za IDS. Jakovčič si prizadeva za postopno uresničevanje taksne istrske regije, ki ne bo v nasprotju z interesi države Hrvaške.
Glavni notranji problem Hrvaške, kot je Istro pred županijskimi volitvami ocenil dr. Tudman, bo povzročil hrvaškemu predsedniku Se precej glavobolov. Njegova zamisel ureditve Hrvaške, ki temelji na moCnem centralizmu, se je spopadla z JakovCičevim regionalizmom.
»Zavračamo etiketo, da smo 'avtonomasi’, kar nam pripisujejo, mislimo pa, da smo avtonomisti,« je poudaril vodja IDS, ki je napovedal, da se bo zelo kmalu pogovarjal s Tudmanom in premieram Sariničem o organizaciji istrske županije. Povedal je, da bo Istra prva Županija na Hrvaškem, ki se bo povezala z ustreznimi območnimi ustanovami v Evropi.
»O odcepitvi Istre od Hrvaške nismo nikoli govori-
li,« zatrjuje prvi človek IDS. Kljub temu pa marsikdo dvomi o njegovih besedah. Alessandro Damiani, publicist z Reke, domneva, da bi prebivalci Istre sebe zelo radi videli v kateri od bolj razvitih sosednjih držav, vendar pa to ne bi bilo modro.
Teza, da so k zmagi Ja-kovcičeve stranke prispevali istrski Italijani, drži le deloma, saj živi na Hrvaškem, večinoma na Istrskem polotoku, komaj 16.000 Italijanov. Celo Ce bi vsi svoj glas
dali JakovCičevi IDS, ta ne bi mogla zmagati brez številnih glasov Hrvatov. Površen pregled na volilne sezname in imena kandidatov dokazuje, da je IDS »prava« hrvaška stranka, ki so jo podprli tudi Italijani, nikakor pa ne nasprotno. Dr. Tu-dmana bi prav zato lahko zaskrbel njegov volilni poraz v Istri. Po zadnjem popisu prebivalstva je na polotoku med 190.000 ljudmi živelo približno 75 odstotkov Hrvatov, 20 odstotkov se je
opredelilo za »Istrane«, drugi pa so bili Italijani, Jugoslovani, Srbi..
Obtožbe na raCun HDZ, ki jih je izrekel Ivan Jakovčič, češ da krajevni prvaki Tudmanove stranke niso razumeli Istre in njenih ljudi, pa napovedujejo nove nesporazume. Kakšen bo zagrebški odgovor na istrske izzive? O tem lahko samo ugibamo, gotovo pa je, da bo Istra (p) ostala središče zelo ostrih političnih spopadov.	(Goran Moravcek)
ZAGREB - »Dokler so nas potrebovali, smo se borili, zdaj, ko smo invalidi, pa nas ne potrebujejo veC in bi radi skrb za nas prevalili na pleča občin in tamkajšnjih uslužbencev, ki pa o naših težavah nic ne vedo,« pravi Željko Klemenčič, predsednik Zveze hrvaških vojnih invalidov iz domovinske vojne (HVI-DRA). »Država ne sme tako ravnati, kajti kaj lahko se zgodi, da se bo lepega dne pred saborom zbralo pet tisoč invalidov, ki bodo terjali svojo pravico,« je še komentiral vse glasnejše zahteve hrvaških vojnih invalidov.
Samo v Zagrebu živi veC kot tri tisoč vojnih invalidov, žrtev srbske agresije na Hrvatsko. V vsej Hrvat-ski jih je več kot deset tisoč. Živijo na samem eksistenčnem robu. Od države dobijo vsak mesec komaj toliko, da je dovolj za škatlico cigaret na dan. Izmed teh deset tisoč borcev v hrvaški osvobodilni vojni jih je komaj poldrugi tisoč rešilo stanovanjsko vprašanje. Negodovanje se je Se povečalo zaradi predloga, ki je prišel z oddelka za žrtve vojne pri obrambnem ministrstvu, naj bi invalide lotili na tiste, ki so bili ranjeni v uniformi hrvatske vojske, in na mirnodobne invalide.
Zadnje bi pravzaprav
pomenilo, da bi mnogi mladi ljudje, ki so šli v boj leta 1991, ko Hrvatska še ni sprejela svojih zakonov, ko Se ni bilo v.ojnega štaba in ko niti mobilizacije še niso razglasili, prišli v kategorijo mimodobih invalidov! To ne bi bila le krivica, temveč bi bili tudi prikrajšani za številne ugodnosti (zapisane vsaj na papirju).
Znan je primer skupine hrvaških vojakov, ki so po napadu na vojašnico nekdanje JLA zasegli tovornjak in se pet minut po boju, v katerem je bilo nekaj mož mrtvih in ranjenih, z njim zvrnili v jarek. Vsi so bili hudo poškodovani, vendar jim statusa vojaških vojnih invalidov niso priznali.
O neurejenem položaju hrvaških vojaških vojnih invalidov najbolje govori grotesken primer enega izmed njih, ki že mesece stanuje v vrtcu, kamor hodi njegov sin in kjer se skupaj z vso družino hrani iz posodic, iz katerih jedo petletni otroci.
Z vsemi takšnimi težavami bi se invalidi laže sprijaznili, Ce ne bi tako oni kot bolj ali manj tudi vsa hrvaška javnost vedeli, da je JLA zapustila veC kot 25 tisoč stanovanj, v katere so se ljudje nezakonito vseljevali in ki jih država, kot kaže, ni pripravljena dati mladcem, pohabljenim prav v boju za hrvatsko dr-
žavo. Povrh ne gre samo za omenjenih deset tisoč invalidov: misliti je treba tudi na njihove družine, katerih hranilci so bili pred vojno v mnogih primerih prav današnji invalidi.
»Invalidi kajpada menijo, da jih izrabljajo,« pravi Klemenčič. »Po eni strani ljudje, ki niso v uniformi hrvaške vojske prebili niti sekunde, dobivajo visoke Častniške Cine, med njimi je tudi neki nekdanji novinar, ki je Cez noc postal polkovnik. Po drugi strani pa mladeničem, ki so branili svojo domovino, ne da bi pred tem izstrelili eno samo kroglo, ne omogočijo, da bi si lahko vsaj občasno privoščiti sadje ali meso. Odgovorni se obnašajo tako brezbrižno, kot da bi hoteli reci: »Kdo pa jim je kriv, da so invalidi?«
NajveCje težave so vendarle z zaposlovanjem in prekvalifikacijo. Kako najti delo za deset tisoč invalidov, ko pa je brezposelnih veC kot 260 tisoč zdravih in za delo sposobnih ljudi?
Invalidi so s svojim položajem v hrvaški družbi oziroma s poskusi, da bi jih odrinili na rob življenja, kajpada nezadovoljni. Za zdaj se sicer zadovoljijo z ustnimi in pisnimi pritožbami, Ce pa se ne bo nic spremenilo, "se bomo z bergljami zbrali pred saborom", kot pravijo.
Bo tudi Piran v prihodnje del Istre brez meja? (Foto:Arhiv)
Sarajevo iz solidarnosti zavrača pomoč
ZAGREB - Sarajevska mestna vlada je sklenila, da bo zavrnila človekoljubno pomoč, ki jo Sarajevu pošilja mednarodna skupnost, saj mestna vlada meni, da bi bilo pomoč nujno razdeliti po vseh regijah BiH med ogroženo prebivalstvo. Po besedah predstavnikov BiH pri različnih mednarodnih organizacijah se je mestna vlada za ta korak odločila, da bi opozorila mednarodne dejavnike, posebno še Clintonovo administracijo, naj vendar storijo končajo agonijo civilnega prebivalstva v BiH. (G. G.)
Bosanski begunci gladovno stavkajo
SKOPJE - Približno 600 beguncev, ki so nameščeni v begunskem taborišču Bunec v Makedoniji, je začelo gladovno stavkati. Podoben protest najavljajo tudi drugi bosanskohercegov-ski begunci v Makedoniji. Po njihovem mnenju Visoki komisariat za begunce pri OZN in druge človekoljubne organizacije niso sposobni zagotoviti rednega dotoka hrane in zdravil trpečim sonarodnjakom v BiH. Gladovna stavka bo trajala, dokler OZN ne bo zagotovila rednega preskr-bovanja prebivalstva BiH. (M. K.)
Gali grozi z umikom sil Unproforja iz Hrvaške
NEW YORK - Generalni sekretar OZN Butros Gali je izjavil, da se utegne zgoditi, da se bodo mirovne sile umaknile iz tako imenovanih rožnatih področij, če se hrvaške sile ne bodo umaknile na položaje pred januarsko ofenzivo proti Republiki srbski Krajini. Po njegovem mnenju mandata Unproforja na Hrvaškem ne bo mogoče podaljšati, dokler to vprašanje ne bo rešeno. Butros Gali je priporočil VS, naj podaljša mandat Unproforju do 31. marca, čeprav se mu mandat izteče že 21. februarja. (Reuter, STA)
Izstopil sem iz modrega tramvaja postajo pred domom, da bi kupil časopise ter zagledal za gostilniškim steklom Roma in Rema v živahnem pogovoru. Pomagala sta mi, povabila na klepet. Rem se je režal kot begunec belemu kruhu. Rom je bil reklama za hrvaško pomlad, vendar tisto iz leta 1971.
-	Uspelo mi je. Prodal sem svojo "šajkačo". Zato častim.
Debelo sem ga pogledal. Rom je prestregel moj pogled.
-,Za avtomobil jugo gre. Pravijo mu tudi "četnik".
-	Zagorski stric mi je dal zanj dva in pol tisoč mark. Res, da je pod ceno. Toda zanj nisem dobil rezervnih delov, v njem se moja žena ni hotela več voziti. Prešli smo na tramvaj.
Segel je v žep, potegnil iz njega zavojček cigaret in jih ponudil Romu.
-	Vidiš, na markici bi morala biti tudi cena in napis, da je kajenje škodljivo.
Rem se je zasmejal.
-	Država je svoj davek s temi znamkicami že vzela, naju pa bo pobralo, ne glede na to, kaj piše na cigaretah.
-	Kaj bosta? Tudi jaz sem zaslužil dva tisoč mark. Nekemu igralcu, ki bi bil rad filmski scenarist, bom popravil, predelal scenarij.
-	A Vrdoljaku? - sva naenkrat vprašala z Remom.
-	Kje pa! Tonči ima drugačne probleme. Zdaj, ko je Hrvaška de-
lti O D R I TRAMVAJ
Evropa je stara, gluhonema cipa, ki ni nikoli razumela Balkana
Branko Somen
mokratska stranka (-HDZ) zmagala z grenkim priokusom, kajti zgubila je svoj prestižni vpliv v mestih kot so
Osijek, Varaždin, Pulj, Reka in Split ter Zadar, mnogi hadezejevci razmišljajo kako bi neopazno, po prstih prešli
bodisi med liberale (HSLS) bodisi v Hrvaško kmečko stranko (-HSS)... Mimo bistroja je prikorakalo čedno dekle, vsa v črnini in naši pogledi so se za trenutek zalepili na njeno dolgonogo postavo.
-	Vsak Človek je del zgodovine, ki se trga preteklosti, sili v prihodnost, a pri tem.nima nobene možnosti, da karkoli spremeni...
-	Vsak človek je tudi potujoča zgodba, usoda, gradivo za scenarij.
-	Zal hrvaška vlada nima ne denarja ne razumevanja za kulturo. Slišal sem, kako so Srbi posneli petnajst filmov. Ko bo ukinjen embargo, bodo z njimi preplavili evropske filmske festivale. Vidva pa dobro vesta, kdor je prvi, tistemu nevesta...
-	Evropa je stara, gluhonema kurba, ki ne razume, kaj se dogaja na Balkanu...
-	Zato jo bo zdravilo samo pretiravanje, streznila resnica...
-	Predvsem pa iskrene, pretresljive melodrame, kakršno je doživel moj bosanski znanec Irfan. Nekoč smo on, Dragan in jaz stanovali v isti študentski sobi. Po diplomi se je Irfan vrnil v Banja Luko
poučevat, Dragan je postal slikar, vendar se je kasneje zapil in zadro-giral. Minila so leta, Irfan je z družino moral zapustiti Bosno in pobegniti v Zagreb. Povsod je iskal stanovanje, slednjič je njega in njegovo družino sprejel v svoj atelje srbski slikar Dragan. Delili so kuhinjo, spali so na tleh v sposojenih spalnih vrečah, otroci so se skupaj učili in hodili v šolo. Kmalu je Dragan ponovno zbolel, moral je v bolnišnico, kjer bi moral dobiti tedensko po dve injekciji, ki staneta vsaka po sto mark. V bolnišnici so mu najprej rekli, da mu ne morejo pomagati, ker nimajo ustreznih zdravil. Kasneje so mu rekli, da zdravila so, vendar jim je pretel rok uporabe, slednjič so mu priznali, da ga ne morejo zdraviti, ker je Srb, ker nima »hrvaške domovnice«... Dragan se je vrnil domov in rekel Irfanu, kaj se mu je zgodilo. Začel je piti kot zver, njegov neprostovoljni podnajemnik pa je odšel pred džamijo, našel tam prijatelje, ki so mu po zvezah preskrbeli zdravilo za njegovega srbskega dobro-srCneža sredi Zagreba... Prava filmska elipsa. Z Remom sva molčala in pila opoldansko kavo. Mimo je pripeljal tramvaj z reklamo za Maribora cigarete in nas vrnil v realnost.
- Ne rak, čas v katerem živimo, nas bo raz-žrl... Za marsikoga je zdaj že dobrota - bolezen..
ORNA GORA / VSE BOLJ ODKRITO NASPROTOVANJE SRBIJI
Kako iz železnega objema Slobodana Miloševiča?
Črnogorci bi se rešili sankcij in grozečega biološkega zloma
Slobodan Rackovič / Podgorica
PODGORICA - Ce se je s slovito pingpong diplomacijo v Časih Richarda Nixona in Deng Xiaopinga posrečilo spraviti dva nespravljiva nasprotnika -ZDA in LR Kitajsko - tedaj bi bilo s podobno taktiko morda moč pomagati Črni gori, da se izvije iz »bratskega«, vendar železnega objema Miloševiča. To bi jo avtomatično rešilo tudiblokade, ki je to majhno deželo privedla na rob biološkega obstoja.
Časnik Pobjeda, slepo vdan režimu in srbskemu voždu, je 11. februarja objavil sporočilo namiznoteniške zveze Črne gore, s katerim namiznoteniški organizaciji Jugoslavije spodbija vsakršno pravico, da bi delovala kot zvezni organ. »Ne želimo, da bi namiznoteniška zveza Cme gore padla na raven pokrajinskih zvez Kosova in Vojvodine, kar bi radi dosegli v Beogradu, zato smo evropski in svetovni namiznoteniški organizaciji poslali zahtevo, da nas sprejmeta kot polno-pravo Članico,« piše v sporočilu. Vse kaže, da se bodo za podobno pobudo odločili tudi drugi črnogorski športniki, ki se pritožujejo zaradi dominacije srbskega športnega lobija.
Ze lani so na Dunaju mednarodno priznali črnogorski center PEN (-kljub osamljenemu nasprotovanju srbske organizacije PEN!), pred nekaj dnevi pa so Črnogorski neodvisni novinarji v Ljubljani na okrogli mizi o nacionalizmu odločno zahtevali, da jih sprejmejo v Mednarodno zvezo novinarjev.
Tudi črnogorski gospo-
darstveniki spoznavajo, da bi lahko ta dežela zaradi izjemnih naravnih bogastev kar lepo živela tudi brez infuzij od drugod. Črna gora se vse bolj obrača proti svoji stoletni zaveznici Italiji. S trajektno linijo Bar-Bari Italijaniskr-bijo za živahen pretok potnikov in blaga. Zelo živahen je promet s sosednjo Albanijo.Crna gora se sama oskrbuje z nafto in drugimi najpomembnejšimi potrebščinami, to pa izziva bes Beograda. Spori med republikama, ki sta se po nenaravni poti znašli v isti državi, t. i. ZRJ, so vse pogostejši.
Prihaja celo do blokade prometa, plačil in podobnega, razlike so v najnižji vrednosti dela, višini povprečnih osebnih dohodkov in tudi ceni električne energije in naftnih derivatov.
Se zlasti je aktivna črnogorska diplomacija, ki se je precej osamosvojila,
za kar gre zasluga novemu zunanjemu ministru Lekiču. Ta je v Parizu, Rimu, Moskvi, Ženevi in drugih evropskih in svetovnih metropolah že nekajkrat zahteval ločeno ukinitev sankcij za Cmo goro.
Minister je 11. februarja po vrnitvi iz New Yorka za Republiko povedal, da je v odboru ZN za sankcije in v State Departmentu zahteval odpravo sankcij za Cmo goro; prepričan je, da so njegove besede padle na plodna tla. Cmi gori bodo pod plaščem človekoljubne pomoči zagotovili precej boljši status kot Srbiji. Minister Lekič je zavrnil vse pripombe iz ekstremističnih srbskih krogov v Beogradu in Podgorici, češ da Cma gora ne bi smela imeti neodvisne zunanje politike. Črnogorska diplomacija bo še okrepila svojo dejavnost, čeprav je v svojih pogostih stikih z diplomatskimi odposlanci Itali-
je, Francije, Rusije, Velike Britanije, ZDA in nekaterih nekdanjih jugoslovanskih republik slišala ostre ugovore.
Preuranjeno bi-bilo pričakovati skorajšnjo ločitev »dveh očes v eni glavi«, kot je Miloševič ponazoril sožitje Srbije in Cme gore. Srbija in vojaški vrh bi nedvomno hotela tudi zgrda podaljšati to umetno zvezo.
Nekateri menijo, da bi bili v Beogradu prej voljni žrtvovati celo »sveto srbsko zemljo« Kosovo kot Cmo goro in njeno primorje! Dvostranske federacije vendarle ni mogoče ohraniti - to je v zadnji številki neodvisne črnogorske revije Monitor priznal tudi zvezni premier Milan Panič, ki je poudaril, da bi bilo treba ohraniti samo gospodarsko povezavo.
Ker Bulatoviča in Du-kanoviča fotelji v zveznem vrhu ne zanimajo, kaže, da je okrnjena Jugoslavija že po sedmih, osmih mesecih zarjavela in oslabela.
NOVICE
TN
STRANKE / ZDRUŽEVANJE NA LEVIČI
POSLANSKE SKUPINE / DOGOVORI
Kučan sprejel papeževega nuncija
LJUBLJANA - Predsednik republike Slovenije Milan Kučan je vCeraj sprejel nuncija nunciatu-re Svetega sedeža v Sloveniji msgr. dr. Piera Lu-igija Celata. Pogovarjala sta se o odnosih med obema državama ter o odnosih med državo in Cerkvijo v Sloveniji. Poudarila sta pomen prizadevanj za rešitev jugoslovanske krize in željo obeh strani za mir v BiH. Predsednik je papeževega nuncija obvestil, da je pred dnevi v okviru priprav na bližnji obisk pri Svetem sedežu na pogovor povabil tudi ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. (S. S.)
Peterle bo
nadomeščal Drnovška
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je včeraj določil,
da ga bo v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti nadomeščal minister za zunanje zadeve Lojze Peterle. V primeru odsotnosti ali zadržanosti zunanjega ministra pa ga nadomešča minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin KraCun.
Ce bi bila odsotna oba ministra, pa naj bi ga kot podpredsednik nadomeščal minister za gospo^ darske dejavnosti Maks Tajnikar. Na podlagi 14. Člena zakona o vladi določeni minister opravlja funkcijo podpredsednika le v primeru predsednikove odsotnosti ali zadržanosti, in to le pri predstavljanju vlade, pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave.
Slovenija zanimiva za nemško fondacijo
LJUBLJANA - Dr. Fritz Fliszar, generalni direktor fondacije Friedrich Naumann, je v Četrtek prispel v Slovenijo in se sestal s predsednikom slovenske vlade ter predstavniki liberalno-de-mokratske in demokratske stranke. Zvečer je v gradu Podvin priredil večerjo, na katero so bili vabljeni predstavniki obeh strank ter predstavniki evropske federacije liberalnih, demokratičnih in reformističnih strank, ki se te dni mudijo v Sloveniji. VeCerje so se udeležili tudi nekateri evropski parlamentarci. To je že tretji obisk dr. Fliszarja v Sloveniji, ki se mu zdi najbolj zanimiva od držav Vzhodne Evrope, kamor nas uvrščajo v Nemčiji. (S. S.)
Dogovori narodnih demokratov s SLS in SKD
LJUBLJANA -Slovenska ljudska stranka je včeraj sporočila, da so na tiskovni konferenci Narodno demokratske stranke o povezovanju z eno od parlamentarnih strank v Četrtek ocenili, da je ponudba SKD o povezovanju ugodnejša od ponudbe
SLS. Slovenska ljudska stranka obvešča, da to ne drži, saj ponudba, ki so jo konec januarja poslali predsednici Sveta NDS Alenki Zagar-Sla-na, ni bilavc predstavljena članom Sveta. Kljub nespornemu interesu velikega dela NDS se vodstvo te stranke ni odzvalo pobudi SLS o možnih načinih povezovanja, ugotavljajo v ljudski stranki in poudarjajo, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za zbliževanje desnosredinskih strank. ('S. S.)
Srečanje policijskih sindikatov Slovenije in BiH
LJUBLJANA - Oba sindikata sta delovne stike navezala že leta 1990, vendar pa je bilo njuno sodelovanje v zadnjih dveh letih onemogočila agresija v Sloveniji in vojna v BiH. Zato jim je ponovno uspelo navezati stike šele konec lanskega leta, ko je predsednik policijskega sindikata BiH Damir Alagič stanovske kolege iz Slovenije seznanil z razmerami v svoji državi, težkim položajem v Sarajevu in s težavami njihove policije: pomanjkanjem hrane in zdravil ter s problemom neustreznega zdravljenja hudih ranjencev. Slovenska stran je zato obljubila zbiranje humanitarne pomoči za policiste v Sarajevu. Tistim državljanom BiH, ki so trenutno v Sloveniji, pa bo slovenski policijski sindikat skušal zagotoviti tudi obvestila o njihovih sorodnikih - policistih v domovini. (B. K.)
ZSSS predlaga določitev novega zneska najnižje plače
LJUBLJANA - Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na včerajšnji razširjeni seji sprejelo sklep, da bo vladi RS posredoval naslednjo pobudo: »Zajamčeni osebni dohodek naj se v skladu z zakonom uskladi z rastjo življenjskih stroškov in določi nov znesek najnižjega osebnega dohodka z veljavnostjo od prvega februarja.« Za to pobudo se je ZSSS odločila, saj je bil najnižji veljavni znesek zajamčenega OD v višini 21.330 tolarjev določen v preteklem letu in velja od 1. 9. 1992. V tem Času pa so s življenjski stroški že presegli 5-odstotno rast. (B. K.)
Osterc med zadružniki
ROGAŠKA SLATINA - V tukajšnjem zdravilišču se je včeraj končalo dvodnevno letno posvetovanje slovenskih zadružnikov, ki ga je pripravila Zadružna zveza Slovenije, udeležilo pa se ga je okoli 150 direktorjev zadrug in njihovih strokovnih služb ter vodij zadružnih hranilno-kreditnih služb. Predvčerajšnjim, ob pričetku posvetovanja, je zadružnikom o letošnji kmetijski politiki spregovoril tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. (B. P.)
Združena lista spet zasnubita socialiste
SSS pa je preložila odločanje o združevanju
Še vedno vsak na svojem okopu...
Dogovor o delitvi vodstvenih mest v delovnih telesih parlamenta še ni dosežen
Predstavniki združene liste so včeraj še enkrat pozvali druge leve stranke (predvsem socialiste, pa tudi krščanske socialiste in socialdemokrate), naj se pridružijo novi stranki z »začasnim« imenom Združena socialdemokracija, ki bo nastala nekje sredi marca. Priprave na kongres so v sklepni fazi, Čeprav predstavniki ZL pravijo, da bo »proces« združevanja trajal mnogo dlje - verjetno kar celo leto. V tem času naj bi se tudi druge podobno usmerjene stranke odločile, ali se bodo pridružile novemu levemu bloku na slovenskem političnem prizorišču. Združena lista ponuja vsem enakopraven status in avtonomijo, kadrovsko in organizacijsko samostojnost in celo mo-
Tanja Starič
žnost, da so nekaj časa samo »pridruženi« člani in se šele potem odločijo za morebitno združitev. Se vec - posebej poudarja, da bo Združena socialdemokracija pravni naslednik vseh vključenih strank, da pa obenem ne bo izključni politični naslednik nobene stranke. To je seveda spet zagotovilo predvsem socialistom (ta hip očitno najbolj »zaželeni« potencialni pridruženi Članici), da v razmerju do prenoviteljev ne bi bili v podrejenem položaju.
Združena lista je ta poziv objavila dan pred napovedano sejo glavnega odbora socialistov, na kateri naj bi se odločali o morebitnih povezavah z
V kateri stranki bo odslej Viktor Žakelj? (Foto:TRIO)
drugimi strankami. Vendar je SSS sestanek preložila za teden dni, saj so se, kot so povedali elani vodstva stranke, »pojavile nove okoliščine«. Socialisti so medtem - kot smo izvedeli - dobili še nekaj ponudb. Poleg liberalnih demokratov, združene liste in socialdemokratov naj bi o tesnejšem povezovanju z drugimi strankami razmišljal tudi del zelenih.
Odločanje so socialisti verjetno preložili tudi zaradi dejstva, da je velik del članov izvršnega odbora liberalno-demo-kratske stranke na zadnjem sestanku (na katerem pa ni bilo Janeza Drnovška) odločno nasprotoval povezovanju LDS s SSS. Liberalni demokrati so celo predlagali, naj se nekateri elani SSS vključijo v LDS, vendar kot posamezniki. To bi v resnici pomenilo razpad stranke in na to tudi tisti socialisti, ki so najbolj navdušeni nad združevanjem in ki so jih v LDS vabili že pred volitvami, ne bodo pristali.
Sklepov liberalni demokrati sicer niso sprejemali in prav lahko se zgodi - kot navajajo naši viri -da bodo sčasoma tudi liberalni demokrati bolj naklonjeni tovrstnemu združevanju, še posebno zato, ker se za »priključitev«
socialistov zavzema predsednik Drnovšek. Vendar je očitno združevanje vsaj za nekaj Časa »zamrznjeno«.
Tako je torej včerajšnja ponudba združene liste še razumljivejša. Socialisti pravijo, da bodo dokončno odločitev sprejeli šele potem, ko bodo svoje mnenje povedali vsi občinski odbori. Prav dobro razvejena organizacijska mreža SSS je namreč razlog za številne združitvene ponudbe. Socialisti pravijo, da je doslej sporočila svoje stališče tretjina odborov in da večina - v nasprotju z napovedmi prenoviteljev - ni za povezovanje s strankami združene liste. Ni še jasno, kako se bo odločil predsednik Svobodnih sindikatov in socialist Dušan Semolič, poznavalci pa menijo, da je bolj naklonjen povezovanju s strankami združene liste.
SSS pravi, da bo odločitev povezana s tremi pogoji - da bo stranka lahko ohranila avtonomijo, da bo uresničevala program in da bo za združitev večina elanov stranke. To seveda pomeni, da se bodo vsekakor skušali izogniti možnosti, da bi se na primer vodstvo vključilo v LDS, članstvo pa v ZL, saj bi to seveda povzročilo, da bi naslednica nekdanje SZDL dokončno razpadla in izginila s slovenskega političnega prizorišča.
Ivanka Mihelčič
LJUBLJANA - Včeraj so se za zaprtimi vrati ponovno sestali vodje poslanskih skupin slovenskih parlamentarnih strank, toda dlje od že v Četrtek dogovorjenega glede števila in sestave delovnih teles državnega zbora niso prišli. Pravzaprav so le dokončno soglašali s tem, naj ima zbor skupno 21 delovnih teles, od tega 11 odborov in 10 komisij. Dogovorih so se tudi, da poslanske skupine do prihodnje srede komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve državnega zbora sporočijo imena poslancev, ki bodo člani posameznih teles, prav tako pa so komisiji naložili, naj začne s pripravo odlokov o ustanovitvi in imenovanju teh teles. Sami vodje poslanskih skupin pa se bodo ponovno sestali že ta ponedeljek in vnovič poskušali razdeliti vodstvene položaje v teh telesih, kar je glavno jabolko spora med parlamentarno pozicijo in opozicijo.
Vodja poslanske skupine Združene liste Miran Potrč, ki hkrati sklicuje in vodi te delovne pogovore, nam je vCeraj potrdil, da opozicijske stranke vztrajajo pri vodenju skupno 11 teles, od tega devetih naj-pomebnejših odborov državnega zbora, pozicija pa Zeli prevzeti vodstvo 12 te-
les. Zelje obojih se križajo pri približno petih delovnih telesih in pri za odborih za mednarodne odnose, za gospodarstvo, obrambo, kmetijstvo in pri komisiji za lastninsko preoblikovanje podjetij. Po Potrčevem mnenju naj bi ponudba pozicije zagotovila enakopravno zastopanost vseh strank v delovnih telesih, gledano zlasti s stališča, da so si pravzaprav vse stranke zagotovile vpliv na odločanje v parlamentu prek poslanskih skupin in njihovih vodij. Dodal pa je tudi, da je glavna težava, da se opozicija zdaj odpoveduje mestu tretjega podpredsednika državnega zbora, saj pravi, da njegova izvolitev praktično ne pride v poštev, kar je razvidno že iz dosedanjih dveh poskusov. Zato so se v opoziciji odločili, da bodo namesto kandidata za tretjega podpredsednika raje zahtevah spremembo začasnega poslovnika. Zbor naj bi poslej imel pač le predsednika in dva podpredsednika, pravijo.
Povsem nasprotnega mnenja pa so krščanski demokrati, ki menijo, da je izvolitev tretjega podpredsednika pravzaprav temeljni pogoj za vsa nadaljnja pogajanja, kot je med drugim opozoril vodja njihove poslanske skupine
Nace Polajnar na tiskovni konferenci SKD že včeraj dopoldne.
Včeraj so sklicali tiskovno konferenco tudi demokrati, ob tem pa opozorili, da ta pogajanja v parlamentu pravzaprav pomenijo poskus »razvrednotenja dela parlamenta«. Vladajoča koalicija namreč poskuša obdržati takšno večino, da bo lahko vselej preglasovala vse »drugače misleče«. Čeprav ima koalicija tri najpomembnejše funkcije v zunanji politiki - predsednika države, predsednika vlade in zunanjega ministra - se ob zahtevi opozicije, naj bi mesto predsednika komisije za mednarodne odnose zasedel njen poslanec, samo »pomilovalno nasmihajo«, čeprav, kot pravijo demokrati, gre za človeka, ki je na področju zunanjih zadev tako izkušen kot Dimitrij Rupel.
Boj za vodstvene položaje se torej nadaljuje. Ne ve se natančno, kaj bo prinesel ponedeljkov sestanek, od prvaka SNS Zmaga Jelinčiča pa smo kljub temu slišali, da »nadaljevanje pogajanj«, a le v smislu: »Ah bo opoziciji prepuščeno vodenje enajstih teles ah pa bomo uprizorili obstrukcijo; telesa bodo pac začela z delom brez predsednikov...«
LJUBLJANSKO-HRVAŠKI KOLOKVIJ
DEMOKRATSKA STRANKA / TISKOVNA KONFERENCA
Nujno zbližati pravna sistema
Učinkovitost pravnega prometa bo odvisna od podobnosti zakonov
Ruplovo prvo opozorilo Peterletu in Drnovšku
Prijateljstvo med HDZ in SKD ni dovolj za dobre odnose s Hrvaško - Vpliv politike na kadrovanje
Majda Vukelič
LJUBLJANA - Ko sta Slovenija in Hrvaška postali samostojni državi, so nastale povsem nove razmere na področju pravnih razmerij med novima državama. To obenem pomeni, da zdaj ni več skupnega zveznega zakonodajnega organa in da državi nista povezani z nobeno formalno institucijo, kar zadeva razvoj zakonodaje. Zato se nujno dogaja in se tudi še bo, da bosta državi tudi prevzeto jugoslovansko zakonodajo različno prilagajali svojemu pravnemu sistemu, celo pri tistih zakonih, ki imajo trajnejšo vrednost, kot je denimo zakon o obligacijskih razmerjih, ki formalno velja v obeh državah.
To je vCeraj, drugi in obenem zadnji dan lju-bljansko-zagrebškega kolokvija o medsebojnem pravnem prometu med Slovenijo in Hrvaško, katerega namen je bil tudi pripraviti izhodišča za podpis konvencije o pravnem prometu med državama, dejal dr. Marko Ilešič z ljubljanske pravne fakultete,
ko je govoril o možnih poteh usklajevanja dveh pravnih sistemov. Zanesljivo je namreč, da bosta obe državi zaradi naravne povezanosti navezovali najrazličnejše stike, pri čemer je treba poudariti, da sta pravni ureditvi Slovenije in Hrvaške že zdaj zelo primerljivi.
Več razlik bo na tistih pravnih področjih, ki jih bo treba na novo oblikovati. Za zgled je dr. Ilešič navedel zakonodajo o trgovinskih družbah, ki se pripravlja v obeh državah in kjer bodo razlike obstajale ne toliko zaradi različnih pogledov ali zasnov (pri Čemer ni mogoCe zanemariti političnih interesov), ampak zaradi bolj ah manj individualnih ah celo naključnih pogledov pripra-vljalcev zakonodaje. Ker ni realno pričakovati formalnega poenotenja prava prek unifikacije dvostranskih konvencij, bo toliko pomembnejše, da se temeljni pravni koncepti med seboj ne bi bistveno razlikovali, Ce za to ni vsebinskih razlogov.
Kolokvij o pravnem prometu (Foto: S. Z./TRIO)
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je na včerajšnji tiskovni konferenci vladi, natančneje njenemu zunanjepolitičnemu resorju, namenil »prvo opozorilo«. Gre za koncept zunanje politike, ki je lahko »strankarski - enopartijski« ah pa »državotvoren«, torej »sinteza interesov vseh strank«. Rupel pravi, da je bila v Času njegovega mandata zunanja politika libe-
Dimitrij Rupel (Foto:TRIO)
ralna, saj ni »vključevala nobenih predsodkov«. Zdi pa se, da je LDS pristala na določena naCela, ki so v nasprotju s tovrstno liberalno usmeritvijo te stranke.
Rupel je navedel nekaj primerov - na prvem mestu škandalozno seCnjo gozdov na Snežniku, ki dokazuje, da za dobre odnose med Slovenijo in Hrvaško »ni dovolj prijateljstvo med HDZ in Slovenskimi krščanskimi demokrati«. Potrebna so jasna načela in strategija slovenske zunanje politike - tudi v pogajanjih o osimskih sporazumih kot drugi kljuCni temi slovenske zunanje politike. Rupel torej vlado poziva, naj pripravi koncept, ki ga bo potrdil in sprejel parlament, ki bo torej nacionalen in nestrankarski. Zunanja politika nujno potrebuje tudi
strokovno zaledje, zato so nerazumljive kadrovske rešitve v zunanjem ministrstvu, ki lojalnost postavljajo pred stroko. Rupel je pri tem navedel napovedane »rošade« v Kanadi in v ZDA ter »primer Franco Juri«, ki bo verjetno ambasador v Madridu, da bo »Peterle lahko v Argentini postavil strankarsko zanesljivega človeka«. Nekdanji minister pravi, da je bilo med njegovim mandatom merilo vsaj izobrazba, zdaj pa bo očitno spet v veljavi načelo »ni važno, ah je pismen, pomembno je le, da je naš«. Podobno kadrovske spremembe v notranjem ministrstvu komentira Igor Bavčar, ki imenovanje Andreja Stera ocenjuje kot dokaz, da gre za »politične dimenzije kadrovske politike vlade«. (T. S.)
__________IZREDNI KONGRES SNS___________
Jelinčič zavrača očitke in trdi, da lahko nezadovoljneži ustanovijo le novo stranko
Skupina elanov Slovenske nacionalne stranke je za danes sklicala izredni kongres te stranke, na katerem naj bi delegati območnih odborov odločali o nadaljnji politiki stranke, izvolili pa naj bi tudi njeno novo vodstvo. Kot je znano, nekateri elani stranke sklicujejo izredni kongres po spom s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem. Jelinčiču očitajo povezovanje z levico in »vodenje nedopustne parlamentarne politike, ki se je odkrito odrazila v podpori kandidature dr. Janeza Drnovška in izpodbijanju kandidature g. Janeza Janše.« Poleg tega Jelinčičevi kritiki trdijo, da
predsednik nedemokratično vodi stranko in da ostalim ne dovoli vpogleda v strankine finančne zadeve. Zmago Jelinčič vse te očitke zavrača in pravi, da so poslanci SNS kandidirali zato, da bi v parlamentu tudi kaj naredili. Zato da bi državni zbor sploh lahko pričel delati, pa ga je treba najprej konstituirati in imenovati vlado. Prav to pa so štorih tudi poslanci SNS. V zvezi z oCitki, ki se nanašajo na finančno poslovanje, pa je Zmago JelinCiC dejal, da jih postavljajo tisti, ki za stranko niso nic prispevali, so pa prepričani, da se zmeraj velja samoupravna zakonodaja. Predsednik SNS
je tudi navedel nekatera programska stališča, po katerih naj bi se SNS razlikovala od nezadovoljne frakcije. Tako je dejal, da SNS ne more pristati na teze, da so med drugo svetovno vojno Slovenijo osvobodili belogardisti, domobranci in Hitler, da SNS nasprotuje vračanju gozdov Cerkvi in tudi visokim poslanskim plačam. Sicer pa predsednik SNS meni, da se bodo danes sestati ljudje, ki želijo ustanoviti novo stranko in za njeno predsednico izvoliti Ireno Oman. Izredni kongres SNS pa to ne more biti, zato po njegovem mnenju o razcepu v stranki ni mogoče govoriti. (M. J. L.)
Rudi Šeligo: nič več v stranki...(Foto:S.2ivulovič/TRIO)
Bavčar zavrača očitke R. Šeliga
Predsednik Demokratske stranke Igor Bavčar je včeraj odgovoril na izjave Rudija Sehga, ki je »zaradi karierizma v vodstvu stranke, banalne želje po oblasti in spogledovanja z utopitvijo v vodilni LDS« izstopil iz predsedstva DS in tudi iz same stranke. Očitke o karierizmu strankinega vodstva zavrača, saj že dejstvo, da je DS v opoziciji in da se med koalicijskimi pogajanji izrecno ni hotela pogovarjati samo o delitvi ministrskih stolčkov, dokazuje, da demokratom ni samo do oblasti in kariere. O »spogledovanju« z LDS pa BavCar pravi, da so takšni očitki zdaj, ko sta stranki »na različnih bregovih«, popolnoma nesmiselni. »Zakaj Sehgo ni na tak način razmišljal v Času, ko je bil poslanec in sta bili DS in LDS skupaj v vladi?« se sprašuje predsednik demokratov.(T.S.)
SKD / ZDRUŽEVANJE
»NDS je zelo pomembna stranka v naši politiki,..«
LJUBLJANA - Slovenski krščanski demokrati so za združevanje z narodnimi demokrati, kar naj bi se zgodilo 27. februarja letos na redni letni konferenci SKD, ki bo tokrat v Kopru.
To je na včerajšnjem rednem srečanju z novinarji med drugim povedal glavni tajnik SKD Edvard Stanič. Dodal je, da so za to združevanje že pripravili in v precejšnji meri uskladili ustrezen sporazum, ki bo narodnim demokratom omogočil precejšnjo samostojnost. NDS bo v SDK poslej obstajala kot
strankino krilo in ne kot frakcija.
Stanič je še dejal, ria jih ne motijo govorice o morebitnem združevanju NDS s kakšno drugo stranko in da imajo narodne demokrate kljub sorazmerno skromnim rezultatom na volitvah za zelo pomembno stranko na slovenskem političnem prizorišču. V SKD sicer vzporedno pripravljajo tudi združevanje s Slovensko gospodarsko stranko, razlika pa je ta, da razmišljajo o njenem vključevanju v gospodarski forum krščanskih de-mokratov.(I.M.)
CELOVEC / NA SEJEMSKEM PODROČJU
DUNAJ / ANKETA PO RAZKOLU V FPO
NOVICE
Sliki med Celovcem in Ljubljano
Avstrijski izvozniki bodo razstavljali v Ljubija ni, slovenski pa prihodnje leto v Celovcu
Haider je že izgubil tretjino svojih volilcev
Haiderjeva namestnica hoče nazaj k svobodnjakom
CELOVEC - Sodelovanje med Ljubljanskim jn Celovškim sejmom se )e predvsem v zadnjih letih občutno razširilo in se še intenzivira. To je dokazala tudi včerajšnja tiskovna konferenca direktorja Ljubljanskega sejma, Boruta Jeršeta s svojimi sodelavci v sejemski dvorani v Celovcu. Jerše je poleg letošnjega obširnega sejemskega programa Ljubljanskega sejma predstavnikom koroških in avstrijskih medijev predstavil tudi zanimiv nov projekt medsejemskega sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran. Jerše je v prisotnosti direktorja Celovškega sejma, Pavvlika, napovedal pripravo na izvozno razstavo, ki naj bi bila novembra letos na gospodarskem razstavišču v Ljubljani in na kateri bi se slovenskemu gospodarstvu predstavili eksporterji iz vse Avstrije. Maja naslednjega leta pa bi slovenski izvozniki imeli možnost promocije na Celovškem sejmu. »To je nov pristop pri klasičnem konceptu sejmov in odziv tako raz-stavljalcev in obiskovalcev bo pokazal, ali je ta ideja dobra in pametna ali ne«, je poudaril direktor Ljubljanskega sejma v razgovoru za naš dnevnik.
Jerše se je s tem v zvezi izrekel tudi za razširi-
tev sejemskih prezentacij na druga avstrijska in tuja mesta. »Ne smemo ostati samo pri Celovcu, treba bo iti tudi v Gradec, na Dunaj, v Budimpešto«, je menil direktor Ljubljanskega sejma in glasno razmišljal o seriji takih predstavitev v tujini v korist slovenskega izvoza oz. navezovanja poslovnih stikov med slovenskimi in tujimi podjetji.
Na vprašanje, ali v tako majhnem prostoru kot v alpe-jadranskem sodelovanje ni obremenjeno iz konkurenčnih razlogov, pa je Jerše menil, da tega ni mogoče tajiti ter da se bo ta konkurenčnost verjetno še stopnjevala z večjim odpiranjem meja v srednji Evropi. Potrebno bo zato skupno izdelati koncept o določeni razdelitvi sejemskih programov. »To je treba jemati kot normalen proces, tako da menim, da se bomo morali s njim soočiti tudi Slovenci in Korošci«, je poudaril Borut Jerše.
Prezentačiji letošnjih sejemskih prireditev Ljubljanskega sejma - skupno jih je 27, od tega trije v Gornji Radgoni - so prisostvovali tudi zainteresirani koroški gospodarstveniki ter zastopnik generalnega konzulata Republike Slovenije v Celovcu, konzul Milan Jazbec.
Ivan Lukan
Manj
delovnih
dovoljenj
DUNAJ - 60.000 prošenj za izstavitev delovnega dovoljenja je bilo lani v Avstriji odklonjenih. Vsega skupaj je bilo 1992. leta v Avstriji izstavljenih 250.646 delovnih dovoljenj za tujce - za 10 odstotkov manj kot v letu 1991. Pri tem dve tretjini dovoljenj odpade na podaljšanje že obstoječih. (I.S.)
CELOVEC - Po eksodusu liberalcev iz svobodnjaške stranke ter ustanovitvi "Liberalnega kluba” v avstrijskem parlamentu pod vodstvom bivše podpredsednice stranke Schmidtove, Haiderjeva FPO vsebolj drvi v "desni kot”! Najnovejši dokaz za to je napoved bivše Haiderjeve namestnice na Koroškem in podpredsednice koroškega deželnega	zbora,
Kriemhild Trattnigove, da le-ta »razmišlja o ponovnem vstopu v FPO«. Trat-
tingova, ki pripada skrajno (nemško) nacionalnemu taboru, je pred letom dni zapustila stranko, kot vzrok za izstop pa je navedla kabaretistično predstavo nekaterih vodilnih funkcionarjev koroške FPO na občnem zboru stranke v Salzburgu, ki je bila polna osebnih žalitev.
Politično vse bolj o-samljeni Haider je pripravljenost Trattingove za
ponoven vstop v stranko toplo pozdravil in napovedal, da se bo že v kratkem osebno srečal s svojo nekdanjo namestnico. Ta mu namreč medtem že pridno pomaga v boju proti peterici disidentov. V okviru televizijske diskusije je poudarila, da ji je odločitev o morebitnem ponovnem vstopu FPO vsekakor olajšalo dejstvo, da Schmidtove ni več.
KOROŠKA / KLJUB TEMU DA NEKAJ ČASA NI SNEŽILO
S PRIREDITVE
Koroški zimskošportni centri trenutno dobro zasneženi in zelo dobro obiskani
CELOVEC - Koroški smučarski centri javljajo skorajda polno zasedenost zmogljivosti. Za prihodnji teden, torej za čas semestralnih počitnic, so na razpolago le še posamezne sobe. Kljub temu, da že nekaj tednov na Koroškem ni snežilo, so proge v optimalnem stanju. Tam, kjer ni več zadosti naravnega snega, so za snežno odejo poskrbeli s snežnimi topovi.
To velja tudi za Mokri -ne (na sliki), ki so eden od najbolje obiskanih smučarskih centrov, kjer se zbirajo povečini italijanski smučarji.
Sobota, 13. februarja 1993 CELOVEC
Delavska zbornica: 14.00 -Redni občni zbor in počastitev 50-letnice ustanovitve Zveze slovenskih žena (s kulturnim sporedom). VOGRCE
Gostilna pri Florjanu: 20.00 - Kmečki ples, igra ansambel »AS».
LEDINCE
Pri Borovcu (Hotel Mittag-skogel): 19.30 - Pustni ples, igra ansambel »Drava*. ŽELEZNA KAPLA Hotel Obir: 20.00 - Čebelarski ples, igra ansambel »Gašperji*.
OBIRSKO
Pri Kovaču: 19.30 - Jubilejni koncert ansambla »Korenika«; sodelujejo Smrtnikovi fanti in Oktet Suha. SVEČE
Pri Adamu: 20.00 - Pust s »Kočno*, igra Trio »Drava*.
Kako boleč je za Haiderjevo FPO izstop liberalnega krila, kažejo prve raziskave javnega mnenja: "Liberalni forum”, na čelu s Schmidtovo, bi po mnenju raziskovalcev javnega mnenja na volitvah v državni zbor dobil najmanj šest odstotkov glasov, Haiderjeva stranka pa bi hkrati padla od približno 18 odstotkov pred eksodusom na okoli 12 odstotkov. Haider bi torej na mah izgubil najmanj tretjino svojih volilcev!
Demoskopi so dalje izvedeli tudi za mnenje Avstrijcev o voditeljici novega liberalnega gibanja: 55 odstotkov ima "dobro mnenje” o tretji predsednici avstrijskega parlamenta, o Haiderju pa samo še 19 odstotkov. Se bolj jasna pa je ocena Avstrijcev o izstopu liberalnega krila iz FPO. Odločitev Schmidtove je kot "pozitivno in pravilno” ocenilo kar 77 odstotkov vprašanih Avstrijcev, anketo pa je izvedel priznani avstrijski institut Gallup.
Haider medtem nadaljuje svoj oster boj proti predsedniku avstrijskega parlamenta, Heinzu Fischerju. Socialdemokratskemu predsedniku parlamenta je v zvezi z načrtovano ustanovitvijo parlamentarnega kluba "Liberalni forum” očital, »da skuša iz ideologičnih razlogov škodovati FPO«.
Libija naroča pri VOEST
DUNAJ - Avstrijsko državno podjetje VOEST-Alpine-Industrieanlagenbau, Specializirano v gradnji industrijskih objektov, je dobilo naročilo državnega jeklarskega podjetja Lisco iz Libije. 200 kilometrov od Tripolisa naj VOE-ST-ALPINE zgradi jeklarno. Gradnja mora biti do 1995. leta zaključena, stala pa bo okoli dve milijardi šilingov.
Eskalacija
korupcijskih
škandalov
DUNAJ - Samo vrh ledene gore je do zdaj odkrit, je bilo slišati iz krogov dunajske kriminalne policije - dnevno odkrivajo nove podrobnosti in dimenzije v dveh dunajskih korupcijskih škandalih, ki že ves februar zaposlujejo avstrijsko javnost. Najprej je bila odkrita korupcijska afera na prometni direkciji dunajske policije - nekateri učitelji voznih šol so skupaj z uradnimi spraševale! voznih izpitov in uradniki direkcije v zameno za 'honorarje’ dali na razpolago vozniškim kandidatom izpitna vprašanja. Sledila je podobna afera na dunajskem delovnem uradu za trgovino, transport, promet in kmetijstvo. Vodja delovnega urada je izstavljal delovna dovoljenja, za katera so interesenti - ponavadi ilegalno v Avstriji živeči tujci - plačali med 30.000 in 50.000 šilingi. Medtem ko je sprva bilo dokumentiranih 15 korupcijskih primerov, policija ta teden že govori o 100 možnih primerih, ki jih zasleduje nazaj do 1986. leta. Prav tako so bile - slučajno - odkrite nove razsežnosti pri 'prodaji' vozniških dovoljenj: po prometni nesreči nekega du-najčana je policija odkrila, da voznik nikdar ni prejel vozniškega dovoljenja. Dotični pa se je bil na kraju nezgode legitimiral z voz-* niškim dokumentom. Zaslišani sumljivi voznik je zdaj potrdil, da je vozniško dovoljenje čisto enostavno kupil. Zaslišani in aretirani so bili medtem že nekateri posredovalci, kriminalisti pa zdaj iščejo gnilo gnezdo v sami prometni direkciji dunajske policije.
Rock-dogodek leta
DUNAJ - Ameriška rock-formacija »Guns ’n’Roses« bo letos spet prišla na Dunaj, poročajo avstrijski koncertni organizatorji. 2. julija bodo trenutno najbolj popularni izvajalci tako imenovanega težkega rocka dali koncert v štadijonu v dunajskem Praterju. Pri nastopu pričakujejo nad 50.000 obiskovalcev. Lani so Guns 'n’Roses pred 60.000 gledalci dali uspešen nastop na prostem na dunajskem Donavskem otoku.
GALERIJA ŠIKORONJA
mssBHBnn
Most med kulturama tudi za mlade umetnike
Ivan Lukan
CELOVEC - »Sem velik prijatelj in občudovalec Galerije Rožek, zlasti iz dveh razlogov: prvič, ker je pomemben most med avstrijsko in slovensko kulturo, drugič, ker izpolnjuje pomembno poslanstvo v prid mladim slikarjem, kajti pogum, zbirati tudi mlade, neznane slikarje, je vreden posebnega priznanja.«
Tej izpovedi, ah bolje rečeno oceni Mihe Trampuša, pravnika in strokovnjaka za avtorsko pravo iz Ljubljane in stalnega obiskovalca galerije, ni treba še kaj dodati, če novinar želi posredovati pomen in poslanstvo Galerije v Semislavčah pri Rožeku na avstrijskem Koroškem. Vodi jo Marija Sikoronja, ki se je leta 1984 spustila v »avanturo«, da kot prva slovenska galeristka odpre razstavne prostore tako mladim kot tudi etabliranim umetnikom s Koroške, iz Slovenije in drugih dežel alpe-jadranskega prostora.
Poslopje galerije je v neposredni bližni Dravskega mostu, ki - ležeč na dvojezičnem območju južne Koroške - prav tako povezuje ljudi, slovensko in nemško govoreče. Galerija sama je sredi osemdesetih let nastala iz stare gostilne, ki jo je družina Sikoronja kupila konec sedemdesetih letih in jo postopoma adaptirala. »Misel, iz stare hiše narediti galerijo, je zame bila vseskozi izziv, predvsem zaradi tega, ker sem imela številne stike z umetniki iz vrst obeh narodov na Koroškem. S tem pa je bil - od vsega začetka -
popolnoma jasen tudi namen galerije: povezovati umetnike in kulturo obeh na Koroškem živečih narodov, ter preko njih povezovati celoten prostor Alpe-Jadran,« nam je dejala Marija Sikoronja v pogovoru za naš dnevnik.
Dejavnost galerije Rožek se ne omejuje na razstave slikarjev in umetnikov iz Koroške, Avstrije, Slovenije in Hrvaške, je tudi mesto srečanja kulturnih delavcev, pesnikov, izobražencev. Tudi glasbena kultura ima tu svoje enakopravno mesto. Prostorski pogoji za bogato dejavnost so dani, čeprav jih prizadevna galeristka ne meri po kvadratnih metrih, temveč po slikah. Potem takem je prostor za 35 slik; - manjših, srednjih, večjih.
Prvi razstavljalec v Rožeku je bil daleč preko koroških, avstrijskih in slovenskih meja znani in priznani akademski slikar slovenskega rodu Valentin Oman. Bila je tipična Omanova razstava, saj si je umetnik iz Roža za objekt svoje umetniške ustvarjalnosti izbral samo poslopje galerije. Omanove freske, tako na zunanji fasadi galerije, kot tudi v razstavnih prostorih, so do danes ostale tako rekoč prvi pozdrav številnim obiskovalcem galerije.
Valentinu Omanu so v zadnjih letih sledili številni umetniki, slikarji: leta 1986 Karl Vouk, kasneje Giselbert Hoke, Gustav Januš, Hans Stauda-cher, Hugo Wolf, ter pomembni slikarji in umetniki iz Slovenije in Hrvaške kot so to Bernik, Slano, Bernard, Veličko-vič, itd. Skupno je v rožeški galeriji doslej razstavljalo skoraj 50 umetnikov, nekateri so razstavljati celo večkrat.
Primer je slikar in pesnik Gustav Januš, koroški Slovenec, ki prav danes otvarja svojo tretjo razstavo pod geslom»Bil-der/Slike«in pravi: »Tu je mesto, kjer z mojim delom nagovorim širok krog ljudi, ki se interesira za umetnost oz. si žeti z njo soočiti. Velika prednost galerije pa je dvojezični ambient. Slovenska beseda te spremlja od vabila na otvoritev razstave, ob njeni otvoritvi, tja do sproščenega osebnega pogovora z obiskovalci.«
Apropos obiskovalci, publiki, ki obišče rožeško galerijo. »Gre za krog oseb, ki jih srečam na vseh večjih razstavah in kulturnih prireditvah po vsej Koroški. Moram priznati, da je to večinoma nemško govoreči •krog umetniško interesi-ranih ljudi, toda tudi pri koroških Slovencih je v zadnjem času zaznati večji interes in večjo od-
prtost do umetniškega ustvarjanja,« je v razgovoru za Republiko dejala Marija Sikoronja.
Tudi obiskovalcev iz Slovenije je iz leta v leto več. Vzrok za to je brez dvoma naraščajoče število umetnikov, ki tu razstavlja in s tem hkrati seznanja slovenski kulturni prostor, da obstaja na avstrijskem Koroškem galerija, katera vse močneje izžareva v celoten alpejadranski prostor. Pomen galerije medtem cenijo tudi javne ustanove kot na primer rožeška občina in kulturni oddelek pri koroški deželni vladi. Slednji predvsem podpira literarne večere ter projektne prireditve. Nekdanji župan občine Rožek in član sedanje koroške deželne vlade, Herbert Schiller, pa pomen in funkcijo galerije ocenjuje s temi besedami: »Mnogi se pomena galerije šele sedaj zavedajo, kot bivši župan občine in deželni politik pa sem ponosen, da imamo na Koroškem osebnosti, ki aktivno prispevajo k boljšemu razumevanju med ljudmi ter k zbliževanju in spoznavanju različnih kultur.«
Funkcija in poslanstvo galerije se bosta po načrtih Marije Sikoronje v prihodnosti še poglobili: »Izkoristili bomo vsako možnost, da se predstavljamo novi, širši publiki, tudi izven galerijskih prostorov. Začeli smo z udeležbo na umetniških sejmih,zanimiv nov projekt pa je sodelovanje pri načrtovani veliki razstavi na rožeškem gradu, ki bo pritegnila na tisoče ljudi.«
Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo
Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem:
Celovec	* Grabštanj	* Rožek	* Šmihelj/Pliberk
Beljak	* Hodiše	* Selo	* št. lij
Bekštanj	* Kotmara vas	pri Škocijanu	* Št. Primož
Bilčovs	* Labot	* Svatne	* Struga
Bistrica ob Zilji	* Loče	* Šteben	* Tinje
Brnca	* Ločilo	* Šentilj	* Velikovec
Borovlje	* Miklavčevo	* Šentjakob	* Vernberk
Čajna	* Podrožca	* Škocijan	* Vrba
Galicija	* Podgorje	* šmarjeta	* Železna
Globasnica	* Psinja vas	v Rožu	Kapla
Goselna vas	* Podklošter	* Šmohor	* žrelec
LJUDJE IN DOGODKI
16
Sobota, 13. februarja 1993
NOVICE
RUSIJA / PO PADCU IZVOZA
Veliko hrupa za nepomembno stvar
TOKIO - Zivinozdravniki so uspešno operirali račko, ki je presunila in ganila vso Japonsko, potem ko so časopisi objavili sliko, kako leti prebodena s puščico. Za rešitev ene samcate račke je stekla nepojmljiva reševalna akcija, ki bi se je morali Japonci sramovati, saj podobne »naravovarstvene zavzetosti« niso pokazali ob shetladski ekološki katastrofi. Človek je pač tak, da ga ganijo bhžnji dogodki, ali bolje rečeno tisti, ki jim mediji dajejo večji poudarek, tako da to velja tako za ekologe kot za mirovnike.
Cenena nafta glavni krivec za ekološke katastrofe
RIM - V bližnji in daljni bodočnosti nas čaka še mnogo ekoloških katastrof, če se ne bo zvišala cena surove nafte. To je včeraj navedel Giuseppe Cassini, svetovalec za mednarodno politiko pri naravovarstvenem ministrstvu. Njegove trditve na včerajšnji rimski okrogli mizi o evropski ekološki politiki so le navidezno presenetljive. Ker je cena nafte nizka, je tudi prevoz poceni, tako da brodarji prekomerno varčujejo tako pri tankerjih kot pri posadkah. V glavnem so vsi tankerji za prevoz surove nafte zastareli, posadke pa nekvalificirane in povečini iz nerazvitih držav. Kar 80% nesreč je treba pripisati človeškemu faktorju zaradi nepazljivosti, nestrokovnosti in iskanju najbližje poti tudi ob skrajno nevarnih obalah in skozi ožine. Cassini je svojo tezo razvil z vidika bodoče evropske ekološke davčne politike, ki bo morala prav iz davkov na nafto in druge onesnažujoče dejavnosti iztržiti ogromna sredstva.
V Italiji manj porok in več razporek
RIM - Po podatkih Istata so v prvem lanskem šestmesečju zabeležili za 1, 8% manj porok kot v enakem obdobju leta 1991. Za nameček so se zvišale prošnje za razporoko, in sicer za 5, 2%. V prvem semestru 1992 je bilo v Italiji 126.675 porok, od teh 100.834 cerkvenih, 25.841 pa civilnih. Bolj so nazadovale cerkvene kot civilne poroke, saj je bilo prvih 2, 1% manj, drugih pa le 1%. Najbolj občuteno je bilo nazadovanje na jugu (3, 3%), manj v srednji in severni Italiji (0, 9%).
Na vsedržavni ravni nazadujejo tudi prošnje za ločitev, saj je bilo v prvem polletju lani 27.563 prošenj za ločitev, kar je 1,4% manj kot leto prej. Geografska razporeditev je tudi v tem primeru precej zanimiva, saj so v srednji in severni Italiji zabeležili za 2, 5% manj ločitev, na jugu pa za 1, 7% več ločitev. Tudi glede razporok sta severna in srednja Italija bolj »krepostni« kot južna. V prvem primeru je povečanje 5%, na jugu pa so zabeležili 6,1% več razporok.
Rusija reklamira svojo oborožitev
No sejmu v Abu Dabiju bo skušala pridobiti vsoj del tržiščo, ki go je nekoč imelo SZ
MOSKVA - Ruska vojna industrija ne skriva, da se bo z vsemi sredstvi borila, tako da bo ponovno pridobila del svetovnega trga z orožjem, ki je nekdaj zaradi ideologije pripadal Sovjetski zvezi. Po mnenju izvedencev je bila konec osemdesetih let Sovjetska zveza glavna izvoznica orožja, saj je nanjo odpadlo kar 38, 7% celotne mednarodne trgovine z orožjem. Lani je ta odstotek zdrknil na 17% in bo bržkone zdrsnil še nižje, če ne bodo
čimprej ukrepali. Prav zato bodo ruski proizvajalci na petdnevnem sejmu v Abu Dabiju sprožili pravo ofenzivo, da bi vsaj omilili uspehe konkurence. Izziv je nedvomno pomemben, ker se bo Moskva prvič puskusila uveljaviti na trgu v pogojih svobodne konkurence.
Na abudabijskem sejmu bo razstavljalo 400 podjetij iz vsega sveta, med temi bo tudi 78 ruskih. Moskva pa bo v Abu Dabi poslala tudi
»legendarNe osebnosti«, med temi Mihaila Kalaš-nikova, očeta avtomatske puške AK 47, ki je razširjena v kakih petdesetih državah, Rusija pa od tega nima nobene koristi. Se več, Cehi, Slovaki in Kitajci odkrito konkurirajo s svojimi modeli kalašnikova. To pa ne velja samo za svetovno znano jurišno avtomatsko puško, nekdanji zavezniki SZ isto delajo z drugim orožjem sovjetskega izvora, ki ga včasih tudi posodabljajo, da je bolj konkurenčno.
Poleg tega je treba omeniti, da je Rusija zaradi embargov OZN izgubila tako iraško kot jugoslovansko tržišče, pri tem pa je utrpela za 12.000 milijard lir škode.
Rusi upajo, da bodo v Abu Dabiju pridobili vsaj del izgubljenega trga, saj bodo prestavili kar nekaj zanimivih novosti, med njimi tank T-80 U, s turbinskim motorjem, ki razvija 1250 KS, in top z gladko cevjo, ki lahko strelja tudi vodene protitankovske rakete. Kupci pa si bodo lahko prvič ogledali najsodobnejši protiletalski raketni sistem S-300 PMU, ki lahko istočasno zadene šest različnih ciljev, njegova točnost pa naj bi bila večja od ameriškega sistema patriot, (voc)
Major in Latimer dobila prvo bitko
LONDON - Britanski premier John Major in gospodična Clare Latimer sta zmagala prvo rundo, saj so se jima javno oprostili tako tiskarna kot ekspedit in prodajalci satirične revije New Statesman, ki je 29. januarja objavila vest o ljubezenskem razmerju med Majorjem in kuharico Latimerje-vo. Obenem so napovedali »primemo denarno odškodnino« za prizadeti ugled.
Major in Latimer j a sta revijo in vse vpletene v objavi in distribu-
ciji tožila, šele ko so drugi časopisi navedli članek iz New State-smana. Revija je skušala zadevo popraviti z odprtim pismom, v katerem so neprepričljivo navajali, da je inkriminirani članek skušal le dokazati neverodostojnost govoric o Majorjevem razmerju. Premier se s tako bosim opravičilom ni zadovoljil in je potrdil svojo tožbo, ki je sedaj uperjena le proti reviji, saj so se ostali pravočasno umaknili, ko so ugotovili, da bodo potegnili krajši konec.
TERORIZEM / 1 1-URNA ODISEJADA
Ugrabitev srečno končala Zračni gusar je iz Etiopije
Po predaji so v letalo vstopili številni varnostniki, ki so ga skrbno pregledali (Telefoto
BONN - Po petindvajsetih urah od svojega vzleta s frankfurtskega letališča se je airbus nemške letalske družbe Lufthansa vrnil včeraj dopoldne v svojo matično luko. Na krovu pa je bilo le 50 od prvotnih 94 potnikov, tudi posadka, ki ji je zračni gusar enajst ur grozil, se je v Nemčijo vrnila z drugim letalom. Vse se je srečno končalo predsinočnjim, ko je letalo pristalo na newyorškem letališču Kennedy. 20-letni etio-pijski državljan Nebiu Zevolde Demeke je pištolo kot napovedano izročil poveljniku letala in se nato predal ameriški zvezni policiji. Zakaj je Demeke ugrabil letalo, ni še povsem jasno. Bržkone je temu nepri-
sebnemu terorističnemu dejanju botrovalo več faktorjev: med njimi tudi zahteva, naj ZDA posredujejo v Bosni in Hercegovini, ki pa ni bila glavni razlog, ker ameriški preiskovalci že omenjajo »osebne razloge«. Gusar ni imel pomagačev, prav tako ni bil na letalu nihče ranjen. Ameriške oblasti so pohvalno ocenile obnašanje poveljnika nemškega letala, 52-letnega Grerharda Gobela, ki mu je uspelo vzpostaviti omikan dialog z zračnim gusarjem. Vsekakor je 11-urna odisejada lufthansinega letala nesporno dokazala, da so varnostni ukrepi na frankfurtskem letališču pomankljivi, kar so včeraj poudarjali tudi nemški piloti.
ZIMBABVE / KAKO USTAVITI KRIVOLOV
Zadnje upanje za nosoroge
Jan Raath, DPA
HARARE - Zimbabve navdaja z grozo ljubitelje narave, kajti njegove oblasti se lotevajo trgovanja z rogovi nosorogov. Se huje, prodajati jih nameravajo prav na tistih trgih, ki so odgovorni za čedalje hitrejše izumiranje te živalske vrste. Toda vladna ustanova, ki v tej državi skrbi za narodne parke in divjino, je prepričana, da mednarodne prepovedi trgovanja z lovskimi trofejami niso ustrezen ukrep proti krivolovu in tihotapstvu.
Zaradi krivolova so se črni nosorogi, ki samo še v Zimbabveju živijo v večjem številu sredi naravnega okolja, znašli na robu izumrtja. Oblasti vidijo rešitev v tem, da same prevzamejo trgovanje z rogovi. "Na Japonskem, kjer se je lani marca sestala Konvencija o mednarodnem trgovanju z ogroženimi vrstami (CI-TES), smo jasno povedali, da je preživetje našega črnega nosoroga za nas pomembnejše od vseh omejitev, ki jih je CITES skušal uveljaviti v trgovanju, " je izjavil dr. Rovvan Martin, namestnik direktorja vladne ustanove, ki skrbi za raziskave.
V	Zimbabveju teče osmo leto Operacije branik, paravojaške kampanje proti divjim lovcem, ki prihajajo iz sosednje Zambije, pobijajo nosoroge z avtomatskim orožjem, jim odsekajo rogove, nato pa odveslajo nazaj čez mejo. Plen se potem znajde v mreži preprodajalcev, ki rogove nazadnje spravijo na Daljni vzhod, kjer so zmleti najbolj iskani kot prašek za zdravljenje prehladov in vročine.
Lovski čuvaji uprave narodnih parkov so doslej ustrelili več kot 60 divjih lovcev, toda to drugih ni spametovalo, čeprav dobijo samo približno 7, 5 USD za kilogram blaga, katerega končna cena nazadnje preseže 2000 USD za kilogram.
V	zadnjih štirih mesecih so se skupine veterinarjev podale na lov za nosorogi, da bi jim odžagale rogove - po tej "operaciji" živali pač ne bi več zanimale
divjih lovcev. Našli so samo 127 črnih nosorogov, čeprav jih je bilo nekdaj menda dva tisoč. Poznavalci divjine menijo, da veterinarji morda prav toliko živali niso opazili in če prištejemo še 160 nosorogov, ki so na zasebnih loviščih, potem bi bilo vseh samo še 450.
Zambezijsko dolino, ki so jo Združeni narodi že v zgodnjih osemdesetih letih razglasili za svetovno naravno znamenitost, kajti v njej je bilo tedaj vrvelo nosorogov, "lahko kar odpišemo", kot pravi dr. Mike Kock, vodja operacije odstranjevanja rogov. V dobrih dveh desetletjih je število črnih nosorogov s 65 tisoč strmoglavilo na 3000. Največjo skrb pa vzbuja dejstvo, da se je genetska baza zaradi nezaustavljivega izumiranja tako zmanjšala, da prihaja do parjenja med sorodnimi živalmi. To seveda vodi k izumrtju vrste, kajti potomstvo ni več krepko, spolno aktivno in plodno.
Tudi v Južni Afriki je 750 črnih nosorogov, kar je največja preživela populacija na svetu, toda vzredili so jih iz majhnega jedra živali in raziskovalci so že odkrili znamenja deformacij lobanje, posledice parjenja med sorodnimi živalmi. Pač pa so nosorogi iz Zimbabveja, ki živijo v divjini, genetsko še vedno zelo raznovrstni in zato odporni do najrazličnejših bolezni - v tisočletjih so se zaradi ostrega podnebja v Zambezijski dolini pač morali prilagoditi. "Se vedno lahko kaj storimo za obnovo te vrste, " pravi dr. Martin, ki meni, da bi se število -nosorogov v dvajsetih letih polagoma povečalo na tisoč petsto živali.
Ustanova je že zasnovala reševalni načrt, ki je oprt predvsem na odstranitev rogov pri vseh preostalih živalih, preselitev iz ogroženih območij in ureditev razplodnih čred v Zimbabveju in v tujini. Doma bi bili nosorogi v "močno zavarovanih conah", kjer bi ustrezno opremljeno, šolano in motivirano osebje moglo
poskrbeti za učinkovito obrambo pred divjimi lovci.
Toda, kot pravi dr. Martin, "denar je ključnega pomena, mi pa imamo malo sredstev". Ustanova je pod neposrednim nadzorom vlade in zato boleče občuti rezanje proračuna, kakor zahteva program gospodarske reforme. Ustanova ne more plačati niti lastnih lovskih čuvajev, svojih frontnih sil v vojni z divjimi lovci, ki pa so plačani slabše kot vojska in policija za terensko delo. Ge bi dobili za reševanje nosorogov na leto 20 milijonov dolarjev, pravi dr. Martin, "bi splavali, toda te vsote si noben sponzor ne more privoščiti".
V	Zimbabveju iščejo drugačno rešitev: nosorogi naj bi sami plačali za svoj obstoj. Takšna rešitev je v skladu z mnenjem, da so divje živali danes ogrožene zato, ker sicer uživajo zaščito, nimajo pa nobene gospodarske vrednosti. Obravnavati jih je treba kot živino, jih kupovati in prodajati, ponuditi na trgu njihove rogove, kožo in druge stranske izdelke, in ko ne bodo nič drugega kot krave in ovce, bo njihov obstoj zagotovljen.
Trgovino z rogovi imajo v rokah nezakoniti posredniki, do rogov pa prihajajo tako, da mora ta živalska vrsta prej ali slej izumreti, pravi dr. Martin. "Zato nameravamo sami prevzeti nadzor nad rogovi, " razlaga dr. Martin, "in sicer z odstranjevanjem rogov, potem bomo preživelim nosorogom zagotovili, da se bodo lahko razmnoževali, trg pa bomo s skrbno uravnavanim režimom redno zalagali z rogovi."
V	posebnih prostorih ustanove je pod ključem že 2, 4 tone rogov: odžagali so jih živalim, ki so poginile v divjini, nekaj so jih zasegli divjim lovcem, druge pa so dobili med akcijo odstranjevanja rogov. Martin pravi, da bi to moralo biti dovolj za reševanje kratkoročnih težav v naslednjih dveh, treh letih.

	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
?0			31	•	32			
33				34	•	35		
f6					37			
	38							
Vodoravno:
1. prvo leposlovno ali umetniško delo kakega posameznika, 8. ruski basist, rojen na današnji dan leta 1873 (Fjodor Ivanovič), 10. plod, 11. pokrajina v jugovzhodnem delu srddnje Grčije (glavno mesto Atene), 12. delec snovi, 14. vojaški obrambni nasip, okaC, 15. slovenski baletni plesalec (Mojmir), 17. ime že umrle ameriške igralke Gardner, 18. celica za nespolno razmnoževanje, spora, 20. začetnici ameriškega pisatelja Dreiserja, 21. začetnici čilskega pesnika Nerude, 23. irski dramatik (George Bernard, Pigmalion), 25. poljski pisatelj znanstvenofantastične proze (Stanistavv, Solaris), 27. krilo poslopja, 30. omot, 32. snežna hiša pri Eskimih, 33. sodni zbor, 35. reka v Afriki, najdaljša reka na svetu, 36. kremen (star.), 38. starogrško mesto na Halkidiki, Aristotelova domovina.
Navpično:
1. desni pritok Kamniške Bistrice, 2. veselje, 3. začetnici slovenskega pripovednika Levstika (Gadje gnezdo), 4. reka v južni Rusiji, pritok Azovskega morja, 5. severnoatlantski pakt, 6. pripovedno pesništvo, 7. večja ptica pevka, 9. naval, naskok, 10. pritok Dona pred Rostovom (iz črk LAS), 13. rdeči planet, 16. roževinast izrastek na koncu prstov, 19. indijsko žensko oblačilo (iz črk RISA), 21. udarec z dlanjo ob dlan, 22. staro mesto v osrednji Franciji, središče departmaja Nievre, 24. nemški skladatelj,ki je umrl na današnji dan leta 1883 (Richard, Večni mornar), 26. francoski slikar, začetnik impresionizma, rojen na današnji dan leta 1840 (Claude), 28. mikroorganizem, povzročitelj bolezni, 29. tok, etui, 31. v zemljo narejena, ponavadi nekoliko večja vdolbina,34. sila nategovanja, vleke, 37. kemijski znak za nikelj. Simon Bizjak
■bjiSbjs ‘oauauia.nl ‘pN ‘leuas ‘njgi <(0ao ‘pp3Jl ‘uiai ‘Muqs ‘Nd ‘1 ‘soji ‘bav ‘ueseri ‘doqo ‘mop ‘mpi ‘pes ‘uidelje^ ‘oauaAj :ouABJopo
lAapsa-g
8
7
5
4
3 2 1
| Naloga 9 Naloga 10 |
8 7
5 5
4 3 2 1
a bode t g h
jIILj™.....*
li I!l|:,li....,Sgi
s....s....it..ms
msi...>@68...mm.....>o,
* mm * S
«1 __________________888881
Ut
• ' ::
_____
......M*
„J * lil lil „111..lil,.lil.
I m
e,
.j*.j*...er..m
...mm..

m m e#i,,„ in m H3 m M
( g h
Šahovska naloga št. 9
Študija S. Loycf 1854 Na šahovnici je črni kralj zašel med beli trdnjavi, vendar pa mu je beli, ki je na potezi, napovedal mat v treh potezah!
Skoraj 150 let stara študija je vedno pritegnila reševalce, zato se je kar lotite in trud bo poplačan!
Šahovska naloga št. 10
Problem I. Grande, 1964 Beli je materialno močnejši, vendar naloga zahteva od reševalcev, da beli, ki je na potezi, matira črnega kralja v treh potezah!
Ali bo beli najprej pretvoril kmeta na g8 v damo ah pa mu za rešitev naloge zadostuje že pravilni manever s trdnjavo, je tokrat napotilo reševalcem pri odkrivanju zmagovite poti.
Rešitev naloge SL 7
Velemojster Duras je s potezo l.Dg3H ponudil Črnemu damo, da bi po l...Tg3: sledilo 2.Te8: mat, saj se je sprostil
strašni lovec s polja d4. Cmi previdno vzame kmeta l...Dh6:+ in po 2.Dh3 se vrača na polje d6 2...Dd6. Na 2...Th5 se ponovi matna slika na osmi vrsti 3.Te8: mat. No, zdaj pa sledi poanta belega s potezo 3.Khl!! Beli kralj se umika z diagonale h2 - b8 in črnemu ni več pomoči.
V partiji je Se sledilo: 3...Kg8 4.Te8:+ Kf7 5.Th8 in čmi se je vdal!
Rešitev naloge st. 8
Kmetje črnega so prodrli v beli tabor, toda napredovanje je zaustavil črnopoljni lovec. S taktično Žrtvijo kmeta l...glD! črni aktivira kralja, ki postane odločilna figura v nastali poziciji. 2.Lgl: Kg2 3.Kg4 La8! Seveda beli ne jemlje lovca na gl z remijem, temveč tempo poteza z lovcem. 4.Kh4 Lf3! Se ena od odločilnih fines pozicije, la belemu kralju onemogoča vstop na polje g4. Beli žrtvuje kmeta, vendar tudi to ne pomaga. 5.a8D La8: 6.Kg4 Lb7 7.Kh4 Lf3! Lovec se Se enkrat vrača in belemu ni več pomoči. Izguba lovca ali napredovanje kmeta odločita partijo.	(Silvo Kovač)
ZNANJE
Sobota, 13. februarja 1993
EPIDEMIOLOGIJA / KAJ NAM PRINAŠA MNOŽIČNA URBANIZACIJA PREBIVALSTVA?
Epidemij je čedalje več in vse obsežnejše so
Marjan Erjavec
Mikrobi so povsod navzoča živa snov, del vsakega ekosistema, v katerem naj bi se samodejno vzpostavilo ravnotežje, Ce le ne drezamo vanj. To posebej velja za nepatogene mikrobe. V odnosu clovek-klica pa kljub temu vselej prihaja do paroksizmov, ko se zazdi, da skušajo klice to ravnotežje porušiti v škodo Človeka. To so epidemije in pandemije, s katerimi se ukvarja epidemiologija, skrajno zanimiv križanec med sociologijo, medicino in kriminalistiko. Ce jo vprašamo, ali so epidemije krive nove ali spremenjene stare klice, bo odgovorila: oboje, največkrat pa človek, ki že od vekomkaj skuša spreminjati okoliščine, v katerih živi. Ce jih ne bi, bi se ta ekosistem nekoč nemara res umiril.
Epidemijam najraje botruje potovanje. V starem veku so za to skrbele edino karavane; med leti 165 in 180 pr. Kr. so na primer vzdolž celotne svoje poti, od Centralne Azije pa do Rima, razsajale Cme koze. Samo sto let pozneje so v naše kraje zanesle takrat še neznane in smrtonosne ošpice. Do podobne katastrofe je prišlo šele v 13. in 14. stoletju, ko so mongolske horde na konjih z okuženimi bolhami prinesle v Evropo bu-bonsko kugo prav iz njene domovine, daljne Burme.
Kolumbov podvig pred 500 leti je dal epidemijam nov, čezoceanski zagon. Klicam neprivajeni Indijanci so padali kot snopi. Velikim raziskovalcem morja in kontinentov se je posrečilo-raznesti koze in ošpice po vsem svetu v pičlem letu. Pred nekaj desetletji pa_so počasne ladje povsem izrinila letala. Okužen popotnik lahko zdaj v enem samem dnevu pride kamorkoli, še preden se pokažejo znaki
bolezni. Vsi vemo, da lahko gripa na primer v nekaj tednih obide ves svet.
Seveda tudi mikrobi niso le nedolžni opazovalci, ki bi čakali na človeško nevednost, nesnažnost, popotovanje ali kakšno drugo priložnost za svoj razcvet. Genetično so izredno prožni in si znajo pridobiti novo virulenco, uiti imunski obrambi preku-ženih populacij in celo razviti odpornost proti antibiotikom, s katerimi jih je medicina naivno hotela iztrebiti. Zato moramo biti pripravljeni na vse. Poglejmo si le nekaj poučnih primerov.
Izkopanine kažejo, da je tuberkuloza živela s človekom že od vekomaj. Epidemični zamah pa je dobila šele med industrijsko revolucijo, ko se je v revnih predmestjih pričelo treti podhranjenega delavstva. Zaradi preproste kapljične infekcije, počasnega razvoja in nelahke razpoznave se je ta bolezen razširila na vse sloje in dobila grozljive razsežnosti. Naj starejši bralci se Se spominjajo širok mrež naravnih zdravilišč, ki so bila tedaj edini način zdravljenja. Pomor so zaustavili šele antibiotik in BCG, vendar pa je postal bacil na zdravila odporen in zadnja leta udaril nazaj. Tako kot prej, tudi zdaj zanj ni zdravila.
Zanimivo je tudi ozadje smrtonosnega toksičnega šoka, ki je leta 1980 izbruhnil v ZDA. Povzročal ga je eden od bolj virulentnih sojev »zlatega« stre-ptokoka, že dolgo znan povzročitelj vsakdanjih gnojnih okužb. To pot pa je izbiral med mlajšimi, pretežno belimi ženskami v Času menstruacije in jih v nekaj urah spravil na rob groba in onkraj njega. Izkazalo se je, da vse te Zenske Se niso bile imune proti stafilokokom in da
so uporabljale najnovejšo vrsto menstrualnih tamponov, ki je vpijala čezmerno količino vlage, kot na primer današnji »ultra pampers«. Zenske so si jih le redko menjavale in v njih je ob ugodni vlagi in temperaturi lahko prišlo do prave eksplozije stafilokokov in do šoka zaradi izločenih toksinov. Ko so s proizvodnjo takih tamponov prenehali, je epidemija prešla.
V istem desetletju in spet v ZDA je nenavaden splet okoliščin pripeljal do množičnega izbruha limske bolezni, pri nas znane kot borelioza. V sporadični obliki jo poznamo že več sto let, le njena narava je bila prej skrita. Za ameriško epidemijo so bili posredno krivi ekologi, ki so dosegli zaščito že skoraj iztrebljenih srn.
Te so se zato v vzhodnih deželah neznansko namnožile, njihov kožuh pa je svatbena postelja za klope, ki borelijo prenašajo z miši na človeka. Ker so se v istem Času ljudje zaceli množično seliti v predmestja, da bi se zbližali z naravo - in s klopi -je bila epidemija med nepoučenimi izletniki skoraj neizbežna.
Tudi virus poliomieliti-sa je prastar sopotnik človeštva. V umazanih krajih in Časih je redno okužil že otroka, ki pa je infekcijo z lahkoto premagal in postal imun. Ker pa umazanija prinaša kolero in druga Črevesne bolezni, so jo začeli preganjati. Najbolj snažni Švedi so prvi zaščitili otroke pred črevesnimi, pa tudi pred polio-infekcijami. Kadar neimu-niziran odrasel človek pride v stik s poliovirusom, pusca bolezen trajne, pogosto smrtne posledice. Na Švedskem in kasneje v vseh »snažnih« deželah je poliomielitis naravnost
Zahod: status mita ali mit statusa.
Svet: Escherichia coli spreminja genetični material.
oral, vse dokler S alk ni razvil svojega cepitva.
Za dednost je veljalo, da je domala večna in da jo lahko spreminjajo le redke, naključne mutacije. Prav zato naj bi si bila Narava izmislila spolni način razmoževanja, pri katerem se dednina staršev temeljito premeša in omogoča vzrast na moC različnih osebkov, s tem pa tudi naravno selekcijo in evolucijo. Bakterije in virusi takega razmnoževanja ne poznajo in morali bi Čakati na naključne mutacije. Pred nekaj leti pa so odkrili, da si tudi ta primitivna bitja lahko spontano izmenjavajo dednost in zganjajo nekakšen »praseks« celo med različnimi vrstami, kar je pri višjih bitjih nepojmljivo. Klice znajo med seboj izmenjati celo gene za odpornost proti antibiotikom.
Lep primer takega barantanja je bila bliskovita epidemija davice v Manchestru, kjer je bilo prebivalstvo temeljito prekuže-no z neškodljivim sojem mikroba difterije in te bolezni sploh niso poznali. Kasnejša temeljita raziskava je pokazala, da je letald iz Južne Afrike prineslo otroka, okuženega z viru-
lentnim sojem difterije, svoj nevarni gen pa je klica v rekordnem Času razprodala mnocici svojih poprej krotkih vrstnic. O takih rečeh se Kochu in Pasteurju še sanjalo ni. Dokaze o podobnih barantanjih z dednino se je posrečilo celo posneti v mikroskopu.
Na delu pa so tudi spreminjajoče se klice. Vzemimo samo virus influence, ki je tako majhen, da mu že nekaj mutacij spremeni naravo. Tako je prišlo do proslule »španske«, ki je pred sedemdesetimi leti morila po Evropi, kasneje pa se nekako spravila z ljudmi kot navadna gripa. Zaradi nenehnega spreminjanja virusa proti gripam ne moremo razviti odpornosti, občasno pa udari v skoraj povsem novih oblikah, kot so bili hongkongska ali azijska.
Se večje preobrazbe je moral doživeti HIV, povzročitelj aidsa, ki je zanesljivo povsem nova Človeška bolezen. Največ domnev o njegovem izvoru se vrti okrog centralne Afrike, kjer je naravni rezervoar družine opičjih virusov HTV, ki pa so genetično le bežno podobni človeškemu. Vendar je do
hudega preskoka moralo priti pred nekako sto leti, bolezen pa je ostala na sporadični vaški ravni vse dotlej, dokler ni po koncu kolonializma prišlo do množične urbanizacije prebivalstva. Aids naj bi se pričel širiti; kubanski vojaki naj bi ga iz Angole prenesli na Karibe, ameriški homoseksualci pa od tam v Miami in New York. Od tod dalje se je aids širil kot vsaka druga pandemija, le da spričo dolge inkubacije izredno počasi. Kot večini drugih epidemij pa mu prav tako botrujejo sociološke posebnosti, v tem primeru promiskuiteta in učinkovit promet.
Zgodovina medicine kaže, da je epidemij vedno več in da so zmeraj obsežnejše. Od množice klic je človek iztrebil le Črne koze, in Se to s skrajnimi napori. Vsi drugi mikrobi so človeka prelisičili in se spretno izogibajo antibiotikom, včasih celo cepivom. Edina učinkovita obramba pred njimi je oster in usklajen nadzor nad gibanjem teh bolezni in sprememba človekovega vedenja v tistem segmentu, ki je v neko epidemijo vpleten. Preventiva torej.
RADIESTEZIJA / POVEZAVE MED SEVANJI IN AKUSTIČNIMI NAPRAVAMI
Chopin je izbiral mesto za klavir
Tomaž Kristan
Po vseh člankih na temo radiestezije lahko povemo, na katerih področjih človekove dejavnosti se je radiestezija že praktično uveljavila. Poleg urbanističnega načrtovanja, izgradnje novih naselij in individualne gradnje smo omenili tudi uporabo radiestezije v kmetijstvu. Zelo uveljavljena, a malo znana je uporaba radiestezijskega znanja v vojaške namene. Radiestezija se je uveljavila za iskanje plastičnih eksplozivnih min, ki jih s klasičnim detektorjem ne moremo odkriti. Ze v prvi svetovni vojni so uporabljali
radiestezijsko znanje za iskanje podzemnih jam in skrivališč. V korejski in vietnamski vojni so se Američani posluževali radiestezijskih znanj za iskanje priročnih pasti, ki so jih nastavljali nasprotniki. V novejšem Času se radiestezijsko znanje uporablja pri projektiranju nevidnih letal in za nevtralizacijo radarjev v raketni tehniki. Radiestezija je uporabna tudi v mornarici, predvsem pri podmornicah, kjer nadomešča znane komunikacijske metode z metodami, razvitimi na podlagi radiestezije. Prav tako se radiestezija na veliko uporablja v geologiji za iskanje nafte in posameznih rudnin. Iz Časopisov
in literature poznamo uspešna iskanja pogrešanih ljudi, izgubljenih ali ukradenih predmetov. S tem pa se ukvarjajo le vrhunsko usposobljeni radiestezisti. Tudi pri nas poznamo primere iskanja ljudi, izginulega helikopterja ali ukradenega avtomobila. Znanje iz radiestezije uspešno uporabljamo tudi pri napovedovanju prihodnjih dogodkov in pri izdelavi horoskopov za posameznike, za narode ah države.
Radiestezija korenito posega tudi na področje medicine. Radiestezisti so pri odkrivanju posameznih bolezni nepogrešljivi diagnostiki in analitiki. Na žalost smo v Slove-
niji na tem področju se na začetku, saj uradna medicina še ne priznava zelo koristnih sposobnosti radiestezistov za predčasno in zgodnje ugotavljanje vrste obolelosti pri ljudeh in živalih. Ugotovili so, na primer, da filmi in fotografski papir pod vplivom sevanja hitro propadajo, zato za temnice in skladišče filmskega materiala že iščejo radiestezijsko primernejše prostore in boljše načine shranjevanja. Tudi v glasbi se je radiestezija uveljavila že zelo zgodalj. Znano je, da je nekatere glasbene instrumente težko stoodstotno uglasiti, Ce so izpostavljeni škodljivemu sevanju. Na sevanje je Se zlasti ob-
čutljiv klavir. Iz glasbene zgodovine vemo, da je svetovno znani skladatelj in pianist Chopin pred vsakim koncertom sam izbral mesto za postavitev klavirja. V Delu sem pred približno pol leta zasledil zanimivo novico. V večjem kraju na Japonskem so zgradili novo koncertno dvorano. Po otvoritvi in prvih koncertih so glasbeni strokovnjaki in akustiki ugotovili, da je nova dvorana izredno akustična. Odločili so se za postavitev še ene take dvorane po istih načrtih in s prav takimi materiali na drugem kraju. Toda druga nova dvorana je imela izredno slabo akustiko. Ta Čudni fenomen
lahko racionalno razloži samo poznavanje radiestezijskih naCel. V prvem primeru so po naključju izbrali izredno ugodno lokacijo z minimalnimi škodljivimi žarCenji, v drugem primeru pa so imeli investitorji smolo, da so nehote izbrali popolnoma neprimeren teren z veliko škodljivega sevanja. Radiestezisti zato priporočamo, da se tudi pred določitvijo prostora za gradnjo glasbenih dvoran opravijo radiestezijske meritve na terenu.
Nasvet za ta teden: Pri izbiri barve sten spalnice in dnevne sobe se posvetujte z radiestezistom.
Pa lepo pozdravljeni!
MEDICINA
111	lili! ;1: II Ali.■
Lubje, zelišča in kelatorji železa v telesu
Milan Kotnik jr.
Že tisočletja se človek spopada z malarijo. Vsako leto za to boleznijo umre en do dva milijona ljudi, polovica od njih so otroci iz podsaharskega dela Afrike. Povzročitelj te nadloge je Plasmodium Falciparum, ki ga prenašajo komarji. V zgodnjih sedemdesetih so uspešno kultivirali povzročitelja in vitro, kar je omogočilo proučevanje samega parazita in njegovega metabolizma. Plazmodij je težko dostopen za opazovanje, saj se v človeškem organizmu nahaja v eritrocitih. Malarija, ta nadležna bolezen, verjetno spremlja človeštvo od njegovega začetka, kljub vsemu pa ga ni ugonobila. V preteklosti so imeli za malarijo različna zdravila. V Južni Ameriki so stoletja poznali učinek lubja nekega drevesa, ki vsebuje kinin.
Domorodci so preprosto žvečili to lubje. Na Kitajskem pa so iz drevesa, imenovanega Artemis annua, pripravljati infuzije za zdravljenje periodične malarijske mrzlice. Ta stara in naravna sredstva danes spet postajajo zanimiva, saj se pojavlja vedno vec sojev plazmo-dijev, ko so odporni na sodobne anti-malarike. V štiridesetih letih odkriti klorokvin je že dvajset let pozneje povzročil prve rezistentne soje v Latinski Ameriki, v osemdesetih pa je ta rezistenca zajela cel svet. Znanstveniki upajo, da bodo z odkritjem mehanizma odpornosti proti klorokvinu lahko razvili novo, uspešnejše zdravilo. Komplikacije malarije so huda anemija, odpoved ledvic, Sok, hipoglikemija in encefalopatija. Zdravila za omilitev teh komplikacij (kortikosteroidi, antikoa-gulansi, fibrinolitiki, plazmaekspande-rjij so bila neuspešna. Plazmodiji para-zitirajo v eritrocitih, ki so v zreti obliki edini izvor železa za plazmodije. Opaziti so, da so zelo podhranjeni Afričani, ki so kot dodatek dobili tudi železo, zboleti zaradi ponovnega izbruha malarije. Zamisel za novo zdravilo je bila
oblikovana: vezati železo v eritrocitih, tako da ga plazmodiji ne bi mogli izkoriščati. Parazitovi encimi potrebujejo železo, drugače se rast parazita in vitre prekine. To se lahko doseže s kotiranjem železa in takšen kelator je deferoxamin. Dokazano je bilo, da deferoxamin hitro zmanjša parazitemi-jo, to je navzočnost parazitov v krvi. Kljub temu, da so že narediti klinične študije, pa težave ostajajo. Zdravilo je drago in slabo prehaja v eritrocite. Uporabno je le v obliki transfuzije, zato zdaj razvijajo zdravilo za oralno uporabo. Iz te zgodbe je moč izluščiti kakšen nauk, denimo ta, da naključno žvečenje lubja lahko privede do epohalnih odkritij.
Pripravljeno po: The New England Journal Of Medicine, Massachusetts Medical Society
BIOENERGIJA
Kdaj telo samo spregovori?
Veselko Tomič
Človek ni omejen s svojo kožo. Vsak trenutek dneva in noči prenaša samega sebe prek njenih meja v vizijah, sanjah, vonjavah, toploti, mislih ...
Vedno me je fascinirala misel na človeka, ki je brezmejno obkro-
pevt deluje na energetsko ravnotežje bolnega in s tem pospeši revitalizacijo bolnega organizma ter zmanjša ali popolnoma odstrani bolečino.
To so besede profesorja dr. Arnalda Za-natte (napisane v pre-
stveno priznanje. Pot k priznanju in legitimnosti bioterapije ni bila enostavna. Najprej je bil dosežen napredek v deželah, kjer je znanost tudi sicer bolj razvita. V Italiji je pri delu inštituta in kampanji za priznanje bioenergije
žen s tolikimi aurami, da vsaka od njih nosi delček njegove zavesti in sevanje svojih sposobnosti, prenosljivih v prostor in čas. V rokah oseb, ki so definirane kot profesionalni bioterapevti, se nahaja univerzum potenciala. To je prenos stalne in prodorne človekove toplote, komunikacije brez besed. Profesionalni bioterapevt ima izjemno prevodnost v kožnem tkivu rok, tako da prek njih oddaja kompleksno sevanje. Takšno sevanje, ki se manifestira kot superiorna toplota, deluje na nastajanje endorfina (substance, ki deluje proti bolečinam) in kemično sestavo krvne plazme, obogatene s kisikom.
Tako lahko biotera-
dgovoru moje knjige »Ruke koje zrače«, 1988), direktorja inštituta za raziskavo bioenergije v Milanu - In-stututo Scientifico di Ricerca ed Applicazio-ne Energia Bio-Radian-te in predsednika evropske organizacije Cooperazione Sanitaria Complementare Intere-uropea (C. S. C. I).
Gospod Zanatta je s skupino strokovnjakov ustanovil insitucijo, ki je dvignila vrednost bioenergetski terapiji ne samo v Italiji, temveč tudi v svetu. S skupnim sodelovanjem tudi drugih svetovno priznanih imen in institucij so postavili temelje resnemu znanstvenemu raziskovanju, dvignili bioterapijo iz področja mejnih znanosti in ji omogočili znan-
sodelovalo veliko najuglednejših imen s področja znanosti in tudi z drugih področij (na primer najuglednejši kardiovaskularni kirurg Gaetano Azolina, pa tudi svetovno znani tenorist Luciano Pavarotti, ki je tudi sam imel izkušnje z bioterapijo).
Kljub temu, da se je pojavilo veliko »šarlatanov«, ki s svojim senzacionalističnim pristopom brez objektivnega argumentiranja nastopajo v medijih, je bioenergetska terapija našla mesto kot ena od mnogih naravnih metod zdravljenja.
Ravno velika moč medijev pa je tista, ki lahko z argumenti omogoči, da tisti, ki je pomoči potreben, to tudi dobi.

domači šport
KOŠARKA / JADRAN TKB DOMA (20.30) PROTI PORDENONU
ODBOJKA / V DRŽAVNIH C-l LIGAH
DANES
Sobota 13. februarja 1993
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
20.30	v Trstu, športna palača: Jadran TKB - Pall. Pordenone
MOŠKA D LIGA
18.00 v Miljah: Intermuggia - Bor Radenska; 20.30 v BrišCikih, dom Ervatti: Kontovel - Adi Digas PROMOCIJSKA LIGA
18.00 v Dolini: Breg - Barcolana; 20:00 v Nabrežini: Sokol Warm - Stella Azzurra; 20.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Ferroviario - Cicibona Plasteredilizia; 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Simek - Ardita 1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v BrišCikih, dom Ervatti: Polet - Prosek DRŽAVNI KADETI
16.00	v BrišCikih, dom Ervatti: Kontovel - Inter 1904; 18.00 v Vidmu: Udine BC - Bor Radenska NARAŠČAJNIKI
15.30	v Trstu, Ul. Ginnastica: Ferroviario B - Bor Radenska; 15.30 v Nabrežini: Sokol - Servolana DEČKI
18.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco A - Polet Zidarič
PROPAGANDA
9.00	v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor - Azzurra MINIBASKET
17.30	v Trstu, 1. maj: Bor - Dardi ODBOJKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Standrežu: Valprapor hnsa - Nova gens No-venta PD
ZENSKA C-l LIGA
20.30	v Trstu, šola Suvich: Bor Tombolini - Pav Martignacco; 20.30 v Villi Vicentini, Ul. Duca d‘Aosta: Car Friulana Vivil - Koimpex
MOŠKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga - Rozzol; 18.00 v Tržiču, zelena telovadnica: Cremcaffe - Bor; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia CDR - Ipem Buia
ZENSKA C-2 LIGA
18.30	v Porcii, Ul. delle Risorgive: Carrozzeria Emi-liana - Sokol Indules; 20.30 v Fiume venetu: Bo Frost - Kmečka banka
MOŠKA D LIGA
19.00	v Sovodnjah: SoCa Sobema - Itely Fojda ZENSKA D LIGA
18.00	v Čedadu, Ul. Udine: Asfjr - Koimpex; 20.00 v Maniagu, Ul. Marco Polo: Celinia - Bor Friulex-port
1.	MOŠKA DIVIZIJA
17.00	v Ronkah: Acli - Valprapor Vini Pintar; 18.00 v Standrežu: SoCa Valprapor PosAch - Valprapor Vini Pintar; 18.00 v Standrežu: SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje - 01ympia; 20.15 na Opčinah: Sloga - Le Volpi; 19.30 na Proseku: Kontovel - Kil-!joy
2.	ZENSKA DIVIZIJA
17.30	v Gradežu: Grado - Dom Imsa DEČKI
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Furlani - Nuova Pal-lavolo
NARASCAJNICE
15.00	v Trstu. Monte Cengio: Cus - Koimpex; 15.30 na Proseku: Kontovel - Altura
NOGOMET
UNDER21
15.30 v Dolini: Breg - Risanese DEŽELNI MLADINCI
15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Union 91; 15.00 v Locniku:, Ul. della Mocchetta: Lucinico - Primorje NAJMLAJSI
15.30	v Doberdobu: Mladost - Lucinico; 16.30 na Proseku: Primorje B - Primorje A
CICIBANI
15.00	v Miljah: Fortitudo - Bor; 15.00 na Proseku: Primorje - Campanelle
NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA
20.00	v Coccagliu, Ul. Paolo VI: TT Coccaglio -Kras
MOŠKA BI LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras - Marlins/Raiffeisen ZENSKA C LIGA
16.30	v Lainatah, Ul. Polesine: Cral Giba Seigy -Kras
MOŠKA D2 LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras - Fincantieri ROKOMET
MOŠKA C LIGA
19.30	v Merami: Volksbank Meran - Kras Trimac
Jima
Nedelja, 14. februarja 1993 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA
15.00	na Proseku: Primorje - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Romans dTsonzu, Ul. Aquileia: Pro Ro-mans - Zarja; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opici-na - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Ronchisu, Ul. Galatti: Ronchis - Kras; 15.00 v Zompicchii, Ul. Pozzo: Zompicchia - Primorec; 15.00 v Dolini: Breg - Fincantieri; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Medea
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Padričah: Gaja - Mladost NARAŠČAJNIKI
10.30	v Zavljah: Zaule Rabuiese - Primorje ZAČETNIKI
SanfAndrea - Zarja Adriaimpex B
ODBOJKA
MLADINCI
11.00	na Opčinah: Sloga - Volley club MLADINKE
11.00 v Trstu, šola Visentini: Altura - Koimpex DEKLICE
9.30	v Tržiču: Arcoel Tržič - SoCa NARASCAJNICE
11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Sgt
KOŠARKA
DEŽELNI KADETI
11.45 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Breg
MINIBASKET
TROFEJA JADRAN
BrišCiki, dom Ervatti: 14.00: Divača - Bor, 15.10: Kontovel - Postojna, 16.20: Porotorž - Sokol, 17.30: Dom - Sežana
Ni alternativ
Za jodronovce pride drevi v poštev samo zmaga Oslabljeni gostje imajo na lestvici le dve točki več
Pri Valpraporju podaja Rigonat
Okrnjen tudi Koimpex, borovke doma
Igor Canciani
V preteklem 19. kolu košarkarske B-2 lige je za svojevrstno presenečenje poskrbelo moštvo Sutor iz Montegrana-ra, ki je na domačih tleh premagalo in po končnem izidu sodec tudi dovolj gladko, dotlej še prvouvršCeno Ravenno (končni izid 74:62). Montegranaro je z zmago potrdil trenutek dobre forme in svojo dobro uvrstitev nasploh (4. mesto). Na vrhu pa sta s točkama prednosti nad tretjeuvršCeno Ravenno ostala še Faenza in Vite d’oro Cento, ki sta doslej v največji meri uresničila napovedi opazovalcev ter pričakovanja predvsem lastnih navijačev in ki brez večjih odstopanj nadaljujeta z osvajanjem zmag v nizu.
Na dnu lestvice pa ostaja položaj vse bolj zapleten. Razen ekipe iz San Marina, ki je zbrala samo 4 točke in je v bistvu tudi praktično že odpisana iz drugoligaškega tekmovanja, se za obstanek v ligi krčevito bori kar nekaj postav.
Med le-temi pa je na žalost tudi naša združena ekipa, ki bo drevi sprejela v goste Pordenone, neposrednega konkurenta v boju za rešitev pred izpadom, ki pa je v tem trenutku v
bistveno boljšem stanju kot sam Jadran TKB, sedaj že na predzadnjem mestu razpredelnice v družbi ekipe Porto Sant’Elpidio. Pode-nonCani so doslej zbrali 14 točk, kar jim lahko štejemo v Čast, glede na to, da je nekdaj ugledni prvoligaški klub iz Furlanije v popolnem finančnem razsulu in da je na novembrskem mini kupoprodajnem roku oddal v Brescio svojega najboljšega posameznika - Davida Turela. Razen tega pa se v Pordenonu spopadajo s kopico ad-ministrativno-upravnih težav, kar seveda tudi igralcem ne dopušča, da bi se lahko lotevali svojih prvenstvenih nalog z ustrezno mero spokojnosti in zbranosti. V minulem kolu je Pordenone potegnil krajši konec v dvoboju s postavo Campli, za jadranov-ce pa dobro vemo, kakšen razplet je imelo njihovo gostovanje v Oz-zanu. Zato pa nad to prav rade volje spustimo zastor in dogodek skušamo potisniti v pozabo.
Za DrvariCeve varovance, nekdanje »modre bojevnike« bo drevi priložnost, da nazaj pridobijo vsaj del porušene časti in ponosa, kajpak na podlagi prepričljive
Sandi Rauber med prodorom na koš v tekmi s Faenzo
igre in zmage z direktnim tekmecem za obstanek v ligi. Med tednom so Jadranovi košarkarji v okviru primorske lige suvereno premagali sicer oslabljeno postavo Ser-volane. Zdravstveno stanje je kolikor toliko zadovoljivo, Ce izvzamemo dejstvo, da je Pregare ves teden bolehal za gripo. Na poškdobe in obolenja, kot pravi sam Drvarič, pa se ni sklicevati v nobenem primeru. Prav spopad s Pordeno-nom pa bo za jadranovce
prvi iz serije zahtevnih popravnih izpitov, ki se jih bodo morali lotiti od tu do konca lige. Naj še navedemo, da je iz Slovenije v tem tednu prišla razvesljiva novica, da je Janez Drvarič, Jadranov trener, glavni kandidat za prevzem nasledstva Zmaga Sagadina na krmilu slovenske državne reprezentance.
Srečanje med Jadranom TKB in Pordeno-nom bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 20.30.
Minulo kolo se je za naše tri ekipe, ki nastopajo v odbojkarskih državnih ligah, odvijalo v znamenju slabe igre. To je valpraporovce in borovke drago stalo, slo-gašice pa so k sreCi za nasprotnika imele preslabo Alturo, tako da so vseeno zmagale.
Najmanj dvem našim šesterkam tudi tokrat ne bo lahko, saj je zdravstvena slika v Valpraporo-vem in Sloginem taboru vse prej kot rožnata, dobro, z izjemo še vedno poškodovane Gustinije-ve, pa so se do včeraj počutile borovke, ki so v domačem srečanju proti zadnj euvrščenemu Mar-tignaccu tudi pred objektivno daleč najlažjo nalogo-
Poškodovanim Super-gi in Lutmanu se je na seznam nerazpoložljivih igralcev Valpraporovega trenerja Zamoja uvrstil še podajaC Berzacola. 2e nekaj Časa trenira nerazpoložen, pesti ga slabokrvnost in sporazumno z društvom si je igralec vzel teden dni počitka. Danes bo na domači tekmi proti ekipi Nova Gens verjetno prisoten, a zanesljivo bo na njegovem mestu zaigral mladi Stefano Rigonat (letnik 75), ki bo tako prvič polnopravno prevzel vlogo režiserja. Ker pa ima fant zelo malo | izkušenj, saj je lani igral
v D ligi z ronskim Adijem, zna ta zamenjava precej vplivati na igro moštva, tako da v Valpra-porovem	taboru
pričakujejo srečanje nekoliko zaskrbljeni. Vodstvo in igralci nočejo poglabljanja sedanje krize, zato so se trdno dogovorili, da bodo morebitne težave z uigranostjo na tej tekmi nadoknadili s povečano borbenostjo.
Slabo je tudi to, da bo Diego Petejan v torek v Pesaru oblekel vojaško suknjo. Petejan letos še ni stopil na igrišCe v C-l ligi, vendar pa se bo tudi ta odsotnost poznala, predvsem na treningih, kjer zdaj pomanjkanje zadostnega števila igralcev že precej pogojuje trenerjev naCrt dela.
S še večjimi težavami se glede prisotnosti na treningih ubadajo pri Koimpexu, kjer letos res nimajo sreče. V ekipi je zdaj ostalo devet igralk, a Fabrizijeva je zbolela, Zottijeva ima spet težave s hrbtom, Miotova pa je prezaposlena s študijem. Pred drevišnjim nastopom v Villi Vicentini je torej stanje problematično. Naposled bodo verjetno vse igralke prisotne, forma mnogih pa je seveda načeta. Vivil ima na lestvici le točki vec od slogašic, možna je torej priključitev, a ne bo lahko. Trener gostiteljic Rizzati napoveduje boj:
»Mi želimo Cimprej izbojevati še štiri točke, da bi se rešili in zamenjali koncept igre. Zdaj igramo doma dvakrat zapored, zato računamo, da bi ta cilj dosegli takoj. Vem, da s Slogo ne bo lahko, saj z njimi vedno igramo pet setov.«
In res, tako je bilo tudi v prvem delu na Opčinah, ko je Vivil zmagal s 3:2. Takratni tie break je bil živ dokaz o »nesreC-nosti« letošnje Slogine sezone. Peterlinove varovanke so namreč ob menjavi igrišča vodile 8:1, nato pa še 12:7, a so set kljub temu izgubile.
Borovke so proti slabšim nasprotnikom letos sicer vedno zmagale, a vsakič tudi zaigrale bolj povprečno, zato ni čudno, da pred srečanjem z zadnjeuvršenim Marti-gnaccom trener Sore svari pred podcenjevanjem. »Smo favoriti, ne smemo pa jemati tekme preveč na lahko«, pravi. Imajo plave v prvenstvu sploh še kakšen cilj po gladkem porazu v Trentu proti vodilni Marzoli? »Mesti pri vrhu še nista oddani. Ce Mogliano premaga Mar-zolo, Marzola pa potem zgubi še v Vidmu, se do drugega mesta lahko dokoplje še kdo drug. Za nas pa je zdaj važno, da se obdržimo v krogu najbližjih zasledovalcev vodilnih«, meni Borov trener. (A. Koren)
Namizni tenis:
V Coccagliu brez možnosti, fantje gostijo Mailing
Jasna Jurečič
Po krajšem premoru bodo Krasove ekipe spet zaposlene s prvenstvenimi tekmami. Prva ženska ekipa Kras Corium bo gostovala pri Coccagliu - nosilcu ekipnega državnega naslova in glavnega favorita med dvanajstimi ekipami, kolikor jih nastopa v najvišji namiznoteniški ligi. Poraz s Coccagliom je pričakovan, zanj namreč igra absolutna prvakinja Alessia Arisi, ki je v Zgoniku nismo videli ob priliki njihovega gostovanja, dalje Kitajka Daih Lili, najmočnejša med tujkami v Italiji, članica državne reprezentance Merenda, imajo pa Se druge igralke.
Naša najmlajša ekipa v prvenstvu, ki jo sestavljajo Biserka Simoneta, Monika Radovič in Ana Bersan, seveda nima dovolj izkušenj, da bi se zoperstavljala tako močnemu nasprotniku, vendar bi morala naša prizadevna dekleta v tem neugodnem položaju potegniti boljšo plat. Vzeti namreč tekmo kot dobro pripravo za srečanje prihodnjega kola proti Recoaru, ki predstavlja glavno oviro za uvrstitev v play out.
Z velikim zanimanjem si bomo v Zgoniku drevi ob 18. uri ogledali moštvo Krasa A čtiva, ki se bo pomerilo z ekipo Marling Raiffeisen. Od predvidenega načrta na začetku sezone o uvrstitvi v sredino lestvico med osmimi ekipami so Krasovi fantje presegli vsa naša pričakovanja in v povratnem delu nadaljujejo naskok na A 2 ligo. Marling je ena od solidnejših ekip v sicer zelo homogenem prvenstvu moške B 1 lige.
Krasovi fantje Kristjan Mersi in brata Milic pa seveda ne mislijo odstopiti od novega načrta, zato pričakujemo, da bodo tudi drevi postregli z lepo športno predstavo in si z novo zmago še bolj utrdili svoj vodilni položaj.
Za mlade Krasove igralke Eriko Radovič, Vanjo in Katjo Milič bo gostovanje četrtega povratnega kola v državni C ligi pri nasprotniku Cral Giba Lainate pri Milanu težka preizkušnja. Z njim so doma utrpele visok poraz predvsem zato, ker so pri Lainate zbrane igralke starejšega kova, ki so namenjene, da prestopijo ligo.
Moralo v Kraševem taboru so močno dvignili uspehi v povratnem delu prvenstva. Upajmo, da bo Kraševkam športna sreCa naklonjena tudi na tekmi z Lainate.
V promocijskih ligah bodo tri Krasove ekipe odigrale zadnje kolo. Moška D 2 in ženska ekipa Kras A bosta tekmovali doma, prva s Fincantieri in slednja z videmskim Rangers. Kras D pa bo gostoval v Pordenonu.
ODBOJKA / DEŽELNA PRVENSTVA
Doma tokrat le moške vrste Olympie CDR Sloge (derbi z Rozzolom) in Soče Sobema
Borovci no »nemogočem« gostovanju v Tržiču - Nasprotnik sokolovk nepremagan že pet kol - Kmečka banka v Fiume Venetu - D liga: Koimpex tvega: zadnja možnost borovk?
V 15. kolu moške C-2 lige Čaka najvažnejša preizkušnja Slogo, ki se bo na Opčinah srečala s tržaškim Rozzolom. V prvem delu prvenstva je Sloga zmagala v gosteh, tega poraza pa Rozzol ni še prebavil in se zato hoče maščevati. Rozzol je v prejšnjem kolu povsem zasluženo premagal celo 01ympio, pokazal pa je predvsem veliko borbenost, pa tudi lepe kombinacije v napadu. Slogaši morajo zato danes servirati napadalno, da onemogočijo hitre napade Rozzolovih centrov, ki so zelo nevarni. Žal pa Sloga ne bo nastopila v popolni postavi. Gotovo bo odsoten Cisolla, ki je med tednom zbolel, vprašljiv pa je tudi Božičev nastop zaradi poškodbe.
01ympia CDR igra na domačem igrišču proti Ipemu iz Buie. Iz tehničnega vidika so Goričani gotovo za razred boljši od gostov, toda 01ympia ima v zadnjih kolih nekaj težav, ker je precej igralcev iz raznih razlogov odsotnih. Tako je ekipa tudi v tem tednu trenirala slabo, kar se bo verjetno na tekmi tudi poznalo. Ipem je v prejšnjem kolu premagal solidno ekipo iz Moše, po besedah trenerjev Pighinija in Baracchinija pa je odigrala letošnjo najboljšo tekmo. Sprejem je bil soliden, tako da je podajaC lahko izkoristil hitre centre in zanesljiv napad iz druge linije.
Bor Čaka danes nemogoče gostovanje v Tržiču proti Cremcaffeju. Borovci seveda nimajo nobenega upanja na zmago, Ce-
Andrej Maver
prav bo med domačini odsoten ex borovec Ru-des. Med borovci bodo verjetno prisotni vsi, čeprav so iz raznih razlogov slabše trenirali Cere-sari, Caputi, Chert, Stulle in Latin.
V ženski C-2 ligi Čaka Sokol Indules zelo težko gostovanje v Porcii, ki zaseda tretje mesto na lestvici. Ekipa je v odlični formi, saj je nepremagana že pet kol, v teh petih kolih pa je izgubila en sam set, zadnjic pa je bila poražena v Sovodnjah proti Kmečki banki. Domačinke so danes prisiljene zmagati, ker še računajo, da se lahko vključijo v boj za prva mesta. Nasprotno pa so Sokolovke neobremenjene z rezultatom in lahko igrajo bolj sproščeno. Ce bodo Nabrežinke igrale celo tekmo, tako kot so v prejšnjem kolu prva dva seta, lahko računajo tudi na presenečenje. Na srečo bodo tokrat razen Pertotove prisotne vse igralke, ki so se na to tekmo tudi zelo dobro pripravile, saj trener Jerončič zelo dobro pozna dobre in slabe lastnosti nasprotnika.
Kmečka banka danes gostuje v Fiume Venetu proti neugodnemu nasprotniku. Ima sicer samo dve točki več od Go-ričank, toda v tem prvenstvu je že presenetil tudi boljše ekipe. V goriškem taboru z optimizmom pričakujejo to tekmo. Med tednom so se namreč Goričanke dobro pripravile. Ce bodo igralke igrale po svojih zmožo-
stih, jim zmaga ne bi smela uiti.
V	D ligi ima Soča Sobema popravni izpit po gladkem porazu v prejšnjem kolu. V Sovodnjah se bo namreč srečala z ekipo Itely iz Fojde, ki ima štiri točke manj od Sočanov. V prejšnjem kolu je Itely nerodno izgubil proti tržaškemu Prevenireju, ko mu je bilo usodno podcenjevanje nasprotnika, današnja tekma pa je zanj zadnja priložost, da se vključi v boj za napredovanje. V primeru poraza bi namreč zaostal za Sočo za šest točk, prvenstvo pa bi bilo praktično že zaključeno. SoCa pa mora danes tudi maščevati poraz iz prvega dela prvenstva, ko so Sočani zapravili prednost 2:1 v setih in vodstvo 9:1 v četrtem setu.
V	ženski D ligi gostuje Koimpex v Čedadu. To je eno izmed najtežjih gostovanj v tem prvenstvu. Asfjr je namreč v odlični formi, saj je v prejšnjem kolu premagal kar v gosteh Rivignano. Med tednom so slogašice trenirale nekoliko slabše, ker je bilo precej igralk odsotnih zaradi bolezni ali drugih vzrokov. Vsekakor pa Koimpex računa tudi tokrat na zmago.
Izredno pomembna tekma čaka Bor Friulex-port. Srečal se bo namreč s Celinio, ki ima na lestvici samo dve točki vac od borovk. Tudi na tem gostovanju bosta žal odsotni Stoperjeva in Fo-rausova, klub temu pa morajo borovke ciljati na zmago. Poraz bi namreč zelo otežkocil nalogo borovk.
Borovi mladinci slabo začeli v tolažilni skupini Več tekem najmlajših
MLADINCI
Nuova Pallavolo Trieste - Bor Furlani: 3:0 (15:9, 16:14, 15:2)
BOR FURLANI: Furlanic, Šušteršič, Domio, Pieri, Cuk, Ta-lotti, Smotlak, Sancin, Pertot.
Slab začetek in se slabši konec. Tako bi lahko strnili komentar o prvi tekmi borovcev v tolažilni skupini. Prvi set je trajal 23 minut, vendar so plavi, vsi brez izjem, zaigrali živčno in neurejeno. Drugi set (26 minut) je bil uspešnejši, Čeprav se igra ni bistveno spremenila. Vodili so do rezultata 14:9, nato so prepustili iniciativo nasprotniku in seveda tudi set. Borovci so imeli Štiri set žoge, a dvakrat so zgrešili servis. V zadnjem setuso plavi povsem popustili. Resnici na ljubo ne gre pripisati vso krivdo samo igralcem. V treh setih je na primer tehnično vodstvo izkoristilo le dva »time outa«. (M.S.)
NARAŠČAJNIKI
Bor Furlani - Nuova Pallavolo 3:0 (15:1,15:2,15:6)
BOR FURLANI: Bosari, Mauri, Krmec, Lunazzi, Mikolj, Sa-varin, Seppi.
To je bila doslej najbolj gladka zmaga borovcev. Tokrat je v vrstah borovcev manjkal le en igralec in fantje so spet zaigrali kot zmorejo. Z dobrimi servisi, predvsem pa z uspešno gradnjo napada, nasprotnikov niso pustili do sape. Dekoncentrirali so se le v začetku tretjega seta. Plavi se Se lahko pote-gujej za naslov prvakov, a v prihodnji tekmi bo treba gladko premagati ta Cas vodilno moštvo Pallavola. (A.J.)
Sloga - Pallavolo 0:3 (5:15,12:15, 8:15)
SLOGA: Gregori, Grilanc, Milic, Montello. Pavletič, Peterlin, Sosič.
Pallavolo, ki zanesljivo vodi v tem prvenstvu, je bil tudi tretjič letos boljši od mladih slogaSev. V začetku so naši fantje svoje nasprotnike vse preveč »spoštovali«, tako da so v prvem setu dokaj plaho in pasivno sprejemali njihove pobude. Povsem drugačen je bil drugi set, ko je Sloga z ostrejšim servisom in dinamično obrambo spravljala v težave tržaško ekipo, set pa se je izmuznil za las .V 3. pa je spet prišla do izraza pemoC Pallavola, Cigar igralci so vsi leto starejši od slogašev. (Inka)
NARASCAJNICE
Bor Friulexport - Sokol 3:0 (15:1,15:0,15:0)
BOR FRIULEKPORT: Bogateč, Orel, Severi, Sternad, To-maselli, Ruzzier, Flego, F. in K. Mezgec, Rogelja, Sadlovski.
SOKOL: Udovič, Hrovatin, Kosmina, Rebula, Sanna, Švara.
Okrnjene sokolovke se v anticipirani tekmi 1. povratnega kola objektivno boljšim borovkam niso mogle upirati. Sesterki se bosta spert pomerili drevi v Nabrežini v zaostali tekmi.
Sokolovke so med tednom igrale tudi s solidnim Ricrea-torijem in zgubile s 3:0 (15:0, 15:3, 15:8).
ŠPORT

Sobota, 13. februarja 1993
SMUČARSKO SP / ODPADLA OBA SUPERVELESLALOMA
V Morioki zdaj sneži
Na račun »Super snežne senzacije« zbijajo že najrazličnejše šale - Prirediteljem se računi ne izidejo - Jure Košir in Alberto Tomba redno vadila slalom
Andrej Dekleva
MORIOKA -	51-
ZUKUISI - Za včeraj napovedani tekmovanji v supeveleslalomu nista imeli sreče z vremenom. To se je ravnalo po vremenski napovedi, ki je predvidela sneženje in okrepitev vetra.
Okoli 2600 ljudi, na katerih sloni svetovno prvenstvo, je bilo zopet brez dela in na račun »Super snežne senzacije«, kot je komercialno ime prvenstva, so zopet začele nastajati Šale. Da je res Snežna senzacija, ko pa že skoraj ves čas prvenstva pada sneg, in podobno.
Položaj se zdi najmanj smešen prirediteljem, ki jim je bilo še prve dni prvenstva jasno, da ne bo šlo vse po načrtih. Prvenstvo jih bo stalo več kot 20 milijonov ameriških dolarjev, vreme pa je najbolj zmanjšalo načrtovani dohodek od prodaje vstopnic, ki pa je znašal le nekaj več kot dvajseti del proračuna. Na kar nekajkrat toliko jenov so računali pri prodaji televizijskih pravic, a jih bodo zaradi na glavo postavljenega programa tekmovanj iztržili manj. Razliko bo v tem primeru krila zavarovalnica, pri
Stopnišča na cilju superveleslalomske proge včeraj vnovič brez gledalcev (telefoto AP)
večdnevnih prebavnih težavah počuti bolje, a ga je bolezen izčrpala, tako da je iz boja za slalomske kolajne najverjetneje že izpadel.
kateri so se previdni prireditelji zavarovali pred tovrstnimi tveganji.
Ob pogledu na številke bolj pretrese vsota, ki so jo v zadnjih nekaj letih porabili za gradnjo tukajšnjih cest - blizu 300 milijonov ameriških dolarjev. Kje so te ceste, nimajo športniki, - njihovi spremljevalci in novinarji, ki se vsak dan prevažajo med Mo-rioko, Sizukuišijem in tekmovališči, najmanjšega pojma. Razen ne pretresljivo sodobne magistralne cese št-vilka 46, ki vodi skozi Morioko in Sizukuiši, so vse druge vaške, na
katerih se avtobusa težko srečata.
Od vseh neštetih podatkov športnike seveda zanima le prevoz, še mnogo bolj pa njihova tekmovanja, ki jih prelagajo od dneva v dan. Po dveh normalnih tekmovalnih dnevih, če tako lahko poimenujemo po dve tekmovanji naenkrat, so bili včeraj spet na trnih.
Ker nekaj tistih, ki so že odsmučali svoje, je sicer že odpotovalo domov, preostali pa so misli na start zopet odganjali na simulatorjih avtomobilističnih in motociklističnih dirk v hotelskem predverju in gledanjem filmov.
Dekleta so z odpovedjo superveleslaloma »razveselili« že navsezgodaj zujutraj, fantje pa so na odločitev čakali
do poldneva. Nato so slalomisti še malo vadili, tudi favorita Jure Košir in Alberto Tomba, ki se v zadnjih dneh nista počutila najbolje. Jure je bil nekaj slabšega zdravja v četrtek, a je bil že včeraj kar najbolje pripravljen na nastop v supervelelslalomu, »Tombino« pa se po
Miosprav
USPESN0 BLAŽI BOLEČINE
ELJKN
Doslej
izvedli
sedem
tekem
Vsi dosedanji dobitniki kolajn in uvrstitve slovenskih tekmovalcev
KOMBINACIJA Moški: 1. Lasse Kjus (Nor); 2. Kjetil Andre Aamodt (Nor); 3. Marc Girardelli (Luks); 7. Jure Košir; 11. Mitja Kunc.
Zenske: 1. Miriam Vogt (Nem); 2. Picabo Street (ZDA); 3. Anita VVachter (Avs); 20. Urška Hrovat VELESLALOM Moški: 1. Kjetil Andre Aamodt (Nor); 2. Rainer Salzberger (Avs); 3. Johan Wall-ner (Svi); 17. Mitja Kun; 21. Gregor Grilc; 31. Andrej Miklavc Zenske: 1. Carole Merle (Fra); 2. Anita VVachter (Avs); 3. Martina Ertl (Nem); 6. Spela Pretnar; 9. Mojca Suhadolc; 27. Urška Hrovat SMUK
Moški: l.Urs Leh-mann (Svi); 2. Atle Skaardal (Nor); 3. A. J. Kitt (ZDA)
Zenske: 1. Kate Pa-ce (Kan); 2. Astrid Loedemel (Nor); 3. Anja Haas (Avs); 22. Mojca Suhadolc SLALOM
Zenske: 1. Karin Buder (Avs); 2. Julie Parisien (ZDA); 3. Elfi Eder (Avs); 22. Spela Pretnar; 26. Urška Hrovat
KOŠARKA / EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO
Jure Zdovc odločilen v Zagrebu, pri Knorru jezni
Skansijev Beneffon v Trevisu zlahka premagal Bayer iz Leverkusna - Tesna zmaga Scavolinija v Tel Avivu
ATLETIKA / POLEMIKE V LIZBONI
TREVISO - Od konca prvega dela evropskega klubskega košarkarskega prvenstva nas ločita še dve koli.
Medtem ko sta si od italijanskih ekip Scavoli-ni iz Pesara in Benetton iz Trevisa že zagotovila mesto v play-offu, bolonjski Knorr tega cilja še ni dosegel, saj je v tem, 11. kolu A skupine tesno, za 2 točki, izgubil v Solunu proti Paoku. Srečanje je bilo zelo izenačeno in v zadnjih minutah skoraj dramatično. Grki so z odličnim Prelevičem na čelu (dal je 22 točk), izkoristili prednost domačega igrišča in ob zanosnem, skoraj fanatičnem navijanju lastnega občinstva izborili tesno zmago. Košarkarji Knorra in trener Messina so se ob koncu tekme hudovali na sodnika, češ da sta spregledala osebno napako nad Danilovičem pri zadnjem (brezupnem) metu na koš. Tako ali drugače je bila zmaga Paoka, ki ga vodi bivši trener jugoslovanske reprezentance Dušan Ivkovič, zaslužena. Grki so bili namreč v zadnjih in ključnih trenutkih priseb-nejši. V tem delu se je zlasti odlikoval Američan Levingston, ki je«pre-skakal« tako v obrambi kot v napadu vse gostujoče centre. Najboljši strelec Knorra je bil Bi-nelli s 14 točkami, Dani-lovič pa je krepko odpovedal (le 12 točk).
Zlata vredni točki pa je v Tel Avivu osvojil Sca-volini, ki je po tej zmagi skupno s Paokom na vrhu lestvice te skupine. Varovanci trenerja Buc-cija so bili skoraj skozi
vse srečanje v vodstvu, v zadnjih minutah pa so tvegali celo zmago in tako slavili le s tremi točkami razlike.
Zelo pomembno zmago je v tem kolu dosegel Zdovcev Limoges, ki je kar sredi Zagreba premagal domačo Cibono. Zagrebčani so se s tem porazom dokončno poslovili od tega pokala. Tudi na tem srečanju je Gibona igrala dokaj slabo. Odsotnost pravega »play-makerja«, kot je Alano-vič, se še kako pozna pri igri Gibone. Po drugi strani pa je Limoges, ki ga vodi Maljkovič, spet dokazal, da odlično igra v obrambi in da sta glavna nosilca igre Jure Zdovc (proti Giboni je dal 21 točk) in Američan Young (19 točk).
V B skupini je Skansijev Benetton brez vsakš-nih težav odpravil nemški Bayer. Na tem srečanju se je posebno izkazal mladi Scarone, ki je odlično vodil svojo ekipo.
Vse slabši Zadar je po pričakovanju izgubil v Pireju proti Oympiakosu. Berry (25 točk) in Paspalj (23) sta bila pri domačem moštvu najboljša strelca, pri Zadru se je »rešil« le veteran Popovič (18 točk).
Derbi tega kola je bil v Orthezu, kjer je vodilni Real tesno zmagal predvsem po zaslugi Brovvna (20 točk), Sabonisa (17) in Birjukova (17). Pri Orthezu je bil najboljši Muresan (23 točk).
Skupina A
IZIDI 11. KOLA: Maka-bi - Scavolini 88:91, Paok - Knorr 64:62, Gibona -Limoges 58:62, Joventut
prost. VRSTNI RED: Paok Solim in Scavolini Pesaro 14, Limoges 12, Knorr Bologna in Gibona Zagreb 10, Joventut Badalona 8, Makabi 4. PRIHODNJE KOLO (18.2.): Knorr -Makabi, Limoges - Scavolini, Joventut - Paok, Gibona prosta.
Skupina B
IZIDI 11. KOLA: Pau -Real Madrid 67:70, Mali-nes - Estudiantes 85:93, 01ympiakos - Zadar 75:61, Benetton - Bayer 98:71. VRSTNI RED: Real Madrid 20, Benetton Tre-viso 18, Pau Orthez in 01ympiakos Pirej 14, Bayer Leverkusen 10, Estudiantes Madrid 8, Malines 2. PRIHODNJE KOLO (18.2.): Estudiantes - Real, Zadar - Pau, Bayer - Malines, Benetton - 01ympiakos.
Sta tokijska rekorda Levvisa in Povvella neveljavna?
Steza na svetovnem prvenstvu je bila trša od dovoljenega
Dragiša Popovič Baldani
Powell je z 8,95 m prehitel legendarnega Beamona
LIZBONA - Veljavnost rekordov, ki so bili doseženi na svetovnem prvenstvu v Tokiu, je vprašljiva! Ta vest, ki so jo danes posredovale vse lizbonske radijske postaje, je prišla s sedeža Mednarodne atletske federacije (ELAA), pravi pa, da so bile prekršene norme iz člena št. 137 pravilnika za mednarodne prireditve v atletiki. Umetna atletska steza na tem tekmovanju je bila namreč trša, kot predvidevajo norme.
Same okoliščine na stezi, in sicer določena kakovost materiala, naj bi omogočale prednost posameznim panogam, kot menijo pristojni izveden-
ROKOMET / V PRIREDBI RK TITANIC IZ SE2ANE
Primorska liga tudi za rokometaše
Nastopajo po tri ekipe z vsake strani meje - Pobuda za utrjevanje prijateljstva
Rokomet postaja tudi na Primorskem vedno bolj deležen zanimanja publike, in to tako na eni kot na drugi strani meje. Z namenom nadaljnje promocije tega športa in s privoljenjem tako slovenske kot italijanske rokometne zveze bo RK Tita-nic Sežana organiziral mednarodno tekmovanje po zgledu košarkarske Primorske lige. Za Pokal Prijateljstva, kot so poimenovali to tekmovanje, ki ga sponsorizira disko Titanic, se bo potegovalo šest ekip in sicer poleg organizatorja RK Titanic iz Sežane, ki nastopa v
tretji slovenski državni ligi še druga postava RK Andor Jadran iz Hrpelj, ki prav tako igra v 3. ligi, RK Izola iz 2. slovenske lige, CUS Udine iz italijanske B lige, zgoniški Kras Trimac iz italijanske C lige in še tržaški Lelio Team, ki nastopa v italijanski D ligi. Tekmovanje je organizirano kot pravo prvenstvo s povratnimi koli, na sporedu bo torej deset kol, ki se bodo odigravale med tednom. Trimac bo domače tekme igral v Hrpeljah, ker ne razpolaga z dovolj velikim pokritim igriščem, Lelio Team pa bo iz po-
dobnih razlogov igral vse tekme v gosteh. Prvo kolo bo na sporedu že naslednji teden.Težko je napovedati favorita, saj se na taksnih tekmovanjih ekipe drugače odzivajo kot na državnih prvenstvih, tako da lahko pričakujemo tudi kakšno presenečenje. Nedvomno pa bo ta pobuda močno pripomogla k utrjevanju stikov med društvi z obeh strani meje.
Razpored tekem:
1. kolo (15. in 16.2., povratne 29.3. in 1.4.): Andor Jadran-Lelio Trimac; Titanic Sežana-Izo-la; CUS Udine-Kras Tri-
mac.
2.	kolo (3. in 5.3., povratne 12., 13. in 14.4.): Kras Trimac-Lelio Team; Izola-CUS Udine; Andor Jadran-Titanic Sežana.
3.	kolo (8., 9. in 10.3., povratne 19.4.): Titanic Sežana-Lelio Team; CUS Udine-Andor Jadran; Kras Trimac-Izola.
4.	kolo (15. in 16.3., povratne 26. in 28.4.): Izola-Lelio Team; Andor Jadran-Kras Trimac; Titanic Sežana-CUS Udine.
5.	kolo (22. in 24.3., povratne 10. in 11.5.): CUS Udine-Lelio Team; Kras -Titanic Sežana; Izo-la-Andor Jadran.
ci FIAA. Najbolj so bili favorizirani na primer Carl Levvis, ki je zrušil svetovni rekord na 100 m z 9, 89 sekundami, pa tudi Mike Povvell pri skoku v daljino, kjer je preskočil 8, 95 m in »zrušil« daljavo legendarnega skoka Boba Beamona iz leta 1968 v Mexiko Cityju.
Po informacijah, ki so jih objavili v Lizboni, je FIAA angažirala več laboratorijev, ki bodo proučili material, s katerim je bila prekrita tekmovalna steza. Za tukajšnje atletske strokovnjake je problem, ki je izbruhnil v zvezi s kvaliteto tekmovalne steze, »strel v prazno«, še posebej, ker je bilo pred tekmovanjem znano, katero podjetje (in kako kvalitetno) pripravlja stezo za tako pomembno srečanje. Tukajšnji poznavalci atletike menijo, da so bile razmere za vse tekmovalce enake, in da je«absurdno sploh pomisliti na razveljavitev svetovnih rekordov in odličnih rezultatov mojstrov svetovne atletike.«
Nekaj trenerjev, učiteljev asov, kot sta Carlos Lopez in Rosa Mota, zagotavlja, da je bila tekmovalna steza več kot odlična, da ni bilo toliko poškodb kot na prejšnjih prvenstvih, in da je omogočila doseganje odličnih rezultatov.
Poleg tega pravila FIAA predvidevajo, da pred tako pomembnim tekmovanjem taksno stezo »potrdi« tudi za to pristojna komisija FIAA, kar je ta pravočasno tudi storila.
NOVICE
Presenetljive težave najboljših
MEMPHIS - Na mednarodnem teniškem turnirju z nagradnim skladom 780.000 dolarjev sta Američana Jim Courier in Andre Agassi s težavo ugnala svoja nasprotnika. Courier je premagal Novozelandca Stevena s 6:4, 1:6 in 7:6 (8:6), Agassi pa rojaka Adamsa s 6:7 (10:12), 6:4 in 6:0. Ljubljenec domačega občinstva Američan Dave Randall, ki je na 225. mestu svetovne lestvice, je po zmagi nad lanskoletnim zmagovalcem Malivajem Wa-shingtonom (ZDA) v osmini finala premagal tudi Brazilca Jaima Oncinsa s 5:7, 6:3, in 6:2.
Ostali izidi: Martin (ZDA) - Eltingh (Niz) 6:3, 6:3; Stark (ZDA) - VVoodforde (Aus) 4:6, 6:4, 6:4; Man-sdorf (Izr) - Braasch (Nem) 6:3, 6:4; Cesnokov (Rus) - Gilbert 6:2, 4:6, 6:2. (Reuter)
Polgarjeva še naprej v vodstvu
BUDIMPEŠTA - V dvoboju z bivšim svetovnim prvakom, Borisom Spaskim, je šestnajstletna madžarska šahistka Judith Polgar v sedmi partiji, igrala je s črnimi figurami, po 23. potezah izsilila remi. Tri partije pred koncem vodi Polgarjeva s 4:3. (Reuter)
Smrt svetovne prvakinje
MOSKVA- V prometni nesreči je izgubila življenje petkratna svetovna prvakinja v športno-rdtmični gimnastiki, Rusinja Oksana Kostina. Se ne 22-letna zvezda z zadnjega svetovnega prvenstva v Bruslju je že junija leta 1992 na evropskem prvenstvu v Stuttgartu osvojila tri zlate medalje, vendar se ni uspela uvrstiti v rusko reprezentanco za poletne olimpijske igre v Barceloni.
Auriol in Occelli spet zmagala
KARLSTAD - Po prvi etapi 1431 kilometrov dolgega rallyja po Švedski vodi Francoz Didier Auriol s sovoznikom Bernardom Occelli jem na vozilu Toyota Celica Turbo. Drugo mesto sta zasedla Britanca Mc Rae in Ringer (Subaru Legacy), tretja pa sta bila Finca Kankkunen in Piironen, prav tako Toyota Celica Turbo. To je že druga letošnja dirka v tekmovanju za svetovno prvenstvo, na kateri sta zmagala Auriol in Occelli.
Kazen za Zaragozo
MUENCHEN - Na sedežu evropske nogometne zveze so spremenili prvotno odločitev disciplinske komisije UEFA, ki je zaradi incidenta na tekmi med špansko Zaragozo in nemško Borussijo iz Dortmunda, španskega prvoligaša kaznovala tako, da bi moral dve tekmi odigrati pred praznimi tribunami. Zdaj bodo lahko nastopili pred svojimi navijači, vendar bodo morali tekmi odigrati vsaj 350 kilometrov daleč od matičnega stadiona.
Svetovni rekord Privalove
MADRID - Ruska atletinja Irina Privalova je na dvoranskem mitingu v Madridu s časom 6, 92 postavila novi dvoranski svetovni rekord v teku na 60 metrov in tako za štiri stotinke sekunde popravila prejšnjega, Jamajčanke Otteyeve. Odlične rezultate so dosegli še njena rojakinja Narožilenko, v teku na 60 m z ovirami, ki je zaostala za svojim svetovnim rekordom za stotinko sekunde: 7, 70; Kanadčan Surin, v teku na 60 m s časom 6, 51, in v skoku s palico Rus uzbekistanskega porekla Ga-taulin s 5, 96 metra. Ostali rezultati: moški - 60 m ovire: Havvkins (Kan) 7, 59; 400 m: Matete (Zam) 47, 71; 1000 m: Tanui (Ken) 2:20, 79. Zenske -400 m: Myers (Sp) 54, 10; 1000 m: Rogačova (Rus) 2:39, 07; troskok: Kravec (Ukr) 14, 25. (Reuter)
V	polfinalu Becker - Stich
MILAN - V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja se bosta pomerila Nemca Becker in Stich.
V	četrtfinalu je Becker brez težav odpravil Južnoafričana Ferreiro s 7:5 in 6:3. Stich pa Rusa Volkova šele po podaljšani igri s 6:2, 3:6, 7:6 (8:6). Spanec Sergi Bruguera pa je premagal Italijana Omarja Camporeseja s 6:2,1:6, 6:2.
Naporen boj Seleševe
CHICAGO - Na ženskem teniškem turnirju z nagradnim skladom 375.000 dolarjev je imela prva nosilka turnirja Monika Seleš v četrtfinalu precejšnje težave z Nizozemko Brendo Schultz. Po dveumem boju je Seleševa zmagala z rezultatom 4:6, 7:6, (7:4) in 6:4.
Izidi osmine finala: Mary Joe Femandez (ZDA) -Ann Grossman (ZDA) 6:4, 6:2; Zina Garrison Jackson (ZDA) - Elna Reinach (JAR) 6:0, 6:1; Pam Shriver (ZDA) - Audra Keller (ZDA) 6:2, 6:1. (Reuter)
Radji nova pomoč
RIM - Rimski košarkarski klub Virtus je najel novega tujca, ki bo zamenjal Američana Rolleja. Gre za temnopoltega ameriškega igralca Kenny Payne (26 let, 203 cm, krilo), ki je že igral pri Philadelphii v NBA.
Cipollini uspešen
BEZIERS - Italijan Mario Cipollini je na 5. etapi Arles - Beziers (156 km) kolesarske dirke po Sredozemlju spet zmagal v sprintu. Na skupni razvrstitvi pa še vedno vodi Francoz Charly Mottet.
Primorska liga
Jadran TKB - Latte Carso: 100:65 (39:31)
JADRAN TKB: Crisma 10, Oberdan 8 (2:3), Milič 6 (0:2), Starc 2, Merlin 34 (6:7), Rauber 25 (1:2), Smotlak 7 (1:2), Pettirosso, trener Drvarič. SERVOLANA LATTE CARSO: Tonut 9 (2:3), Radovani 12 (2:2), Galavema 5 (1:2), Tommasini 20 (4:4), Menardi 13 (3:5), Kaiser 6 (2:2), trener Brumen.
PM: Jadran 12:18, Latte Carso 14:18. TRI TOČKE: Merlin 4, Rauber 2, Tonut 1.
V	drugem povratnem kolu primorske košarkarske lige so jadranovci visoko premagali, sicer okrnjeno postavo Latte Carsa. V prvem polčasu so Ske-denjci še vzdržali tempo igre jadranovcev, v drugem delu pa so jim Drvaričev! fantje vsilili svoj ritem.
ŠPETER / DAN SLOVENSKE KULTURE
JAZZ / SAXlNG TIME V GORICI
Drevi osrednja proslava z glasbo in likovno umetnostjo
Danes zvečer bo v Spetru osrednja Prešernova proslava za videmsko pokrajino. Dan slovenske kulture so v Benečiji razdelili na dva kulturna dogodka: ob 19. uri bodo v Beneški galeriji odprli slikarsko razstavo Vladimirja Makuca, uro kasneje pa bo v občinski dvorani koncert Homage Mariju Kogoju, ki ga bosta izvedli sopranistka Stelia Doz in pianistka Neva Merlak (na sliki Ferrarija).
Proslavo prireja Be-
neški študijski center Nediža, pokrovitelja pa sta videmska Pokrajina in špetrska občinska uprava. V imenu te bo na odprtju razstave Vladimirja Makuca pozdravil tudi špetrski župan Firmino Marinig, medtem ko bo umetnika predstavila Nelida Nemec, sodeloval pa bo tudi pevski zbor Pod lipo. Dela Vladimirja Makuca bodo potem na ogled v Beneški galeriji, nekatera pa bodo razstavili tudi v prosotrih Tržaške kredit-
ne banke v Čedadu.
Stelia Doz in Neva Merlak bosta pretežni del koncerta, ki se bo začel ob 20. uri v špetrski občinski dvorani, posvetili Mariju Kogoju in njegovemu ustvarjalnemu loku, ki se je vil med Trstom in Dunajem. Duo sopran-klavir pa bo izvedel še skladbe Schonber-ga, Merkuja in Berga. Ob robu drevišnje prireditve naj bi se odvijalo tudi srečanje med upravitelji špetrske in sosednjih občin Slovenije.
Letošnja srečanja so nadvse uspešna
Na tretjem večeru je nastopil Steve Grossman
Boris Basin
Jazz je v Gorici resnično našel plodna tla. Kljub temu, da je bil zvezda tretjega večera festivala Incontri Jazz 93 dokaj nepoznan saksofonist Steve Grossman (na sliki Studia reportage), je bila dvorana teatra Verdi v torek spet polna. Kar je še posebej zanimivo, je publika izredno raznolika, tako po starosti kot tudi po svojem družbenem položaju. Zal pa ni nikjer poslušalcev iz Slovenije, razlog pa je le eden - v Sloveniji in to že v Novi Gorici se za ta festival sploh ne ve.
Steve Grossman je saksofonist, ki prihaja iz zaledja prvih mojstrov jazza. Kot mladega upa ga je v svojo električno skupino povabil legendarni Miles Davis. To obdobje se mu je očitno zavleklo v kri in nekatere obnašajske karakteristike, tako značilne za velikega Milesa, so mu ostale. Zelo rad se med nastopom obrne stran od publike in na ta način komunicira s svojimi glasbeniki. Sodeloval je še z Elvisom Jonesom in Chickom Coreo. Leta 1975 je osnoval skupino Stone Albance. Koncem sedemdesetih let mu je osnovno področje delovanja pomenila Evropa, kasneje se je odločil za
umik z glasbene scene in je začel poučevati saksofon. V drugi polovici osemdesetih let je sledil povratek. Izdal je nekaj solidnih plošč. V zadnjem obdobju je sodeloval z McCoy Tyne-rom. Dandanes Grossman živi in dela v Italiji. Prav zato zasedba sestavljena iz treh italijanskih glasbenikov ni nikakršno presenečenje. Pianist Andrea Pozza, najmlajši med njimi, je prostor, ki mu ga omogoča ne tako agresiven Grossman, odlično izkoristil. Je enostaven in liričen pianist ter se tako z vodjo odlično ujema. Lu-ciano Milanese, kontrabasist, se na podlagi svojih izkušenj pogosto zateče v lenobo, kar pa nadoknadi z izvrstnimi solo vložki. Bobnar Luigi Buonafede, ki je zamenjal napovedanega Bil-lya Brooksa, je poleg tega tudi pianist in se mu je dogajalo občasno izgubljanje ritma. Uspešno pa je vpletel v svoje igranje kratke elemente latinskoameriških ritmov.
Celotna skupina s Ste-vom Grossmanom na čelu je uspela ponuditi glasbo brez velikih pretenzij. Igrali so sproščeno, z lahkotnostjo in brez kakršnegakoli ustrežlji-
vega odnosa do publike. Prav to je dalo koncertu svojo barvo in tisti občutek, ki poslušalce zadovolji. Grossmanov saksofon je bil izrazito liričen, mehak, le na trenutke je posegel po ostrih in odsekanih zvočnih napadih. Očitno je, da pozna skrivnosti saksofona do potankosti, njegovo izvajanje bistveno presega avtorstvo. To je bilo več kot samo opazno, kajti njegove avtorske skladbe so bile občutno podrejene skladbam drugih avtorjev, na katerih je tudi gradil uspeh koncerta. Vzdihi
iz publike ob posameznih skladbah Theloniusa Monka, Buda Povvella, Clifforda Brovrna in drugih so jasno dali vedeti, da je s takim razvojem koncerta bila navdušena.
Dveurni nastop je izzval umirjeno odobravanje in Grossmanova skupina ga je zaključila z dodatno zasanjano skladbo. Gorica je tako doživela novo kvalitetno jazz prireditev, ki pa ji malo več reklame ne bi škodilo, in to zato, ker ima goriški festival glede na' uspešne koncerte in kvalitetna imena, lepo možnost za uveljavitev.
ROCK / V TR2AŠK1 ŠPORTNI PALACT
Lrtfiba vabi na "Potres"
Tokrat nastopa ena izmed najbolj priljubljenih skupin
Andro Merku
V ponedeljek, 15. februarja, ob 21. uri, bo v tržaški Športni palači nastopila zasedba Litfi-ba. Skupina, ki jo v bistvu sestavljata "vocalist” Pi.ero Pelu in kitarist Ghigo Renzulli (pridružili so- se jima pri zadnji plošči še klavia-turist Antonio Aiazzi, basist Roberto Teržani, kitarist Federico Poggi Pollini in bobnar Franco Caforio), je nastala v Firencah jeseni leta 1980. Italijo je tedaj preplavil val punkmanije, v modi pa sta bili angleška dark-music in new-wa-ve.
Ti novi glasbeni struji so predstavniki skupine nekako pregnetli v rock, ki je s časom postal vedno bolj trd in prvinski. Potem ko so leta 1982 prepričljivo zmagali pri Italian Festival Rocku v Bologni, je minilo približno sedem let do njihove dokončne uveljavitve: prelomno leto je devetinosemdeseto, ko je izšla LP plošča Pirata. Sledili sta ji drugi dve izredno uspešni plošči in sicer El diablo (1990) in Sogno ribelle (1992).
Vrnimo se k nastopu. Litfiba so izbrali odmaknjeni Trst za prvo etapo nove turneje, v kateri bodo predstavili
svoj zadnji diskografski trud Terremoto. Zakaj pa Terremoto? Razlaga je enostavna: veliki socialni in politični preobrati so v kratkem času povzročili pravi potres, ki je prizadel vsakogar in popolnoma spremenil globalno stanje na zemlji. Pelitjeve in Ren-zullijeve pesmi jasno odsevajo prepričanje, da se je treba taki negativni stvarnosti odločno postaviti po robu. Človek lahko s trdno voljo marsikaj spremeni, pravzaprav je to njegova dolžnost.
Album je že tri tedne na prvih mestih lestvice najboljše prodanih LP plošč v Italiji in tudi zaradi tega organizatorji predvidevajo, da bo v ponedeljek zvečer Športna palača nabito polna. Pri tem pa ne gre podcenjevati dejstva, da je pri mladih in najmlajših skupina Litfiba izredno priljubljena; lahko celo trdimo, da je dandanes najuspešnejša rock-band v Italiji. Poleg tega najstnice skorajda obožujejo leaderja zasedbe Piera Peluja, ki je polagoma postal pravi sex-simbol mlajših generacij.
Seizmologi so zaskrbljeni, zakaj čaka nas potres: kdor ne bo previden, bo po njem!
UMETNOST / RAZSTAVNA DEJAVNOST
KULTURNA DEDIŠČINA / P MEDVEŠČEK - SKRIVNOST IN SVETOST KAMNA
V TK Galeriji se bo zvrstila skupina mladih tižaških umetnikov
Prvi je na vrsti slikar Gian Battista Rosi, ki je dal na ogled barvno intenzivna platna velikega fornnata in serijo manjših risb
”čama“ zbirka zgodb o čarnih predmetih in svetih znamenjih
Knjiga je izšla pri ZTT, vključena je bila v ponudbo Jadranskega koledarja
Sercu Cesar
Od časa do časa se pojavi v likovnosti grupa ustvarjalcev, ki jih družijo več ali manj sorodni cilji, vedno v okviru likovne govorice in ustvarjalnosti. Večkrat hočejo te grupe tudi filozofsko ali v principih povedati in ustvariti neko novo gibanje, nekaj revolucionarnega ali pa samo inovativnega, ali pa bolj človeško čutijo nekaj skupnega, četudi ni to absolutno ali znanstveno kot tudi teoretsko definirano. Važno je le, da se družijo in nastopajo skupno; saj je vendarle človek v svojem bistvu socialno bitje, ki mu je druženje z drugimi subjekti vedno dajalo in daje impulz za soočanje in bogatenje ter s tem ustvarjanje. Tako lahko sedaj v letošnjem ciklu razstav Galerije Tržaške knjigarne obiščemo razstavo prvega avtorja skupine Interaktivne Zveze (Interattivi Associati), ki jo sestavljajo mlajši tržaški avtorji Gian Battista Rosi, Gianfranco Carpani, Davide Škerlj in Claudio Buranello.
Prva razstava slikarja Gian Battista Rosija (na ski ferrarija end razstavljenih del) nas popelje v svet barvnih raziskovanj, še vedno vsi-dranih v skoro klasičnih formalnih sponah. Njegova likovna govorica je res nekoliko ekspresio-nistično-metafizična, predvsem v velikih formatih akrilnih platen. Barvno zelo intenzivne slike nas pospremijo v
skrajno poenostavljen svet španske pokrajine, kjer je Rosi preživel nekaj časa na študijskem potovanju. Ustvarjalca so prevzeli tamkajšnji mlini na veter, ki jih je, donkihotovske simbole, vgradil kot markantne elemente v svoje slike. Otresel se je vseh motečih elementov in samo skozi intenzivne barve in bistveno kompozicijo simbolično prikazal svojo samoto in iskanje svoje umetniške identitete. Isto samotnost občutimo v platnih z motivi pustih peščenih o-brežij, kjer prekinjajo monotonost pokrajine samevajoče kopalniške kabine. Čeprav je slikovno gradivo poenostavljeno in na prvi pogled spoznavno, se vendar občuti nekakšna hermetičnost njegovega izražanja. Slike nam ne
dajejo, kljub motivu na njih, občutka širine in odprtosti, kot bi to na prvi pogled izgledalo. Nekaj zaprtega je v teh delih, kot da je avtor študijsko ustvaril slike, jih sestavil, sicer slikarsko korektno, a zatrl v sebi svoje sporočilo. Iz tega stanja se je skušal rešiti predvsem v velikem platnu rdečih piramid, kjer intenzivno in napadalno rdeča barva prekrije celotno polje a težke trikotne gmote ne dovolijo, da bi se izvlekel iz izumetničenosti, s katero je slika nastala.
Drugi del razstave pa sestavljajo risbe; so izraz njegovega iskanja, ki preko znaka in hitrega ter nervoznega nanosa črt na papirno površino sestavijo dobro barvno ravnotežje in korektno kompozicijo. V nasprotju s platni pa njiho-
vi mali formati ponazarjajo intimno iskanje bodisi formalnega kot izpovednega značaja. Niz risb, v katerih zaznamo začetek in potek izbruha vulkana do njegove umiritve ne vpliva na nas grozeče, kot bi bilo pričakovati, ampak nas pritegne s svojo kaotično vendar prefinjeno risbo in umirjenimi barvnimi toni velike formalne intenzivnosti. Tu se vidi vpliv njegovega šolanja predvsem pri Vedovi, kjer se je navzel formalne uporabe črte in njene govorice, kljub temu pa so še vedno preveč»na-rejene«in zato še hermetične. Lahko pa bi jih uvrstili na začetek nove ustvarjalne poti in smatrali kot zametek nečesa, kar bi se moralo šele izpiliti in najti pravo mesto v avtorjevem ustvarjalnem ciklu.
Tokratni zapis o knjigi "Skrivnost in svetost kamna” ne more biti kaj drugega kot zgolj vabilo, da naj jo pač vsakdo kupi in prebere, če že ne ravno takoj, pa naj jo vsaj shrani za tiste čase, ko si bo zaželel zares krepčilnega in osvežilnega branja. Nemara prav pri tej knjigi zavaja naslov, to pa samo zaradi trenutka, v katerem smo se zdaj znašli Slovenci, ko se za "skrivnost” marsikdaj prodaja "prikritost” in za "svetost” šarlatanstvo, zato pa je presenečenje tem večje. Vse v tej knjigi je skrbno in temeljito urejeno, da je prava paša za oko, srce in razum in čisto gotovo za vse okuse in stopnje zahtevnosti.
Gre za 153 kratkih pripovedi, ki so jih zbiralcu Pavlu Medveščku povedali starejši ljudje, doma na Primorskem in v Brdih ter Benečiji. A tudi tem pripovedovalcem so te zgodbe povedali njihovi starši, none in stari očetje... Večina jih pripoveduje o različnih kamnih, škrbinah, skalah, kamenčkih in o "stari veri” v njihovo čarobno moč ter o davnem pomenu; druge zgodbe pa so povezane z znamenji (pili) in z razlago, zakaj in (včasih tudi) kdaj so tak pil ljudje postavili. Nekaj teh pripovedi pa pojasnjuje tudi nastanek lesenih znamenj, druge spet so nastale zaradi jezer in rek ter ognja. Zanimive so še zlasti tiste, v katerih se je ohranil spomin na čase pred krščanstvom, na prebivalce na teh tleh, na čaščenje boga Sonca in vrsto drugih bajnih bitij.
Vsaka stran razkrije nekaj novega: zdaj je to davni človekov odnos do narave, ko so še ljudje v njej bili sposobni videti skrivnost in ko so tudi sami sebi še bili skrivnostni ter neraziskani, potem spet kamnita ali druga znamenja in kamenčki spregovore kot ljudski zgodovinski spomin na pradavne in davne dogodke, lakoto, različne vojske, nasilno pokršče-vanje... Drugje spet so v ospredju kakšni tragični dogodki, največkrat uboji in zločini, pri katerih so za hip odkrijejo družbene, a tudi družinske razmere v nekdanjih dobah. Tako nenadoma Primorska pred bralcem oživi v
Ivanka Hergold
neki starožitni, mitski in magični podobi, ta pa je precej drugačne od drugih slovenskih, manj ali nič kamnatih dežel. Popolnoma brez pretiravanja lahko rečemo, da je to ena najpomembnejših knjig, kar jih je zadnje čase izšlo na Primorskem, če že ne v Sloveniji.
Zapisovalec in likovni umetnik Pavel Medvešček je za uvod v knjigo pripravil samostojno zgodbo z naslovom "Po poti Nikrmane” (Nikrma-na je po pripovedovalcu Jožefu Šuligoju prašila, ki ureja vse na zemlji). V njej zelo doživeto in prepričljivo opisuje srečanje s tem kmetom in nenavadno doživetje ob kam-
nu "matjarju”, kar ga je tako prevzelo, "kot nobeno drugo v mojem življenju”.
Reči je treba, da je z zgodbami, ki jih je zbiral več kot štirideset let, prenesel tudi v knjigo to svojo očaranost. Kako pa je njegovo zbiranje tega ljudskega izročila potekalo, zvemo iz "Besede zapisovalca” na zadnjih straneh knjige. Sledi še seznam vseh 153 pripovedovalcev z vsemi potrebnimi osebnimi podatki in letom zapisa, nato so zapored zbrana še imena kamnov in drugih čarnih predmetov. Abecedni seznam krajev in seznam fotografij bo seveda prišel prav tistim
■ ■
i'
radovednim bralcem in znanstvenikom, ki bi si radi katero teh znamenj ogledali na kraju samem. K temu vabijo tudi dokumentarne in umetniške fotografije Rafaela Podobnika in premalo je reči, da samo nazorno dopolnjujejo besedila zbirke (na sliki ena od fotografij).
Posebno osvetlitev pa te zgodbe dobijo s spremnim esejem Marije Stanonik. Znanstvenica je izčrpnemu eseju dala naslov Govorica kamna. Piše na primer o kamnu kot gradbenemu elementu, o ljudski frazeologiji v zvezi z njim, o njegovi vlogi v pravni zgodovini Slovencev, celo v literaturi in Svetem pismu. Posebej se ustavi ob mistični interpretaciji kamna akademskega slikarja Marka Pogačnika.
Skratka, dotakne se skoraj vseh tistih Slovencev, ki so na temo kamna kaj tehtnega napisali, na primer Milko Matičetov in Emilijan ter Tone Cevc. Seveda največ pozornosti namenja prav Pavlu Medveščku in ugotavlja neprecenljive zasluge, ki jih ima njegovo delo za jezikoslovje in etnologijo, za zgodovino, sociologijo in slovensko mitologijo. Na kraju svoje študije je Stanonikova navedla tudi vire in literaturo, s čimer se spet ponujajo nove možnosti za tiste, ki bi hoteli svoje znanje poglobiti.
Knjiga Skrivnost in svetost kamna je izšla pri Založništvu tržaškega tiska v zbirki Kulturna dediščina, vključena v paket knjig Jadranskega koledarja za leto 1993.
Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 14.15 Orfej v podzemlju.
CANKARJEV DOM
DANES: ob 21. uri (Ovalna dvorana) G. Strniša-
Zlatar Frey: Žabe. Cena vstopnice 1000 SIT.
Ob 20. uri G.Tabori: Natanova smrt. Gostuje Bavarsko državno gledališče iz Miinchna. Predstava °° simultano prevajana. Vstopnina je 500 SIT, dijaki študentje in upokojenci 250 SIT.
JUTRI: ob 18. uri G.tabori: Natanova smrt. Gostuje Bavarsko državno gledališče iz Munchna.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 19.30 Schnitzler: Anatol. abonma sobota in izven (konto).
Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. uo 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri J. Offenbach: Hofmanove pripovedke, nadomestna predstava za odpadlo predstavo 22. decembra 1992.
V PRIHODNJIH DNEH: 15.t.m. ob 15. uri Golob: Krpanova kobila (mladinska).
Blagajna je odprta med 11. in 13. mo ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. mo.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
DANES: ob 19.30 E.Kishon: Bil je škrjanec (izven in konto).
JUTRI: ob 18. uri gostovanje uspelega musicala Milana Dekleve Mi se ne damo v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja.
Informacije in rezervacije od 10. do 12. me in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19. mi Achtembusch: Susn. Za izven.
Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije, med 10. in 12. mo ter med 15.30 in 17.30 uro, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni SMG.
šentjakobsko gledališče
DANES:ob 19.30 uri Levstik- Jovanovič- Partljič: Martin Krpan.
JUTRI: ob 16. uri Levstik-Jovanovic-Partljic: Martin Krpan.
Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve mi pred predstavo, Rezervacije po telefonu 061/312-860.
SLOVENSKO KOMORNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 uri (Vodnikova domačija) Evald Flisar: Jutri bo lepSe. Avtor je za delo prejel nagrado Prešernovega sklada. Vstopnice bodo v prodaji mo pred predstavo v Vodnikovi domačiji.. Rezervacije po telefonu 061/193-395.
MARIBOR
SNG DRAMA
DANES: ob 20. uri Buchner: Vojcek (za red Rdeči).
Ob 21. mi (Mali oder) VVladimirjev večer - nastop mariborksih magov (za abonente in izven).Na-stopajo legendarni, mariborski magi Vladimir Mikek, Franc Zupan in Danijel Gorjup.
JUTRI: ob 20. uri Buchner: VojCek (za red Rdeči).
Ob 21. uri (Mali oder) VVladimirjev večer- nastop mariborskih magov (za abonente in izven).
V PRIHODNJIH DNEH: 18., 19., 20. in 21.t.m. ob
21.uri (Mali oder) VVladimirjev večer. Informacije na tel. 062/211-461.
MINORITSKA CERKEV
V PRIHODNJIH DNEH: 17., 18., 24. in 25. t. m. Frey: Dogodek v mestu Gogi. Predstava dne 25. t. m. je odkupljena.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 15.t.m. koncert - Thomas Gristian, violina, Magdalena Kumpf, violina in Emma Schmidt, klavir.
17.	t.m. ob 19.30 koncert Komornega orkestra Stuttgart. Program: Bach, Mozart, Schubert. V organizaciji CD. Vstopnina je 500 in 300 SIT.
KLUBK4
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 21. uri koncert Tomoža Pengova, promocija novega CD Rimska cesta.
18.	t. m. ob 22. uri Oldies Goldies noc z gosti Moonlight Oats. Informacije na tel. 061/113-282.
ATRIJ NARODNEGA MUZEJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 17.t.m. ob 20. uri koncert Tartini kvarteta. Program: Golob, Haydn. Informacije in vpis abonmaja: sedež koncertne agencije Gallus International, tel. 061/137-098, in Galerija Labirint. Tel 061/150-155.
TIVOLSKI GRAD
V	PRIHODNJIH DNEH: 17..m. ob 18.uri koncert Aleša Snofla, pozavna. Iz cikla Muza pri muzi. Tel. 061/322-367.
MARIBOR
UNIONSKA DVORANA
V PRIHODNJIH DNEH: 16.t.m. in 17. t.m. ob 10. in 11.uri koncert orkestra Opere in baleta SNG Maribor. Dirigent: Simon Robinson. Solistka: Nataša Majer.
18. t.m. ob 19.30 koncert orkestra Opere in baleta SG Maribor. Dirigent: Simon Robinson. Solistka: Nataša Majer.
KAZINSKA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH. 15.t.m. ob 19.30 mi BI. abonmajski koncert Komornega ciklusa koncertne poslovalnice, nastopata: Crt Sinkovič, violina in Janko Šetinc, klavir.
19.t.m. ob 18.uri Dobrodelni koncert za izgradnjo bolnišnice, za izven.
CELJE
KLUB
DANES: koncert Braco Doblekar kvarteta.
NARODNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 16.t.m. ob 19.30 koncert Zagrebškega kitarskega tria. Za koncertni abonma Zavoda za kulturne prireditve in izven.
GLASBENA SOLA
V	PRIHODNJIH DNEH: 16.t.m. ob 18.uri (koncertna dvorana) javni nastop dijakov in uCencev Glasbene sole Celje.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.15 izvenabonjamski koncert violinista Stefana Milenkoviča. Na programu Bach, Schubert, Debussy, Paganini, de Serasate.
AJDOVŠČINA
DVOREC ZEMONO
DANES: ob 20. uri abonmajski koncert Stefana Milenkoviča z violino, informacije Zveza kulturnih organizacij Ajdovščina.
VELENJE
DOM KULTURE
DANES:	ob 19. uri Havaji, otoki večnega po-
letja. Predavanje Marjana Marinška, spremljano s havajsko glasbo, nastopom plesne skupine in koktajlom.
KRŠKO
KULTURNI DOM
DANES: ob 16. in 19. mi Plesna revija za pokal Slovenije v akrobatskem rock and rollu.
MURSKA SOBOTA
GRAJSKA GLEDALIŠKA DVORANA
DANES: ob 19. uri bodo nastopile kulturno-umetniške skupine iz Porabja na Madžarskem
PTUJ
ULICE IN TRGI
V	PRIHODNJIH DNEH: od 15. do 19.t.m. vsak dan ob 18. mi nastop skupin.
23.t.m. otroški in mladinski karneval.
MESTNI TRG
V	PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 10. mi nastop pustnih skupin, sodelujejo Folklorna skupina Bolnica in kmenti iz Ptuja.
GLAVNA TRŽNICA
V	PRIHODNJIH DNEH. 21.t.m. ob 10.uri nastop gostujočih pustnih skupin.
21.t.m. ob 14. mi začetek povorke po ulicah starega mestnega jedra
MARKOVCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 21.t.m. ob 12.30 zbor pustnih mask iz vasi in okolice. Vstopnina za osrednjo povorko bo 200 SIT, za otroke 100 SIT.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GREGORČIČEVA DVORANA
Ul. Sv. Frančiška 20
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 17. t.m., ob 18. mi - Predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v Prešernovi poeziji«, v priredbi Slavističnega društva Trst.
V	Četrtek, 18. t.m., ob 18. mi - Predstavitev knjige prod. Fedore Ferluga Petronio »Cultma classica e italiana nel dalmata Ante Tresic-Pavicič (1867-1949). Delo bo v hrvaščini predstavil dr. Mirko To-masovič, profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu, povzetek v slovenščini.
ŠPETER SLOVENOV
DVORANA OBČINSKEGA SVETA
DANES: ob 20. mi Dan slovenske kulture. Nastopila bo sopranistka Stelia Doz ob klavirski spremljavi Neve Merlak. Na programu Kogoj, Schonberg, Berg in Grbec in Merkb.V Beneški galeriji bodo ob 19. mi odprli razstavo Vladimira Maku-sa. Umetnika bo predstavila Nelida Silič Nemec.
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 11. in 17. mi Kubatova-Loboda: Oh, te princese. Za izven.
Ob 17.30 uri (Kulturnica, Zidovska steza 1) Jan Zakonjšek: Hudič in pastir (za izven). Vstopnice so na voljo mo pred predstavo v Kulturnici.
JUTRI: ob 11. mi Capek: Kužek in muca, za izven. Gostuje lutkovna skupina US.
Informacije ob sredah, Četrtkih in petkih od 11. do 12. me in uro pred predstavo na tel. 061/314-962.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 Moliere: Svatba po sili. Gostuje Drama SNG Ljubljana. Razprodano.
Informacije na tel. 063/35-332.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 mi H. Ibsen: Nora. Za konto in izven.
Informacije na tel. 064/222-681.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
V PRIHODNJIH DNEH: 16., 17. in 18. t.m. ob 20. uri T.VVilder: Naše mesto. Gostuje ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Režija: Adrijan Rustja. Za abonmaje in izven. Vstopnice za izven lahko rezervirate pri upravi PDG, osebno ali po telefonu 065/25-326 ali 25-328 vsak delavnik od 8. do 15.ure.
ILIRSKA BISTRICA
DANES: ob 19.30 mi gostovanje PDG Nova Gorica s predstavo R. Vitranc: Volkodlak. Predstava sodi v okvir XVI. meseca kultme v Ilirski Bistrici.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MLELA
V	NASLEDNJIH DNEH: v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice - Sodobni deželni skladatelji in pihalni trio. Nastopajo: Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urdan (klarinet), Vojko Cesar (fagot).Program obsega Vidalije-ve, Sofianopulove, Coralove, Merkujeve, Niederje-ve, Bilucaglieve, Dominuttijeve in Zenettovicheve skladbe.
Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Shangai Quartet.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert italijanske rock skupine Litfiba z naslovom »Terremoto tour«.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
JUTRI: ob 18. uri M.Dekleva: Mi se ne damo, musical v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. Vstopnice za predstavo so v pordaji v PIC MGL vsak dan od 10. do 12. me in uro pred predstavo. Telefon 061/210-852.
kd spanski borci
DANES: ob 16. mi Sobotno popoldne za otroke: Predavanje o coprnijah. Predaval bo coprnik Miro Canak. Informacije na tel. 061/448-920.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 11. mi D.Ceh:Pepelka. Predtava je primerna za otroke od 5. leta naprej. Cena vstopnice 100 SIT.
Informacije od 10. do 12. me na tel. 062/26-748.
RUM KI JKLU V RUŠAH
JUTRI: ob 10. in 11. mi J.Kolarič: O pajku, goski in slonu Balonu, gostovanje LG Maribor.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
V PRIHODNJIH DNEH: 15.t.m. ob 11. in 16. mi ter 16. in 17.t.m. ob 10. in 12.mi L.F.Baum: Čarovnik iz Oza. Za abonmaje in zaključene predstave.
18.t.m. ob 10.uri Burger: Lažnivi Kljukec. Zaključena predstava.
ŠMARJE PRI JELŠAH
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 20.30 ponovitev predstave - T. Wil-der - Naše mesto (abonma red B). Režija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jmc, S. Colja, M. Caha-rija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Blagovic, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi.
Ponovitev jutri, 14. t. m., ob 16. mi za abonma red C, v sredo, 24. t. m., ob 20.30 (abonma red D), v Četrtek, 25. t. m., ob 20.30 (abonma red E), v soboto, 27. t. m., ob 20.30 (abonma red F), v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (abonma red G).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 (red II sobota) bo skupina Tea-tro d’Arte predstavila B. Brechtovo delo Madre co-raggio. Igra Piera Degli Esposti, režija Antonio Ca-lenda. V abonmaju odrezek st. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Rossetti. Zadnja ponovitev jutri, ob 16. mi (red D. nedelja).
DVORANA TRIPCOVICH
DANES: ob 17. mi (red S) ponovitev Poulenco-ve »Le Voix Humaine» in Mascagnijeve »Cavalle-ria rusticana«. Dirigent Niksa Bareza. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik blagajne: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Ponovitev jutri, ob 16. mi (red D).
GLEDALIŠČE MIELA
DANES: ob 21. uri predstava Antonia Albase-neja »Uomo«. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
VIDEM
GLEDALIŠČE LUIGI BON (Colugna)
DANES: ob 21. uri H. von Kleist: Kohlhaas. V glavni vlogi nastopa Marco Baliani. Predstave bodo trajale do 14. t. m.
KLUBK4
JUTRI: ob 22. mi Roza Valentinovo. Nastop Ele-ne, druge dame transvestitske scene in gostov.
15. t. m. ob 21. uri predstavitev Qi Gong metode Wang Ai Ping. Vodi Rudi Klarič.
Informacije na tel. 061/113-282.
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 15. t.m. ob 17. mi (Okrogla dvorana) literarni večer s hrvaško novinarko in pisateljico Slavenko Drakulič.
ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE
V	PRIHODNJIH DNEH: 16.t.m. ob 11. uri predstavitev prevoda knjižice Ne tako, ampak tako Hermana van Dycka. predstavitev nekaterih prijetnih napotkov za druženje s slepimi bo obogatilo kratko razmišljanje dipl.psih. Marje Strojin, kratek kulturni program bosta onlikovala dramska igralca Stanislava Bonisegna in Dušan Porenta. Organizirata Zemljepisni muzej Slovenije in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Tel. 061/213-537.
CELJE
DVORANA GOSTISCA TURIST NA FRANKOLOVEM
JUTRI: ob 8.30 nastop MPZ PD Anton Bezenšek Frankolovo in recitatorji KUD Zarja Trnovlje.
DVORANA PLESNEGA FORUMA
V	PRIHODNJIH DNEH: od 15. do 20.t.m. teden Plesnega foruma Celje ob kulturnem prazniku, predstavitev plesnih projektov zadnjih veh sezon.
DOBRNA
HOTEL DOBRNA
DANES: ob 20. uri zabavno-kultumi veCer Valentinovo.
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 10. in 12. mi F.baum: Čarovnik iz Oza. Gostuje SLG Celje.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
DANES: ob 16. mi gostovanje KD Spanski borci iz Ljubljane s predstavo Andersen-Lainscek: Snežna kraljica.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
DANES: ob 9.30 in 11. mi H. C. Andersen: Daleč od dvorca. Gostuje SLG Celje.
Informacije na tel. 065/25-326.
KOPER
GLEDALIŠČE
DANES: ob 10. uri Črviva zgodba. V izvedbi luktovne skupine Us. Informacije na tel. 066/21-027.
KOČEVJE
MUZEJ
Na ogled je razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. me ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Na to številko lahko prijavite tudi udeležbo na lutkovni delavnici, najkasneje do 22.t.m.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 17. uri ma pravljic.
Informacije na tel. 064/620-200.
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografske razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu.
Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Tel. 061/222-815.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti. Informacije na tel. 061/219-740.
MODERNA GALERIJA
Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa.
Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 24. februarja je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure.
MALA GALERIJA
Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij belegijskega umetnika Jana Fabreja.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. me. Tel. 061/214-106.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. me.
JAKOPIČEVA GALERIJA
Na ogled je razstava arhitekta Cveta MejaCa.
KAPELICA
Do 19. februarja je na ogled razstava Mirjana Rukavina. Razstavišče je odprto od 11. do 17. ure.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Janeza Ferlana. Tel. 061/332-288.
GALERIJA STOPNIŠČE
Do 20. februarja si lahko ogledate razstavo fotografij Damjana KocjanciCa. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA LABIRINT
Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 me in od 17. do 19. me, v soboto od 10. do 13. me, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155.
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 061/320-730.
GALERIJA ILIRIJA
Do 4. marca bo na ogled razstava portretov Irine Rahovsyy-Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA COMMERCE
Do 26. t.m. bo na ogled razstava fotografij arhitekta Braneta Zalarja - fotografije s
FOYER MGL
Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni.
SREDNJA POLICIJSKA SOLA V TACNU
Na ogled je razstava akademskega slikarja Tineta Gorjupa.
KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Do 25. februarja je na ogled razstava Koristne ih škodljive žuželke v Sloveniji.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886.
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Do 15. februarja je na
potovanj po ZDA in Ukraji ni. Tel. 061/122-241.
ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe Ma-leša.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
MALA DVORANA (Rotovški trg)
Do 5. marca bo na ogled razstava Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. Obveščajo vse osnovne in srednje Sole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
KRANJ
CLUB GALOISES BLONDES
Na ogled je razstava grafitov Strip core.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA
2
Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstav likovnih del Sama Tavžlja.
GALERIJA SV: DO-NATA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja- Instalacija Kopernik.
NOVA GORICA
GRAD KROMBERK
Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustratotja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca.
PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE
Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure.
SOLKAN - VILA BAR-TOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska kruSarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
Na ogled je razstava aka-
demskega slikarja Toma Vrana.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA - MARGINALIJA
Do 21. februarja je na ogled razstava del italijanskih umetnikov. Razstavljajo: Marco Baratella, Alessandro del Gaudio, Giulio de Mitri, Delia Fi-schetti, Carlo Marzuttini, Giammarco Roccagli, Wla-dimiro Tulli in Anna Valla.
GALERIJA FARA
Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miške iz Škofje Loke.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja.
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
JESENICE
RAZSTAVNI SALON DOLIK
Do 24. februarja je na ogled razstava likovnih del Evgena Guština. Razstavišče je odprto vsak dan, razen sobote popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
KOSOVA GRAŠČINA
Do 20. februarja je na ogled razstava Ilustracij Prešernovih pesmi in knjižnih oprem Prešernovih Poezij. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldne in nedelje, od 10. do 15. ure in od 16. do 18. ure.
RADOVLJICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je orvi del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
IZLAKE
MEDIJSKE TOPLICE
Do 26. februarja je na ogled slikarska razstava Antona VVolfa iz Ljubljane. Slike so tudi na prodaj.
TRBOVLJE
DELAVSKI DOM
Na ogled je razstava slik slikarja Ervina Matesica. Razstava bo odprta vsa dan do februarja od 16. do 19. ure.
ZAGORJE
AVLA DD
Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
Do 27. februarja bo v studijskem oddelku na ogled razstava del prekmurskih doktorjev znanosti.
GALERIJA
Na ogled je razstava del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstava bo na ogled do 9. marca.
ROGAŠKA SLATI-NA
RAZSTAVNI SALON
Do 26. t. m. je na ogled razstava beneških umetnikov v sodelovanju z beneško galerijo iz Spetra.
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je slikarska razstava Gian Battista Rosija.
GALERIJA MINERVA
Ul. S. Michele 5-8
• Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob
nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Rispar-mio 10
Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
GLEDALIŠČE MIELA
V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mladi tržaški slikar Daniele Auber.
ART GALLERV
Ul. S. Servolo 6
Do 21. t. m. razstavljajo kipar Giorgio Benedetti, ter slikarji Silvano Clavora, Claudia Raza, Adriana Sca-rizza in Edi Žerjal. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 18.00 do 19.30, ob praznikih 11-13.
STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE
Trg Giotti 8
Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delVOrto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. ure:
KAVARNA S. MARCO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
GALERIJA A.C.T.I.S.
Ul. Corti 3/a
Do 22. t. m. je odprta razstava Marka Pogačnika »Li-topunktura ali zdravljenje zemlje v severni Irski«. Urnik ogleda od 17. do 20. ure.
STUDIO PHI
Ul. S. Michele 8/1
Danes ob 18. uri otvoritev skupinske razstave »Im-pressioni artistiche«. Na otvoritvi bodo prisotni dr. Sergio Brossi in prof. Sergio Micalesco, Ketty Daneo, predstavili bodo zbirko poezij II mondo delle piccole cose Ester Cok.
GORICA
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU
Do 28. februarja je na ogled razstava »Ex universa philosophia - baročni tisti tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Vodeni skupinski ogledi ob četrtkih in petkih.
GALERIJA EXIT
Ul. Favetti 16/3
Do 27. t. m. je odprta razstava goriskega slikarja Fla-via Bella. Ogled ob torkih, Četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure.
GRADIŠČE
DEŽELNA GALERIJE SODOBNE UMETNOSTI SPAZZAPAN
Do 15. februarja je na ogled razstava sodobnih go-riskih umetnikov. Ogled od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure. Vodeni skupinski ogled danes, ob 17. uri.
ŠPETER SLOVENOV
BENEŠKA GALERIJA
Danes, ob 19. uri, ob Dnevu slovenske kulture, otvoritev razstave Vladimira Makuca. Umetnika bo predstavila Nelida Silič Nemec. Umetnikove slike bodo razstavili tudi na sedežu Tržaške kreditne banke v Čedadu.
•Koroška
CELOVEC
GALERIJA SLAMA
Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa.
GALERIJA CA-RINTHIA
Na ogled je razstava novih del Manfreda Bockel-manna.
HIŠA UMETNIKOV
Mala galerija
Na ogled je razstava slikarja Kurta Piberja.
BV GALERIJA
Feldkirchner Strasse 31
Na ogled je razstava Danila Lexa.
MOHORJEVA KNJIGARNA
Na ogled je razstava »Planine v sliki« in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe.
MESTNA HIŠA
Velika galerija
Na ogled je razstava »L’art est inutile« - avantgardna umetnost 1960-1980.
Bojan Brecelj
Trije majhni koraki... v kitajskem Šanghaju
Nedelja zjutraj, zrak stoji in Se vedno padajo težki delci smoga. Najslavnejšo cesto na Kitajskem Nanying road je mogoCe normalno prečkati le v nedeljo. S prepolno glavo pogledujem za taksiji. Tu ni težav, taksist mora biti posten, sicer je ob roko! - Težko ga je le prepričati, da ti dovoli vstopiti, saj so s tujci lahko samo težave! Shanghai je mesto z največ prebivalci na Kitajskem. Mesto je bilo zgrajeno v dobi vladavine Angležev, Francozov, Japoncev, Ame-
ričanov in Nemcev, ki so si razdelili rajone in jih pozidali v slogu Oxford streeta, Champs Elisees, Manhatna... Zdaj so te stavbe v neštetokrat predelanih in improviziranih prostorih do kraja nabite s prebivalci. Shanghai je tudi mesto, v katerem se začnejo spremembe na Kitajskem. Pohod Zahoda in sesutje starih družbenih vrednot, začetek revolucije, pohod Četverice... in spet je nemirni duh sprememb tu. Vlada se tega zaveda in dopušča, da Shanghai kot ogromen
laboratorij Človeških naprezanj potipa, kam pelje pot psa brez ovratnice.
Črna borza preživetja
Nedelja je pravi dan za skok na Zhoujiaband - glavni kraj trgovanja z znamkami. To je načeloma prepovedano, toda prav vsak Kitajec, ki privarčuje kakšen juan, ga nemudoma pretopi v znamke. Prav vsem znamkam, tudi najslabšim, vrednost nenehno narašča, zato se s tem izognejo inflacijskemu izgubljanju vrednosti
denarja. Prvo naCelo Črne borze preživetja na Kitajskem je:	kupi
znamke. Tu ni deviz ali drugih bolj zanesljivih možnosti. Seveda je na vseh poštah pri okencu za znamke stalna gneča! Znamk kronično primanjkuje - nic Čudnega, saj živi v Shanghaju 20 milijonov ljudi! Zato že zjutraj stoji neskončno dolga kolona ljudi in Čaka pred vratci, da pokupijo novo serijo znamk po prvi, najnižji ceni...
Ker vrednost znamk niha, je prekupčevanje zelo donosno. Na zelenici med nasprotnima cestnima pasovoma trga je za cel park velik ograjen prostor, kjer je taka nepopisna gneča, da se ljudje ne premikajo veC. Pri vhodu v ograjeno območje moraš celo kupiti vstopnico -za nelegalno borzo znamk. Temperatura narašča. Pri pomembnejših znamkah, za katere je povpraševanje Večje, stopijo na delo mešetarji in izklicujejo zadnjo ceno za prve vrste ljudi, ki se jim ne posreči prebiti zraven... 100.000 juanov je bila zadnja cena in kupec drvi s šopom denarja -na lov, mešetar pa že prekupčuje za drugega interesenta...
PoroCno kosilo
Kentucky Fried Chi-cken Shanghai je zasedel dominantno mesto v klubu Seamen’s, ki je bil zgrajen v časih, ko so tod gospodovali še trgovci z opijem iz Evrope. V deželi, kjer je kulinarična kultura zelo bogata, stoji pred vhodom glinen kip debelega Amerikanca, gospoda Kentuckya, ki vabi na
pečene piske, namreč »polno- praznega«. Verjetno za Kitajca pomeni nekaj čisto drugega. Ko je človek morda preveč
stisnjen v lastnem soku, se zdi pobeg v »svobodni« svet veC vreden od dobre hrane. Skozi vrata se vsuje kakšnih 100 ljudi. Takoj je jasno, kdo je glavni. Mladoporočenca namreč spremlja videokamera in bliski fotoaparatov. Višek prvega dejanja je fotografiranje pred kipom gospoda Kentuckya pri vhodu v restavracijo.
Potem vsi zdrvijo v posebno sobo, kjer jih že Čaka pripravljeno poročno kosilo - običajna kitajska hrana, seveda... Ne mine deset minut, ko je tu že druga skupina, ki opravi isti ritual in si utre pot v sosednjo sobo... Tako se vrstijo poročne skupine druga za drugo. Ker pa je C as za kosilo v vseh restavracijah natančno določen, naj se zgodi karkoli, se tudi klub Sea-men’s ob dveh po predpisih zapre, gospod Kentucky pa nic...
Edinec
En sam otrok na družino je neizogibno pra-
vilo, ki se ga mora držati vsaka mestna Kitajka. Stoletja star problem prenaseljenosti na Kitajskem so končno zajezili komunisti.
»Ti razvajeni in cmeravi sinčki edincki so zdaj že odrasli in poCasi prihajajo na položaje. Kot edincem in otrokom družbe jim je odnos do soljudi tuj, ne poznajo kooperativnosti in predanosti družini, ki je bila temelj kitajske družbe od vekomaj,« je bila zelo jasna in jedrnata misel znanca Hu Jianguoa, učitelja jezikov, ko sem v pogovoru želel pohvaliti voljo Kitajcev, da obvladujejo problem prenaseljenosti na zavesten in miroljuben način. »V vaseh je Cisto drugače. Tam potrebujejo otroke za delo na zemlji kakor kmetje povsod na svetu! Oblast kršitve do neke mere tolerira, a ker otrok pac ne sme biti preveč, sin pa ima prednost pred hčerko... no ja, ubijejo jih drugo za drugo, dokler ne dobijo fantka!«
■
14. februarja

14. februarja 869 je
v Rimu, večnem mestu, umrl sveti Ciril, Metodov brat.
Zgodba dveh solunskih bratov, ki sta se v zgodovino zapisala kot apostola Slovanov, je znana. Brez števila je besed, zapisanih in izrečenih, o njunem misijonskem delu med našimi predniki. Vse pa povedo, kako sta na slovenski zemlji trčila Vzhod in Zahod. Oba sta bila spremenljive sreče. Bojne trume so hrumele sem in tja, za seboj pa puščale zdesetkano domače prebivalstvo in uničene sadove truda.
Samosvoje in uporno ljudstvo, ki ga niti Rimu ni uspelo povsem podjarmiti, je sicer sprejelo novo, krščansko vero, upiralo pa se je grobi, primitivni, germanski nadvladi. Bavarskim nasilnikom je bila vera le pretveza. Bradači z obrobja omikane Evrope so hoteli sončni, bogati in kulturni jug.
Slovenski knez Kocelj je to vedel in ukrepal. Njegovo ljudstvo je navdušeno sprejelo veselo oznanilo v svojem jeziku, na svoj, kulturen način. Kakšna širina in svoboda v primerjavi s tevtonskim mrakom.
Toda zmagala je moč nasilja in pretkanosti. Rim in Bizanc sta opešala. Slovenski knezi in kosezi so bili Crtomirov boj brez upa zmago. Tisoč let!
JEDILNIK
Slavko Adamlje
juha iz zelene
pljučni file s piščančjimi jetri krompir z ocvrto Čebulo radie v solati višnjev zavitek
Pljučni file s piščančjimi jetri
SESTAVINE: 8 pljučnih filejev, sol, poper, gorčica, 8 piščančjih jeter, maslo, rezani mandeljni, pečenkina omaka, smetana CAS PRIPRAVE: 30 minut
Pljučne fileje narahlo potolčemo, solimo, popopramo ter opečemo na maslu. Premažemo z gorCico. Opečene fileje postavimo na toplo, na isti maščobi popečemo Se perutninska jetra, dodamo mandeljne in v vinu razstopljeno kocko pečenkine omake in dobro pokuhamo. Pljučne fileje zložimo na krožnike, nanje damo piščančja jetra, prelijemo z omako in smetano ter potresemo s sesekljanim peteršiljem.
ZA VEGETARIJANCE
Neva Miklavčič Predan
pire iz sveže kuhanega krompirja paradižnikova omaka pečeno pšenično meso zelena solata kompot iz suhih sliv
Pšenično meso - kofii
SESTAVINE: 1 kg moke tipa 500 do 1100, voda, 3 žlice sojine omake tamari ali shoyu, (5 do 7 cm dolg koSCek alge kombu)
Iz moke in vode zamesimo primerno Čvrst hlebček, ki ga za minut potopimo v skledo z vodo. V plitev lonec nalijemo nekaj vode, dodamo 3 žlice sojine omake in po želji koSCek alge kombu. Lonec pristavimo na blag ogenj. Nato odlijemo vodo s potopljenega testa, odrežemo kos testa in ga spiramo izmenično pod mrzlo in vroCo vodo, dokler ne speremo vsega škroba. Med spiranjem testo gnetemo in stiskamo, dokler ne postane gumijasto. Na tak način speremo vse testo in dobimo rumenkasto pšenično beljakovino gluten. Vsak hlebček sproti raztegnemo in položimo v lonec, v katerem kuhamo vodo s sojino omako in algo (to lahko večkrat uporabimo). Pšenično meso kuhamo 30 minut. Spiranje testa traja 15 do 20 minut. Kuhano pšenično meso s penovko sproti pobiramo iz lonca, vanj pa vlagamo pravkar sprane surove kose.
Kuhano pšenično meso nazadnje speremo pod mrzlo vodo, odcedimo in spečemo na olivnem olju s Česnom ali brez. Lahko pa ga tudi ocvremo; pomočimo ga v testu brez jajc in povaljamo v drobtinicah ali pripravimo kot dunajski zrezek. Kuhanega in na koščke narezanega lahko ponudimo tudi z dušeno zelenjavo ali v juhah. Pšenično meso je kakovostna beljakovinska jed, ki nas ne stane veliko.
Kofu je tradicionalna kitajska jed. Pod imenom seitan ga prodajajo tudi v nekaterih naših samopostrežnih trgovinah.
SLOVENCI V KUHINJI
Lazanje po Barbarino
Lučka Lesnik
Z	FILATELIJA	Z
Arabsko
razkošje
Mitja Jančar
Današnja gostiteljica je Barbara Jerman, novinarka RGL in voditeljica televizijskih oddaj, v prostem Času športnica, ljubiteljica mističnega in še kaj, danes pa celo »kuharica« za Republiko.
Dan začenja s kraljevskim zajtrkom, pa Četudi mora - kadar vodi jutranji program na radiu -vstati že pred peto. Hrana je zanjo predvsem užitek in šele nato potreba. Ce jo med obveznostmi, ki jih ima poleg službe veliko, daje lakota, jo ponavadi poteši kar s- sendvičem; kosi pa (in največkrat tudi večerja obenem) najraje doma v miru, po možnosti kaj izpod mamine kuhalnice, kar se ne da primerjati s hrano v restavracijah, pa Čeprav najboljših. Vonj in okus iz domače kuhinje sta nekaj povsem drugega (že kot otrok se je najraje zadrževala v kuhinji, blizu štedilnika, tam je bil tudi njen kotiček za učenje), zato na večerje v različne lokale zahaja v glavnem le poslovno, zaradi družbe in najrazličnejših družabnih dogodkov. Tudi sama zelo rada kuha, pa kaj, ko ji običajno zmanjka Časa oziroma si ga morda še ne zna dobro organizirati.
VšeC ji je italijanska kuhinja, obožuje vse vrste zelenjave. Meso ji nikdar ni pretirano dišalo, zato ga ponavadi tudi ne pripravlja. Je pa prava mojstrica za bučke, melancane in podobno, da o raznolikih solatah, ki jih pripravlja zmeraj znova na drugačne načine, niti ne govorimo. Med solatami daje vseeno prednost motovilcu in (rdečemu) radicu, po možnosti posutemu s svežimi sojinimi kalčki. Čeprav zelo rada uporablja rjavi sladkor, polnovredne testenine, hladno prešano olje in še marsikaj iz makrobioticne kuhinje, je tovrstno prehranjevanje ne pritegne. Zdi se ji, da bi bila za marsikaj prikrajšana, Ce bi bila makrobio-tiCarka; tudi za lazanje, ki jih je izbrala in pripravila za vas.
Široke rezance (najraje vrhniške) skuhamo v slani vodi. Na olivnem olju prepražimo sesekljano čebulo in mleto meso (približno 30 dkg), začinimo s soljo, poprom, rožmarinom, česnom (ki ga ima Barbara zelo rada) in timijanom ter zalijemo z belim vinom, dodamo pelate (če ni svežih, pa tiste iz konzerve) in na koncu nekaj žlic kisle smetane.
V posebni kozici pripravimo bešamel: razpustimo maslo, dodamo žlico moke, prilijemo hladno mleko, vmešamo katerikoli naribani sir, posolimo, zacinimo z muškatnim oreščkom in s kislo smetano. V namaščeno nepre-gorno posodo nalagamo plasti
rezancev, mesnega nadeva in beSamela, dokler ne porabimo vseh sestavin. Na vrhu mora biti bešamel, ki se med peko - lazanje pečemo v pečici pri 200 stopinjah približno dvajset minut -lepo rjavkasto obarva.
Barbara je lazanje razrezala na trikotne koščke - tokrat ji je celo uspelo preneseti jih na krožnike (!) - in jih postregla z motovilcem, nazdravili pa smo z belim pinotom. Lahko nazdravite tudi s pivom, Ce ga imate radi, lazanje pa so namesto v »trikotnikih« lahko razrezane tudi v drugih poljubnih oblikah. Barbarin recept pa le poizkusite - mi se še danes oblizujemo okrog ust!
©
\/
*
7o.,#r,
dfcLv*
Ali bo tudi naša poštna uprava ob zadnjem zvezku Enciklopedije Slovenije izdala priložnostno znamko kot Sultanat Oman? Vsekakor te znamke ne bodo tiskali pri znanem podjetju Helio Courvo-isier v Švici in tudi zlate barve ne bodo uporabili. Malomanj razkošno znamko si tiskali za Oman v Franciji. Posvečena je blaginji telesno prizadetih otrok.
Mimogrede, tudi nam se letos obeta serija znamk, tiskanih v tej tiskarni, ki je med filatelisti zelo cenjana.
Nekoliko pozno smo dobili blok z dvema znamkama, ki ga je izdala poštna uprava Papue - Nove Gvineje. Pri tem so uporabili znamki iz serije, posvečene Krištufu Kolum-
bu, ki so jo izdali 15. aprila. Na bloku je pozdrav svetovni filatelistični razstavi v Chicagu. Na znamkah je znak svetovne razstave v Sevili. Lep primer, ko z dodatki razširih prodajni trg znamk.
Metulji so priljubljena tema, tako poštnih uprav kot zbiralcev.
Svazi, država na jugu Afrike, je izdal redno znamko z metuljem Colotis antevvippe ga-visa. Bralce opozarjamo na nov lik glave njegovega visoCanstva kralja Msvvatija III.
Kraljica Elizabeta II še vedno ostaja prva po številu znamk na katerih je upodobljena.
'PapudScu’ (fttin&u
cBipmNm>(fuWiD
CšVf.tmuit y o a
ODDAJE V SLOVENŠČINI
IT SLOVENIJA 1

	





||;
Sobotna noč

lil
ESIH

illlllll
’i:W:Wy'ii:Wšx
IT SLOVENIJA 2
_________



iV>YmYnMiViViYiYmV>Yi
m
lil

«TOA	1

i Bomo turistk; us j Poglej in zadeni '
Astrološka napov
lllli
SKSS55—*.»*»*.
Nima r«lvn 0 Sol	PiiliSiliSSSSliilŠI:
Dnevnoinformatlvni program iu vreme Modna dežela, 1. oddaja n modi
Mesečeva sonata, finski film
1—.	> A	. . m
1!
sl


II
W RAI 1


Mormoni (vestem) Film: Controfigura per un debtto (kom.. 70] Aktualno; Giao Mia D
Vreme In dnevnik Rubrika; Check-up Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Aktualno; Prizma Rubrika za avtomobiliste TG Uno Auto Sobotni šport 7 dni v Parlamentu Variete; Disney Club Dnevnik 1 in loto Rubrika: Pii, sani piu belil IR. Lambertucci) Nedeljski evangelij j Vreme in dnevnik
Sova
Znaki zodiaka: Kozorog, 10/12 del nemške nanizanke Cas za ples. 1/3 del angleške nadaljevanke Dejanje, amenski film (do 01.30)
Murioka; SP v alpskem smučanju, pnmos....

PosebiUtitTrGl Dnevnik in vreme FilmMlceivellodiDo-novan (fant., ZDA ’53)
RAI 2

Aktualno: Mattina 2,
iE
SmSmL.
14.35 Santa Barbara Aktualno; Videl bos.
TGS Parquet, vmes 1P v odbojki in košarki Nan.: Hunter Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: Ventieventi Film: Sussurri e orni-cidi (krim., ZDA '!!». i. Loni Andreson} Kronika v živo Dnevnik Senza scrupoli Nočni Šport
RAI 3
J Rubrika o kmetijstvu Ej| Aktualno: Videl bos |Film: La prigioniera _J del Sudan (pust., ’59) E Koncert RAI 3 Dok.: Pred 20 leti »Ii Dnevnik ob 12-ih Film: S. Holmes va a VVashington (ZDA '43) E Deželne vesti
Popoldanski dnevnik Športna oddaja Tenis: turnir Milano Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dicoalTGS Ultimo minuto Dnevnik ob 22.30 Aktualno; Harem
§? RETE 4
............
Mllllili*:
Bradfont, Družin, ,VI-
™“\ !«~i
vsakih 30 min, vesti Nad.: General Hospi-
iissiiii
B”?SLno,tm
ES*
no, 17.00 Febbre d’amore, vmes (15.00) rubrika o lepoti TG 4vesti
E™F
jS CANALE5
Na prvi strani Nan.: Časa Keaton Aktualno: Sabato 5, 10.30 Nonsoldmoda,
~!7"
Dnevnik TG 5 Sgrabi puotidiani Aktualno; Forum gio-
vani. 14.30 Amid .
Kviz: Lingo Otroški variete: Topo Gigio in risanke Kviz: OK 11 prczzo 6 giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: H bambino d’oro (fant ZDA'86 r. Michael Ritcbie, i. Eddie Murphy,V.Wong) Nan.: Časa dolce časa
Glasba: Prince in con-
certo, vmes (24.00) nočni dnevnik
ITALIA 1
' Emxmews ^
,,,
llltllll
„ . tka o motorjih
$F:r™
NBA moo nogomet:
iSteSMk.-Rlho-
YY>;iY;iYYYYYiYYYYYY»;Y>»v>>VY>'«;>>ViVi;i;i;i;iYYi»»;i;i;i;YiYY;i
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Bit Otroški variete
RAi, 16.00 Unomania Glasba: TopVenti Nan.: Ultraman Aktualno: A tutto vo-lume
Variete: Mitico Nan.: MacGvver Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport AHigli di tigre - II rt-torno (pust., ZDA 89) Film; La moglie in bianco... 1'amante al pope (kom., It.-Sp. '80) Odprti studio in Šport
.lailllill!
srcSisv
st., ZDA-VB '79, i. Charles Bronson, Do-I minique Sanda, Jason Robards)
SP v smučanju Lahka atletika: medna-
slalom, 1. tek, 4.55 2. teke vmes (2.45) CNN | Nevvs
lJj ITALIA 7
Efil Risanke Upejelnipropmi Tri) Glasba m show ' Borsaffari
Nan,: 1 Campbell Nad.: Aspettando il domani, II tempo della nostra vita Weekend
Deželni programi . Sette in allegria Nan.: I Gambell, 19.30 Buck Rogers Film; La poliziotta della squadra del buoncostume (kom., It. '79, i. Edvvige Fene-ch, Lino Banfi)
Nan.: Gliter Filmske novosti Film:	Tradimcnio
(dram., ZDA '68)
® TELEFRIULI
S Koper

Horoskop
Mannix, am. naniz.
Zlate steze, ponovitev ameriškega filma
asu
ski barvni film N.V.P.D., nadaljevan-ka
Stanje stvari Istrska paberkovanja TV dnevnik Manmx, ameriška nanizanka
KZS- “erl'
Ifigenija, grški barvni film; igrajo: Irene Pa-pas, Costa Kazakov in drugi
Žrebanje lota: Dnevnik Cher Extravaganza, glasbena oddaja Nočni sodnik, ameriška nanizanke.
Kratke vesti Dok.: Guiliver Rubrika: Mavrica Italia Cinquestslle Večerna vesti -TG posebnosti Rubrika: Coldiretta-mente
Film:	ln tandem
(dram., ZDA 74)
Nan.: Bamey Miller
# TELE 4
I '
Ml.......Vi'
'szt''*'*
Dogodki in odmeri
Odločitev pri Long Hillu, ameriški film Zgodbe iz Avstrije Dober dan, Koroška SP v alpskem smučan-ju, studio Svet pustolovcev Družinske vezi Avstrija danes Cas v sliki
Dvoboj ob Missouriju, ameriški vestem Zakon v L.A.
SP v alpskem smučanju, prenos iz Mo-rioke - slalom za kombinacijo
DtO Hrvaška 1
OSIP Avstrija I
n nV.. i..;, ■, ■, ■, ,i i., ■ ■, i ■. i h 111.. .
Silillll
rBSvd,rovil‘v
Žandar v pokoju, fr./it. komedija
Comdev Gapers Hobotnica, kviz Tiny Toon Lassie
Mini čas v sliki Beverly Hiils, 90210
Hribovski zdravnik, zadnji del Cas v sliki
Prigode mladega Indi-. Jonesa
| Pozor,ponaredek! Budovi nauki Nedotaknjena in Skrivnostna Zg. Avstrija
Othello, am,/it. operni
film
L.v.Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru Poročila
ss! »mmmmmsmmsimmmMmmm
Avstrija 2 111
IIHilSB
SP v alpskem smuča-
SSL
Slika na sliko, ponovitev
milil
18/26 dela Risanka
Hišni ljubljenčki Sezamova ulica, 3. del Oddaja narodne glasbe
Ss«
TSSZZS?
Risanka
aia i
S,.riJh 27, ,„,!=*
Slika na sliko Poročila v angleščini
SSL m*

Hrvaška 2
poldne..
Marioka: smuk, M, po-
Rotomeckosaika
EELLL",
sašs-—
Ciklus filmov J.P. Bel-monda: Pohlepni ..
® Madžarska
T--------------------
J Ninja želve, risanka
'llLLL™,. s-fzrB-a
S2E?ii?sius:
Vriski program Disneyeve risanke Kolo srečo, kviz
DnŽmik
£n‘k 'ak8i|‘' “•
Znanstvena fantastika. Srečanja nultega tipa
TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 15.25
František Čap Vroče poletje
Filmska uspešnica leta 1939,
||| Kdo ne pozna filmov Vesna, Ne čakaj na ■ maj ali Trenutki odločitve, ki se uvrščajo v klasiko slovenskega filma. Vse tri filme pa je režiral František Cap. Po rodu je bil Ceh, vendar je znal prisluhniti našim ljudem, njihovim problemom ter jih predstaviti v vsej njihovi posebnosti in drugačnosti v določenem času in okolju. Marsikatero temo je obravnaval prisrčno, s kančkom humorja, čeprav je znal odnose in razmerja tudi problematično zastaviti in kritično obravnavati. V njegovih filmih niso prepričljivi le ljudje z vsemi dobrimi in slabimi las-
češki črnobeli film
tnostmi, ampak tudi okolje, v katero je zgodba postavljena. Tako je recimo v Vesni mesto Ljubljana prikazano živo in privlačno, življenjsko in verjetno.
Manj kot Čapovo ustvarjalnost na Slovenskem poznamo njegove filme, ki jih je posnel pred prihodom k nam. V okviru Umetniškega večera je bil pred kratkim na sporedu TV Slovenija film Nočni metulj, iz leta 1943. Cikel Čapovih filmov pa se začenja z njegovim prvim filmom Vroče poletje, posnetim leta 1939.
Film je preprosta ljubezenska zgodba, prepletena s plesom in pe-
tjem ter podeželsko idilo, kar pa je za okupacijski čas, v katerem je film nastal, dokaj razumljivo. Glavni junak je mladenič, ki se vrne domov na posestvo. To po smrti njegovih starSev upravlja teta. Hči Roza se trudi, da bi zapeljala mladega Julia, toda fant se zagleda v živahno in razposajeno Rdečko. Leta se ozira za Simonom, ki pa pogleduje za Rozo. V tem verižnem ljubezenskem zapletu pa je kar preveč moraliziranja in gostobesednosti.
Scenarij je napisal režiser František Cap v sodelovanju z avtorjem literarne predloge Vaclavom Krško.
r
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 12.00, 14.00, 17.00,
18.00,	23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglia; 9.30 Govorimo francosko; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13,00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program,
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96:9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes gla-
sbene želje; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.40 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-country); 22.20 Ameriški rock na smetišču.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela;
11.05	Jazz, blues, dixieland;
13.05	Izbrali smo; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Radijski roman; 18.25 romantične simfonije; 19.30 Opera; 22.30 Partiture; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-
green; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasbeni desert; 16,30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Večerni radijski dnevnik - Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert;
13.00	Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija; 16.00 Mixa-ge; 17.00 Hat hits; 18.45 II sogno andaluso; 20.00 Nočni program,
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20
"\
Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Slov. glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Euroest cultura 28.11.92; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšič); 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajan-ski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 Slovenska literatura na stičišču z ital. svetom; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Nagrajenci tekmovanja mladih glasbenikov; 18.00 Izzivi in pozivi M. Rožanca 'Za svobodo ali proti njej' (J. Povše, r. B. Kobal); 18.30 Črnske duhovne pesmi; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
_________________________J
/
SATELIT
SUPER
6.30	Hello Austria, hello VVienna;
7.00	The mix; 8,00 Poročila; 8.30 Financial; 9.00 Super Shop; 10,05 Mix; 14.00 Youthquake; 14.30 Eco record; 15.00 Travel magazin; 15.30 Beyond tomorrow;
16.00	Divja Amerika; 16.30 Po letu 2000; 17,00 Absolutely live;
18.30	Videofashion; 19.00 Filmska matineja; 20.15 Phantom of Chi-na Town (krim., ZDA 1940); 21.30 Filmski magazin; 22.30 High Aspi-rations; 23.00 Media Television;
23.30	Scena; 24,00 vivor (Avstral., 1980); 1.45 The Mix; 2.00 China Nevvs Europe; 5.00 The Mix,
SKY ONE
7.00	Nevarni zaliv; 7,30 Elephant boy; 8.00 Fun factory; 13.00 Bar-naby Jones; 14.00 Rich Man, Poor Man (ZDA, I. Nick Nolte); 15.20 Greenacres; 15.45 Facts of Life; 16,15 Risanke; 17.00 The Dukes Of Hazard; 18,00 Rokoborba; 19.00 Beverly Hiils 90210;
20.00	Knights and VVarriors; 21.00 Nerešene skrivnosti (vodi Robert Stack); 22.00 Cops I; 22,30 Cops II; 23,00 Ameriška rokoborba;
24.00	Satruday Night Live.
EUROSPORT
7.30	SP v smučanju; 9.00 Aerobika; 9.30 Ford Ski Report; 11.00 Boks; 12.00 SP v smučanju; 13.00 SP v hitrodstnem drsanju, SP bobov; 1630 SP v biatlonu; 18.00 Eu-roscores, SP v alpskem smučanju, SP v biatlonu, SP v hitrostnem drsanju, SP v bobu;
22.00	Boks; 23.00 Euroscores;
24.00	SP v smučanju,
SCREENSPORT
7.30	Lahka atletika; 8.00 Hokej na ledu; 9.00 Lahka atletika;
10.00	Nogomet; 11,00 Faszina-tion; 12.00 Mednarodni šport;
12.30	Košarka NBA; 13.00 Kick-boks; 14.00 Golf; 15,00 Košarka;
17.00	Mountain Bike Show; 17.30 Golf; 18.30 Go; 19.30 Global Ad-venture Sports; 20,00 Boks; 21.00 SP v dirkah na ledu; 24.00 Golf;
1.00	Lahka atletika.
MTV
8.00	Avvake On The Wild Side;
11.00	The Big Picture; 11.30 US Top 20; 13,30 XPO; 14.00 The Pul-se VVith Svvatch; 14.30 Video;
16.30	Week in rock; 17.00 Yoi;
18.00	The Real VVorld; 18.30 The Big Picture; 19.00 Braun Euro-pean Top 20; 21,00 Saturday Night Live; 21.30 MTV Sports; 22.00 The Soul of MTV; 23.00 Partyzone;
1.00	Video; 3.00 Nočni video.
SKY MOVIES
9.00	Echoes of a Summer; 11.00 Mustang Country; 13.00 Zelig;
15.00	Zone Troopers; 17.00 Evil Under The Sun; 19.00 Svveet 15;
21.00	Red Sonja; 23.00 State of Grace; 1.15 Dangerous Obses-sion: 2.40 He Said, She Said; 4.50 Clean and Šober.
MOVIE CHANNEL
7.35 Triple Gross; 9.20 Under Two Flags; 11.00 Child Play; 12.30 Bloodhounds of Broadway; 14.25 Ma Man Godfrey; 16.05 Bran-ded; 17.50 Dad's Army; 19.30 Xposure; 20.00 VVinter People; 22.00 Aliče; 24.00 The Kissing Plače; 1.30 Red Wind; 3.05 The Deer Hunter (ZDA 1978).
PRO 7
5.20 Serije: Lassie, 5.45 V kraljestvu divjih živali, 6.30 Tisoč milj prahu, 7.20 Pogrešani med dvema svetovoma; 8.15 Smrtna pest (vestern, ZDA 1955); 9.50 Dva v kaši (kom,, ZDA 1982); 11,45 Ma-sh; 12.15 Booker; 13.05 Živali znanih ljudi; 13.15 V kraljestvu divjih živali; 14.05 Človek z druge zvezde; 15,00 Starsky in H uteh; 17.15 Blagoslovljena dvojica; 18.25 Zlata boginja iz Rio Benija (pust., 1964, i. Pierre Brice); 20.00 Poročila; 20.15 Zadeva Concorde (dram., It. 1978); 22.d vampir (srh., ZDA 1988); 0.10 Serpico; od 1.05 do 5.45 Poročila, China 0'Brien; 2.40 T,J. Hooker, Poročila, Mash.
SATI
6.05	Ponovitve; 7.30 Risanke in igre; 10.30 Gospodarski forum;
11.00	Kolo sreče; 11.35 Srečolov-ci; 13.25 Kraljeva gospa (VB 1955, i. Olivia de Havilland);
15.05	V cirkusu s tremi arenami (kom., ZDA 1954, i. Jerry Lewis); 16,55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse;
18.00	Nogomet; 18.25 Show Mika Krugerja; 19.30 Kolo sreče; 20,15 Tujec v moji postelji (krim., ZDA 1986); 22.00 Šale in dallovščine;
23.00	V krčmi živahnih deklet (Nem., 1979); 0.30 Ponovitve: poročilo o plesnih urah; 1.50 V krčmi živahnih deklet; 3.15 Show M. Krugerja; 4.05 Pojdi na vse; 4.30 Peter Pan,
RTL
6.00	Risanke; 8.00 Pobegla miš;
8.15	Zelda; 9.10 Otroške serije;
13.00	Full House; 13.30 Princ iz Bel Aira; 13,55 Ultraman; 14.25 Kni-ght Rider; 15,25 A-Team: Preplah za požar; 16,25 21, Jump Street; 17,25 Melrose Plače; 18.45 Poročila; 19.15 Beverly Hiils 90210;
20.15	Šestica za skok čez plot (kom.); 22.00 Profesionalec 2 (dram., Fr. 1986, i. Jean-Paul Bel-mondo, Michael Creton)); 23.40 Trgovci z belim blagom (porno, Švica 1972); 1,15 M, moški magazin; 1.45 Tutti frutti; 2,40 Ponovitve: Profesionalec, 4.15 Trgovci z belim blagom.
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja, 8.00 Tiger v salonu, Mačke; 8.40 Očarljivi tečnež (ZDA 1990); 10.30 Morilci med nami (ZDA 1991);
12.00	0137; 12.45 Shcvvblz; 13,15 Action Jackson 2 (krim., ZDA
1990,	i. Billy Dee VVilliams, Carl VVeathers)); 14,50 Nogomet;
17.00	Saturday Night Live; 17.35 Poletje pingvinov (dok.); 18.30 Klasične risanke; 19.00 Airplay;
20.00	Premiere; 20.15 Gola pištola (kom., ZDA 1991, i. Leslie Niel-sen, Priscilla Presley); 21.40 The Kids in the Hall; 22.10 Boks; 23.Prekletstvo strasti (krim., ZDA
1991,	i, Lisa Hartman, Philip Ca-snoff); 1.00 Mala smrt (Fr.-Kan. 1990); 2.40 No, značilno (kom., ZDA 1991); 4.35 Rollerboys (fant., ZDA 1990); 6.10 The Dark Side of the Moon (fant., ZDA 1989),
EVROPA / SONČNO, VENDAR PO NIŽINAH POGOSTA NIZKA OBLAČNOST IN MEGLA
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
topla	hladna
fronta	fronta
okluzija
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je ustaljeno območje visokega zračnega pritiska s središčem nad Alpami. V
višinah se nad nami še zadržuje suh zrak.
TEMPERATURE
PO SVETU	
HELSINKI		0/2
OSLO		-2/-1
STOCKHOLM...	-1/5
K0BENHAVN...	1/1
MOSKVA		-14/-9
BERLIN		-1/1
VARŠAVA		-6/1
LONDON		2/4
AMSTERDAM...	0/2
BRUSELJ		-2/3
BONN		-2/5
FRANKFURT		0/3
PARIZ		2/5
DUNAJ		-4/1
MUNCHEN		-2/0
ZURICH		-1/2
ŽENEVA		1/2
RIM		2/16
MILAN		-1/6
BEOGRAD		-4/3
NICA		7/15
BARCELONA...	6/14
BUKAREŠTA		-6/4
CARIGRAD		1/6
MADRID		7/9
LIZBONA		9/15
ATENE		6/13
LARNAKA		4/15
TUNIS		6/16
ALŽIR		1/18
MALTA		10/16
JERUZALEM		0/5
KAIRO		8/16
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.08 in zašlo ob 17.26. Dan bo dolg 10 ur in 18 minut. Luna bo vzšla ob 00 uri 49 minut in zašla ob 10. uri 55 minut.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.10 najvišje 35 cm, ob 8.26 najniže -26 cm, ob 14.19najvišje0cm,ob 18.47 najnižje-10 cm. Jutri: ob 2.08 najvišje 27 cm, ob 10.33 najnižje -24 cm.
ALPE-JADRAN / SONČNO BO, LE V PANONSKI NIŽINI BO DOLGOTRAJNEJŠA MEGLA
TEMPERATURE
VČERAJ	
OB 7. IN OB 13. URI	
LJUBLJANA		-4/4
TRST			7/11
CELOVEC		-7/0
BRNIK		-5/4
MARIBOR..		-3/6
CELJE		-7/6
NOVO MESTO	-3/2
NOVA GORICA	6/12
MUR. SOBOTA	-5/-1
PORTOROŽ		3/13
POSTOJNA		0/4
IL. BISTRICA		-3/9
KOČEVJE		-2/2
ČRNOMELJ		-1/2
SL. GRADEC...	-5/3
BOVEC		-3/7
RATEČE		-7/5
VOGEL		-3/1
KREDARICA....	-7/-3
VIDEM		4/12
GRADEC		-5/5
MONOŠTER		-7/4
ZAGREB		0/4
REKA		3/11
V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo. Zjutraj bo	SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih
po nekaterih nižinah megla, ki se bo v	pokrajinah bo pretežno jasno. Po nižinah
Panonski nižini zadržala večji del dneva, južne Avstrije in v Panonski nižini bo zjutraj Najnižje jutranje temperature bodo od -4 in dopoldne megla ali nizka oblačnost, do -9, ob omorju okoli 0, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 14 ° C.
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
* *
pod 10% j pod 5
44 **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
♦4*4****
V SLOVENIJI: V nedeljo bo še precej OBETI: V ponedeljek bo večinoma
jasno, proti večeru se bo od seve- suho in hladneje.
rovzhoda pooblačilo. V noči na
ponedeljek bo predvsem v vzhodni
Sloveniji rahlo snežilo.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka:
Ljubljana 123 Maribor	112
Celje	175
Trbovlje	217
Hrastnik	148
Zagorje	258
Šoštanj	20
Kritična 24 urna koncentracija SC2 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 106, Drava HE Dravograd: —; Sava Radovljica: 37, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 106, Sora Suha: 98, Ljubljanica Moste: 48, Savinja Laško: 92, Krka Podbočje: 77, Kolpa Radenci: 77, Soča Solkan: 171.
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
CTf
M
*
M
OVEN 21-3/204 : Prav težko se bosta s partnerjem sporazumela o denarnih težavah, ki so med vama že lep čas'kamen spotike. Začnite bolj načrtno varčevati.
BIK 214/20-5 : Ce se je včerajšnja zabava zavlekla do zgodnjih jutranjih ur, ne krivite vseh okoli sebe, ker se ne boste mogli dodobra naspati. Lahko pride do silovitih konfliktov.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Najbrž se že morate odpraviti po sobotnih nakupih. Pri tem opravilu vas drži pokonci le upanje, da boste srečali celo vrsto ljudi, s katerimi boste z veseljem poklepetali.
RAK 22-6/22-7 : Romantika, ljubezen in lepi časi: za nekatere Rake že bijejo poročni zvonovi (vendar le v njihovih glavah), to pa je tudi vse, o čemer zadnje čase sanjajo.
LEV 23-7/23-8 : Pomembne zveze in odnosi postajajo zdaj za vas primarnega pomena. To je eden tistih dni, ko se načrti skorajda v celoti uresničujejo. Morali boste počakati na potrditev ključne osebe.
DEVICA 24-8/22-9 : Ce se vam je nabralo veliko stvari, boste pač morali žrtvovati vikend in nekatere tudi postoriti. Odpovedati se boste morali počitku in postelja vas bo čakala šele pozno zvečer.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Ko kaže danes, boste zaradi popolnoma nasprotujočih si vplivov zaustavili svoje finančne podvige. Zato niste razočarani le vi, ampak Se bolj partner.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Med enim in drugim opravkom boste najbrž obtičali pri samih osnovnih opravilih. Nekdo se bo pritoževal, vam pa se bo zdelo, da poslušate pokvarjeno ploščo.
STRELEC 23-11/21-12 : Ne boste veseli spremembe v načrtih za izlet, Se posebej ne, če boste zato morali tudi delati. Ni čudno, da se boste vsem uprli in si dan krojili po svoje.
KOZOROG 22-12/20-1 : Pazite, da se ne boste zapletli v intrige, saj bo nekdo iz okolice, tako imenovabi prijatelj, poskusil zatreti vas pogled pri določeni denarni zadev.
VODNAR 21-1/19-2 : Ce ste se včeraj udeležili kakšne zabave ali srečanja, ste prav gotovo srečali osebo, od katere si v prihodnje obetate veliko. Pokličite jo.
RIBI 20-2/20-3 : Položaj, ki ga niste predvidevali, še manj pa pričakovali, vas bo prisilil, da pri vseh opravkih nekoliko upočasnite korak. Izlet odpade zaradi prevoza.
CESTE / VEČINOMA SUHE
ZASTOJI
ZAPRTA
CESTA
POPRAVILA NA CESTIŠČU
POLEDICA
SAMO Z ZIMSKO OPREMO
QnO ŠPORTNA PRIREDITEV
5= GOSTA --- MEGLA
0$ BENCINSKE — ČRPALKE 24 UR
Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Na območju Slovenj Gradca je na izpostavljenih mestih nevarnost poledice. Na območju Lendave pa megla zmanjšuje vidljivost na 30 metrov. Promet poteka tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila čakajo za vstop in izstop do 12 ur.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
SLOVENIJA
Kope...............-/20
Vrhe................-/-
Lontovž.............-/-
Stari vrh...........-/-
Rogla.............30/40
Kanin..............-/90
Cerkno.............-/25
Soriška planina.....-/-
Vogel..............-/30
Kabla..............-/20
Mariborsko Pohorje..-/40
Kranjska gora......-/15
Pokljuka............-/-
Rog - Črmošnjice....-/-
Prvine..............-/-
Jezersko............-/-
Ulovka..............-/-
Krvavec.............-/-
Črni vrh............-/-
FURLANIJA-JK
Cimolais............NP
Claut...............-/-
Piancavallo......20/50
Žabnice/Ovčja vas....NP
Raibl...............NP
Farni Avoltri.......NP
Farni di Sopra...30/50
Paluzza-Timau.......NP
Paularo.............NP
Pontebba.........40/40
Pradibosco..,,...30/60
Prato Carnico.......NP
Zoncolan..........10/40
Sauris.............5/10
Sella Chianzutan.....NP
Nevejsko sedlo...20/80
Višarje...........35/60
VENETO
Sappada..........20/100
KOROŠKA
Podklošter.........-/40
Bad Kleinkirchheim ...20/70
Pliberk/Peca.......-/30
Sloveniji Plajberk.-/50
Dobrač............30/80
Nassfeld/Mokrine ,.60/80
Spittal/Goldeck...10/60
Fleiligenblut....20/140
Katschberg.......60/110
Koralpe/Golica.....-/30
Kčtschach/Mauthen.30/40
Mallnitz.........20/140
AVSTRIJA
Arlberg..........60/250
Seefeld...........35/90
Kitzbuhel.........10/30
Obertauern......140/260
Zeli am See.......20/80
Schladming/Planai .30/100
V VEDNOST
Vreme v minulem tednu
Tudi prejšnji teden se globalna vremenska situacija nad veCjim delom Evrope ni bistveno spremenila. Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem je bilo ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. Frontalni valovi so se pomikali prek Skandinavije proti vzhodni Evropi in se na vzhodnem obrobju območja visokega zračnega pritiska spuSCali proti Črnemu morju in vzhodnemu Sredozemlju. Nad Pirenejskim polotokom je bilo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Tam so se pojavljale krajevne padavine, predvsem plohe in posamezne nevihte. Vsa zahodna in srednja Evropa sta v višinah preplavljeni s toplim zrakom. Ker pa je vendarle Se zima, se ob mirnem vremenu,,ki vlada v anticiklonu, ozračje pri tleh ponoči precej ohladi in nastane temperaturna inverzija, ki jo februarsko sonce Cez dan Se ne more razkrojiti. Nastane nizka oblačnost, ki je prejšnji teden pokrivala veCji del ravninskih predelov zahodne in srednje Evrope. Vzhodna Evropa je preplavljena s hladnim zrakom, ki je prodrl globoko proti jugu, v začetku tedna je imela zračna masa nad Kreto enako temperaturo kot zračna masa nad osrednjo Norveško.
Ob zadnjem koncu tedna je hladna fronta, ki se je prek vzhodne Evrope pomikala proti jugu, oplazila tudi Slovenijo. V soboto je bilo vreme Se jasno, v nedeljo pa se je zaradi okrepljenih vzhodnih vetrov v nižjih plasteh ozračja, s katerimi je pritekal hladnejši zrak, pooblačilo. Padavin ni bilo. Na Primorskem in v Furlaniji je ostalo pretežno jasno. Od ponedeljka do konca tedna je bilo povsod jasno, le ob morju, v Furlaniji in v celovški kotlini je bila pogosta megla. Megla ali nizka oblačnost se je v jutranjem in dopoldanskem času pojavljala tudi drugod po Sloveniji. Burja, ki je v Četrtek močneje zapihala, je prevetrila Primorsko, severni Jadran in Furlanijo.
Janez MarkoSek