Znanstvene razprave GDK: 308 : 377.44 IWAFUJI T-41 Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 Wood-extraction with Logging Skidder IWAFUJI T-41 Jaka KLUN*, Anton POJE ** lzvleče·k: Klun, J., Poje, A.: Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41. Gozdarski vestnik, št. 7-8/2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit . 18. Prevod v angleščino : Jaka Klun, Anton Poje. Z namenom posodobitve in povečanja učinkovitosti gozdne proizvodnje je podjetje GOZDARSTVO GRČA, d. d., Kočevje leta 1992 kupilo 8 zgibnih traktorjev IWAFUJ,I T-41. Z uvajanjem majhnih, ekološko bolj sprejemljivih zgibnikov so nastale potrebe po novih normativih . No\lii normativi naj bi bili izdefani za skupinsko delo, kjer sočasno potekata sečnja in spravilo lesa. V raziskavi smo poleg normativom posebno pozornost namenili posebnostim skupinskega dela, predvsem zastojem med delovnimi operacijami in razlikam med delom posameznih skupin. Normativi zbiranja in dela na skladišču so pri spravilu lesa pri skupinskem delu v primerjavi z ostalimi traktorji višji. Učinkovitost vlačenja se pri vlačenju navzgor in po ravnem približa učinkovitosti velikih zgibnikov. Norma se giblje od 15 do 50 ton na delovnik. Načini dela znotraj različnih skupin se močno razlikujejo. Ključne besede: organizacija dela, spravilo lesa, zgibni traktor, IWA!rUJI T-41, študij časa , skupinsko delo. Abstra:ct: Klun, J., Poje, A. : Wood-extraction with Logging Skidder IWAFUJI T-41 . Gozdarski vestnik, No. 7-8/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 18. Translated into English by Jaka Klun and Anton Poje. ln order to improve wood production technology, eight logging skidders'IWAFUJI T -41 were bought by the forest company GOZDARSTVO GRČA ple. Kočevje and introduced into the wood production in 1992 to make il more efficient. With smaller and more ecological skidders the needs for new standard times set for team work were met. A team is consisted of a tractor driver and two wood cutters helping each other with felling and skidding. Special attention was paid to what is typical for team work such as delays caused during the work operations and different ways of team work. Standard time for bunching and work in the auxiliary storage place is higher in comparison to other tractors. The skidding efficiency of uphill and level skidding is similar to the efficiency of the big Jogging skidders. According to conditions the standard performance varies between 15 and 50 tones per workday. Different working groups have different ways of performing. Key words: organization of work, skidding, logging skidder; IWAFUJI T -41, lime study, team work. 1 UVOD INTRODUCTION Gozdna proizvodnja je zaradi pestrih in zahtevnih razmer najustreznejši preizkusni laboratorij za nova tehnična sredstva in nove oblike dela. Gozdarske družbe si morajo zagotoviti opremo, ki omogoča učinkovitost pri spravilu lesa in ki je v skladu s trajnostnim in naravi prijaznejšim načinom gospodarjenja. Takšni cilji zahtevajo posebno opremo, med katero imajo gozdarski zgibni traktorji pomembno mesto, saj prevladuje v slovenskem gozdarstvu traktorsko spravilo lesa. Uvedba in uspešna uporaba zgibnih traktorjev IWAFUJI T-41 pri skupinski obliki dela pri sečnji in spravilu izkazuje potrebo po informaciji o učinkovitosti in primernosti zgibnikov v specifičnih okoliščinah . Pri skupinskem delu prihaja do vrste pozitivnih interakcij, ko si delavci s ciljem čim večjega učinka med seboj pomagajo . 2 NAMEN RAZISKAVE 2 PURPOSE OF INVESTIGATION Z raziskavo smo želeli zapolniti vrzel med normativi gozdnih del ter zasnovati normativ za zgibne traktorje pri skupinskem delu v ·gozdni proizvodnji. Opravili smo primerjavo s sedanjimi normativi za organiza- GozdV 58 (2000) 7-8 * J. K., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO ** A. P., univ. dipl. inž. gozd., Mahovnik 86, 1330 Kočevje , SLO 291 292 Klun , J .. Poje , A. : Spravilo lesa z zg ibnim traktorjem IWAFUJI T-41 cijsko obliko 1+1 in obravnavali skupinske oblike dela s podrobnejšo analizo neproduktivnega časa. Glavni problem pri ugotavljanju normativov obstoječega delovnega procesa je pravilen izbor delavcev, delovnih sred- stev in delovnih razmer. Pri spravilu lesa težko ovrednotimo vpliv delavca zaradi veliko močnejšega vpliva drugih dejavnikov. Da bi uravnotežili različne načine dela, ki so posledica naravnih, organizacijskih in tehničnih razlik med delovišči in delovnimi skupinami, smo spremljali delovni proces v daljšem obdobju, na različnih deloviščih, z različnimi traktorji IWAFUJI T-41 in delovnimi skupinami podjetja GOZDARSTVO GRČA, d.d., Kočevje. 3 RAZISKOVALNI OBJEKTI, TERENSKE RAZMERE IN ORGANIZACIJSKE ZNAČILNOSTI SPRAVILA LESA 3 RESEARCH OBJETCTS, FIELD CONDITIONS AND ORGANIZATI- ONAL CHARACTERISTICS OF WOOD-EXTRACTION Terenske meritve spravila lesa so potekale leta 1996 in 1997 na devetih objektih v štirih gozdnogospodarskih enotah kočevsko-ribniškega gozdno- gospodarskega območja. Objekte, kjer smo snemali spravilo lesa, so predstavljali posamezni oddelki. V večini oddelkov prevladujejo značilnosti visokega krasa. Nekateri oddelki so nekoliko bolj skaloviti (Stojna - 48, delno Grintovec - 121 ), nekateri imajo večje naklone (Mozelj - 49, Stojna - 48), ponekod pa je bilo spravilo oteženo zaradi razmočenih vlak po večjem deževju. V enem oddelku je površina zaradi neprepustnih kamnin prepredena z jarki s tekočo vodo. Nadmorske višine oddelkov so od 470 do 1.070 m. V višjih legah prevladujejo subasociacije združbe Abieti-Fagetum (Omphalodo- Fagetum), kjer se gospodari večinoma skupinsko postopno, prisotno je tudi prebiralno gospodarjenje. V nižjih legah prevladujejo združbe Querco- Fagetum, Blechno-Fagetum in Hacquetio-Fagetum. Na Kočevskem se je pri zgibnih traktorjih pri sečnji in spravilu lesa uveljavila organizacijska oblika dela 1+2 (v skupini delajo traktorist in dva sekača). Sekača opravljata tudi vlogo pomočnikov pri spravilu, pri sečnji pa jima lahko pomaga tudi traktorist. Sečnja in spravilo lesa sta torej neločljivo povezana. Posledica skupinskega dela je skupinska norma, ki pomeni določeno količino lesa vsak dan na pomožnem skladišču. Sku- pinska norma predstavlja nasprotje klasični normi, kjer je postavljena norma za vsakega delavca posebej. Pozitivna posledica skupinske norme je v tem, da so vsi delavci v skupini zainteresirani, da potekata sečnja in spravilo čim bolj tekoče, zato si medsebojno pomagajo. Tako naj bi bili učinki skupine v primerjavi s posameznim delavcem večji. Naslednja pozitivna posledica je, da delavci, predvsem sekači, menjajo delo, zaradi česar je zmanjšana možnost poklicnih obolenj . Ostaja vprašanje, kako ohraniti gospodarnost dela in izkoriščenost spravilnega sredstva kljub omejitvam, ki izhajajo iz načina gospodarjenja in ekoloških zahtev, in kljub drobnejšim sortimentom ali manjšim koncen- tracijam lesne mase. 4 METODE DELA 4 WORKING METHODS Za časovno merjenje smo uporabili ničelno kronometrično metodo (KRIVEC 1979), ki je primerna za merjenje procesov z značajem tran- Gozd V 58 (2000) 7-8 sportiranja. Razlika med snemanim časom enega ciklusa in kontrolnim časom ni smela presegati dopustne meje odstopanja 3 %. Snemalna lista za merjenje časa in merjenje učinkov smo prilagodili zaradi specifičnosti skupinske oblike dela. Pri snemanju posameznih operacij dela je imel vedno prednost traktorist, kar pomeni, da smo, če sta pri s pravilu sočasno delala traktorist in pomožni delavec, merili trajanje posameznih operacij dela le za elemente dela, ki jih je opravljal traktorist. V primeru, ko smo izmerili trajanje elementa dela pomoč sekaču, traktorist ni opravljal nobene operacije (ta čas je čakal, da pomožna delavca raz- vlečeta vrv in privežeta ali odvežeta les ... ). Predhodne izbire objektov raziskovanja ni bilo. Glavno vodilo pri izbiri objektov raziskovanja je bilo število ciklusov po 1 OO-metrskih stratumih polne vožnje {dolžina vlake). Tako naj bi teoretično v vsakem stometrskem stratumu od O do 1.000 m posneli nekaj ciklusov za vsako kategorijo vlačenja {navzdol, po ravnem, navzgor). 5 REZULTATI IN RAZPRAVA 5 RESULTS AND DISCUSSION 5.1 Struktura povprečnega delovnika ter delež dodatnega in neproduktivnega časa 5.1 Average workday structure and share of additional and unproductive time Struktura delovnega dne nam omogoča dober pregled nad povprečnimi časi posameznih operacij in zastojev pri spravilu lesa (KRIVEC 1979). V analizo smo vključili le tiste delovnike, ki so bili tipični, oz. tiste, pri katerih v celotnem delavniku ni bilo posebnosti. Po pregledu vseh delovnikov smo v analizo vključili 12 slik polnih delovnikov. Za določitev dejansko potreb- nega časa za posamezne operacije in za ugotavljanje dodatnega časa smo morali iz posnetega časa izločiti nad 30 minut časa za glavni odmor {glavni odmor upoštevamo s tem, ko računamo 450-minutni delovnik) in zastoje zaradi meritev. Ker pri skupinskem delu traktoristu za pripravljalno zaključna dela ne priznavajo posebej 1 dodatne ure {pripravljalno zaključni čas je upoštevan v skupinski normi), tega časa nismo odšteli, ampak smo ga zaradi premajhne vrednosti v snemanem času povečali, tako da v celem delavniku znaša 20 minut. Iz analize prečiščene strukture delovnika lahko zaključimo: -V delovnemu dnevu odpade na produktivni čas 78,5% in na neproduk- tivni čas 21,5 % časa. Od produktivnega časa predstavlja glavni pro- duktivni čas samo 41,8 %, pomožni produktivni čas pa 58,2 %. - V pomožnem produktivnem času zavzema največ časa zbiranje lesa, če k zbiranju prištejemo tudi pomoč sekačev traktoristu in pomoč trak- torista sekačema. - Produktivni čas, ki je posledica skupinskega dela, zavzema približno 13 % delovnega in 29 % pomožnega produktivnega časa. - Razmerje med časom, ko se pomožna delavca - sekača vključujeta v spravilo lesa, in časom, ko se traktorist vključuje v sečnjo, je približno sedem proti ena. če upoštevamo čas, ki ga traktorist porabi za dodatno krojenje na pomožnem skladišču, kot del sečnje, potem se to razmerje zmanjša na približno dva proti ena. -Delež produktivnega časa pri zbiranju lesa je 85,2 %, delež neproduk- tivnega časa pa 14.8 %. GozdV 58 (2000) 7-8 293 Klun, J., Poje, A.: Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 Preglednica 1: Prečiščena struk- tura delovnika Table 1: Refined workday s true- ture Delovna operacija Work operation Produktivni čas Productive time Prazna vožnja Back driving Zbiranje lesa Bunching Polna vožnja Load drive Delo na pomožnem skladišču Work in auxiliary storage place Pomoč traktorista sekačema Tractor driver helping the cutters Pomoč sekačev traktoristu Cutters helping a tractor driver Neproduktivni čas Unproductive time Namenjen dnevu Spend on workday Pripravljalno zaključni čas Preparatory time Zaradi dela Spend on work Odmori, oddihi in fiziološke potrebe Rest and personal time Objektivn i zastoji zaradi dela lnterference time V 12 polnih delavnikih je znašala povprečna razdalja vlačenja 337m, povprečna razdalja zbiranja 11 m, povprečna razdalja premika po sestoju 39 m in premika po skladišču 25 m, povprečno breme pa 3,44 tone. V produktivnem času zbiranja lesa predstavljata razvlačevanje prazne vrvi in privezovanje lesa približno 60 % vsega časa, privlačevanje lesa približno 30% in premik po sestoju 1 O%. Delež produktivnega časa pri delu na pomožnem skladišču je 88,3 %. Najzamudnejši operaciji med delom na pomožnem skladišču sta rampa nje in odvezovanje, ki zavzemata skupno približno 7 4 % produktivnega časa. 20 % produktivnega časa zavzema krojenje in 6% premiki po skladišču . Za določitev normativov spravila lesa moramo poleg produktivnega časa poznati deleža dodatnega in neproduktivnega časa, ki ju je najtežje ugotoviti. Vsebujeta odmore, oddihe, fiziološke potrebe, objektivne zastoje zaradi dela in skupinskega dela ter 20 minut pripravljalno zaključnega časa . Delež dodatnega časa po izračunu znaša 450 minut (brez 3D- minutnega glavnega odmora), delež neproduktivnega časa pa 480 minut (z glavnim odmorom). Porabljen čas Time consumption V snemanem času V 8 urah Preračunano ln recorded time ln 8 hours na 100% (min) (min) Converted into % 274,03 353,42 7·8,54 44,70 57,64 12,81 57,57 74,25 16,50 69,89 90,13 20,03 55,77 71,92 15,98 5,61 7,23 1,61 40,50 52,24 11,61 74,89 96,58 21,46 15,51 20,00 4,45 15,51 20,00 4,45 59,38 76,58 7,02 12,29 1 15,85 3,52 21,12 27,24 6,05 Objektivni zastoji zaradi skupinskega dela lnterference time due to team work 17,53 22,61 5,03 Okvare in vzdrževanje Repair and maintenance time 8,43 10,88 2,42 Skupaj Total workp/ace time 348,92 450,00 100,00 294 GozdV 58 (2000) 7-8 Klun , J., Poje. A .. Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 Faktor dodatnega časa: t =1+ 21 ,4 6 =127 d 78,54 ' Faktor neproduktivnega časa : t = 1+ 26,37 = 136 n 73,63 ' Faktor neproduktivnega časa izpeljemo iz deleža neproduktivnega časa. Z njim povečamo regresijsko enačbo produktivnih časov vseh ope- racij, ki smo jih vključili v normativ. 5.2 Analiza neproduktivnega časa 5.2 Analysis of unproductive time Analizo neproduktivnega časa smo izvedli z namenom, da ugotovimo, med katero delovno operacijo se pojavljajo posamezni zastoji in kolikšno je trajanje posameznih zastojev. Nekateri zastoji se pojavljajo sistematično pri določenih operacijah spravila lesa, drugi pa se pojavljajo slučajno in bolj poredko. Za boljši pregled nad različnimi zastoji smo v analizo vključili vse cikle (N = 220). Zastoji nastajajo pred delovno operacijo, med njo in po njej, kar pa iz zapisa v snemalnem listu ni razvidno. Zato smo jih razvrstili pod trenutno oz. predhodno operacijo. Pomembnejši zaključki iz analize neproduktivnega časa so: - Največji delež neproduktivnega časa predstavljajo objektivni zastoji zaradi dela (41 ,5 %) in objektivni zastoji zaradi skupinskega dela (23,3 %). Odmori, oddihi in fiziološke potrebe znašajo skupno 21,2 %, vzdrževanje in okvare pa 14,0% skupnega trajanja neproduktivnega časa. Odmore in oddihe smo ločili po dolžini trajanja. Odmori so daljši od 1 O minut. Najpogostejši so zastoji med privlačevanjem, prazno vožnjo, polno vožnjo in razvlačevanjem prazne vrvi, najredkejši pa med premikom po pomožnem skladišču. Glede na povprečno trajanje so najdaljši zastoji med prazno vožnjo, polno vožnjo, rampanjem in privlačevanjem. Objektivni zastoji zaradi dela lnterference time 41,5% Fiziološke potrebe Personal time 1,4% Objektivni zastoji zaradi skupinskega dela fnterference time due to team work 23,3% Okvare Repairtime ==..~--.. 2,6 % Oddih Rest time 1 3,7% Vzdrževanje Maintenance 11.4% -Objektivni zastoji zaradi dela in zaradi skupinskega dela po posameznih operacijah spravila lesa navadno zavzamejo največji delež v trajanju zastojev (od 38,9 do 99,7 %). Prisotni so v vseh operacijah spravila lesa, vendar z različno pogostnostjo. Najpogosteje prihaja do zastojev med privlačevanjem lesa, prazno vožnjo in razvlačevanjem. Objektivni zastoji zaradi skupinskega dela se pojavljajo predvsem med privlačevanjem, GozdV 58 (2000) 7-8 Grafikon 1: Delež zastojev glede na vrsto zastoja Graph 1: Share of defays consi- dering their type of de/ay 295 Klun , J ., Poje, A.· Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 Grafikon 2: Delež zastojev po delovnih operacijah Graph 2. Share of delays in consideration to work operations 296 Prazna vožnja Back driving Pomoč sekaču Helping cutters Pomoč sekača Helping tractor driver Razvlačevanje Unrolling cable Privezovanje Binding Privlačevanje Ground yard.ing Premik po sestoju Move over stand Polna vožnja Load drive Odvezovanje Unbinding Premik po skladišču Move over storage Rampanje Wood leve/Jing 29,5% ~--------------------------~ 19,0% 19,6% 0,3% 9,0% prazno vožnjo (npr. čiščenje vej iz vlake in izdelave kupov, zastoj zaradi podiranja preko vlake ipd.) in polno vožnjo. Vzdrževanje je najpogostejši vzrok za zastoj med polno vožnjo, rampanjem, privlačevanjem, delom pomožnega delavca in razvlačevanjem prazne vrvi. Daljši odmori na- stajajo predvsem med polno in prazno vožnjo, medtem ko so krajši oddihi pomembni med rampanjem in razvlačevanjem prazne vrvi. Okvare in fiziološke potrebe se pojavljajo redkeje . 5.3 Analiza načinov dela delovnih skupin 5.3 Analysis of the way working groups perform Analiza načina dela temelji na pogostosti pojavljanja posameznih delovnih operacij v ciklusih. število operacij nam pove, kolikokrat se je neka operacija pojavila v 218 ciklih . Delež operacij' glede na vse cikle nam pokaže pogostnost pojavljanja glede na vse cikle . Oba parametra smo določili za vsako delovno skupino in skupno za vse skupine. Pri dobljenih podatkih je potrebno upoštevati prednost traktoriste pri metodi snemanja posameznih operacij dela. Iz razlik v deležu operacij lahko sklepamo o razlikah v načinu dela delovnih skupin . Ugotovili smo na- slednje: - Sekača sta se kot pomožna delavca vključevala v spravilo lesa v treh četrtinah (77 %) vseh posnetih ciklov, predvsem v zbiranje lesa pa tudi v dela na pomožnem skladišču. Tako sta pomožna delavca sama opravila tretjino (32 %) razvlačevanja prazne vrvi in dobro četrtino vsega privezo- vanja lesa (29 %). Na pomožnem skladišču pa sta sama odvezala 4 % bremen, dodatno krojenje na pomožnem skladišču pa je opravil v 98 % traktorist sam ali skupaj s sekačem. - Traktorist se je kot pomoč sekačema vključeval v sečnjo v dobri četrtini vseh ciklov. -Več kot tri četrtine zbiranja lesa se ne opravi na istem mesto, ampak mora traktor za oblikovanje polnega bremena najmanj enkrat zamenjati stojišče, od koder privlačuje . - Dodatno krojenje na pomožnem skladišču se pojavlja v 50 %vseh ciklov. GozdV 58 (2000) 7-8 Klun , J., Poje, A. : Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 - Pri skupinskem delu v gozdu ima vsaka skupina svoj način dela, ki je odvisen od tega, kako so si delavci medsebojno razdelili delo, oz. kako drug drugemu pomagajo. - Specifičnost načinov dela posameznih skupin se kaže v razlikah v po- gostnosti pojavljanja posameznih elementov dela. Tako je pri skupini 2 razvidno, da je traktorist večinoma sam opravljal spravilo, pri skupini 3 se je pomožni delavec vključeval v spravilo lesa tudi na pomožnem skladišču, pri skupini 4 je pomožni delavec vedno sodeloval pri spravilu lesa (razvlačevanje prazne vrvi in privezovanje), pri skupini 5 sta bila sečnja in spravilo praktično ločena, vendar se je traktorist vključeval tudi v sečnjo (podiranje, kleščenje), pri skupini 6 pa se je traktorist nadpov- prečno vključeval v sečnjo, in to predvsem pri podiranju obviselih dreves s pomočjo traktorskega vitla in odrivne deske ali pri opravljanju gozdnega reda, kar je deloma posledica dela v sestojih po žledolomu. - En ali oba pomožna delavca - sekača sta se v spravilo vključevala predvsem med operacijami razvlačevanja prazne vrvi in privezovanjem lesa. Vključevanje oz. produktivni čas pomožnega delavca je odvisen predvsem od števila kosov v bremenu, prostornine povprečnega kosa in razdalje premika med zbiranjem. Delež pomočnikovega dela pa se povečuje tudi z razdaljo vlačenja :- 5.4 Normativi spravila lesa 5.4 Wood-extraction time norms Normativi so prikazani skupno za zbiranje in delo na pomo?nem skla- dišču ter ločeno za vlačenje. Iz normativov so preračunani tudi dnevni učinki. Za izračun normativov smo uporabili podatke vseh snemanj. Ka- tegorizacija sekundarnih prometnic in brezpotij je bila izvedena v skladu z Odredbo o določitvi normativov za dela v gozdu (Ur. l. RS, št.11-512/99). 5.4.1 Normativ zbiranja in dela na pomožnem skladišču 5.4.1 Time norm of bunching and working in auxiliary storage place V normativ zbiranja in dela na skladišču smo vključili vse produktivne čase operacij pomožnega produktivnega časa . To so produktivni časi zbiranja (razvlačevanje prazne vrvi , privlačevanje, privezovanje), operacij dela na pomožnem skladišču (odvezovanje, krojenje, premik po skladišču, GozdV 58 (2000) 7-8 Skupinsko delo pri spravilu lesa (foto: Jaka Klun) Team work at wood-extraction (photo: Jaka Klun) 297 Klun , J., Poje, A.: Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 Grafikon 3: Normativ zbiranja in dela na pomožnem skladišču v odvisnosti od prostornine pov- prečnega drevesa in razdalje zbiranja Graph 3: Time norm of bunching and working in auxiliary storage place in dependence to the average tree vo/ume and its bunching distance [] 20,00 - 25,00 min/t [] 15,00 - 20,00 minit [] 10,00 - 15,00 minit D 5,00 - 10,00 minit 0,00 - 5,00 minit 298 rampanje), operacij pomoči sekača traktoristu in operacij pomoči trak- torista sekačema. Za izračun regresijske krivulje smo vsoto pomožnih produktivnih časov za vsak ciklus delili z maso bremena v ciklu ter dobljene regresijsko enačbo pomnožili s faktorjem neproduktivnega časa (1 ,36). y = 5,11 + 1,94- 14,06 + 14,210 R2 = 0,65 N = 220 x1 x2 x2 R = 0,81 y -delovni čas zbiranja in dela na pomožnem skladišču (min/t) x 1 - povprečni kos v bremenu (m 3) x2 - povprečna razdalja zbiranja (m) če prevedemo zgornjo enačbo v uporabno obliko, se normativ glasi: N =Si 1+ 2,73+1,78*NTO _ 14,06 + 14,10 z ' NTO ZBI ZBI2 NTO - povprečno odkazano drevo (m 3) ZBI - povprečna razdalja zbiranja (m) Enačba velja za kategorijo neugodno in je podana glede na velikost povprečnega odkazanega drevesa in razdalje zbiranja. Na čas premikov traktorja med zbiranjem ima pozitiven vpliv masa bremena, negativen pa razdalja zbiranja. To pomeni, da premik med zbiranjem skrajšuje razdaljo zbiranja. Skupen čas razvlačevanja prazne vrvi in privezovanja je, z upoštevanjem časa pomožnega delavca, v naj- večji meri odvisen od prostornine bremena, števila kosov v bremenu in razdalje zbiranja. Privlačevanje je poleg prostornine bremena, števila kosov v bremenu in razdalje zbiranja odvisno še od mase bremena. Skupen čas dela na pomožnem skladišču narašča z razdaljo premika po skladišču in s številom kosov listavcev v bremenu. Za listavce je namreč potrebno več krojenja in zato tudi rampanja. Za čase posameznih operacij dela na pomožnem skladišču je značilno, da vsi naraščajo z razdaljo premikov po skladišču. Poleg razdalje premikov po skladišču čas odve- zovanja narašča še s številom kosov v bremenu. Trajanje premikov, Povprečno drevo (m') Average tree (m) 5 25,00 20,00 ~ c:: ~l 15,00 cc:: .E :2 - Q. -~§ ro0 10,00 ·-C:: ~8 (!) 5,00 ~ o;oo 25 30 Razdalja zbiranja (m) Bunching distance (m) GozdV 58 (2000) 7-8 Klun , J., Poje , A .. Snravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T -41 dodatnega krojenja in rampanja je odvisno tudi od števila listavcev v bremenu, ki trajanje operacij podaljšuje. Trajanje dodatnega krojenja se zmanjšuje s številom iglavcev v bremenu. Rampanje pa se poleg že naštetih dejavnikov povečuje še z maso bremena. Za praktične potrebe lahko normativ za kategorijo neugodno zmanj- šamo za 14 % in tako dobimo normative za kategorijo srednje ugodno ali pa ga zmanjšamo za 28% in tako dobimo normative za kategorijo ugodno. Takšno zmanjšanje predlaga Smrekar v svojih izračunih (SMREKAR 1993). Primerjave (grafikon 4) naših normativov z nekaterimi drugimi (nor- mativi za zgibnik IWAFUJI T-41 (SMREKAR 1993), normativi za kmetijski traktor TORPEDO TD-75A ter normativi za veliki zgibnik TIMBERJACK 225 (Odredba o določitvi normativov dela v gozdu, 1999)) kažejo, da je naš normativ višji oz. slabši od vseh primerjan ih. Razlike se z naraščanjem povprečnega drevesa od 0,1 do 2m3 zmanjšujeje in znašajo v primerjavi z velikim zgibnikom od 18 do 43 %, v primerjavi s prilagojenim kmetijskim traktorjem pa od 4 7 do 57 % časa. Drugače je pri primerjavi s Smrekar- jevim normativom, kjer se razlike kljub povečevanju povprečnega drevesa vztrajno večajo, kar pomeni, da je pri prostomini povprečnega drevesa 2 m3 Smrekarjev normativ skoraj za polovico manjši. Zaradi primerjave z našim normativom smo dodatni čas v Smrekarjevem normativu povečali za delež glavnega odmora in dvajsetminutnega pripravljalno zaključnega časa, ki ju je upošteval drugače. Ostalih normativov nismo spreminjali. '2 :§_ c:: ~ ~ ::J "' c: o (.)