AÑO XXXIIT (27).
Štev. (No.) 27—28
ES LO V EN TA LIB R E
BUEINOS AIRES 4. julija 1974
PREDSEDNIK ARGENTINE,
M Alt OD ŽALUJE ZA SVOJIM VODJEM
GENERAL PERON - UMRL
Et mensaje de la Señora Presidenta de la Xaeióit
El lunes 1« de julio, apenas acontecido el triste hecho qu'e enluta al país, la. señora Mar'a Estela de iPerón, en ejercicio1 del Podetr Ejecutiva anunció el -fallecimiento del teniente general Juan Domingo Perón, con el siguiente mensaje:
“Al pueblo argentino: Estamos viviendo horas aciagas, circunstancias que deben retemplar el espíritu del pueblo argentino en un sentido de verdadera unidad nacional.
“El presidente de los argentinos ha dado a su patria y al continente 'atinoamericano la más grande expresión de grandeza y humanismo cristiano. Entregó su vida en holocausto a la libertad pacífica de los pueblos. Hasta , sus últimos instantes trabajó por la unidad nacional, continental y universal.
“Con gran dolor debo trasmitir al pueblo el fallecimiento de un verdadero apóstol de la paz y la no violencia.
“Asumo constitucionalmente la primera magistratura del país, pidiendo a cada uno de los habitantes la entereza necesarm dentro del lógico dolor patrio, para que me ayuden a conducir los destinos del país hacia la meta, feliz que Perón soñó para todos los argentinos.
“Ruego a amigos y adversarios que deporgan las rasiones personales en bien de una patria libre, justa y soberana.
“Que Dios me ilumine y me fortifique para cumplir con lo que Dios ) Perón me otorgaron como misión.”
Telegrama fie candolpneias
Excelentísima Señora Presidente de la Nación Doña María Estela Martínez de ¿Perón!
La muerte del Presidente Juan Domingo Perón es sentida con un profundo dolor por toda la Colectividad Eslovena en la República Argentina. Reciba Usted nuestro testimonio del más sentido pesar por tan irreparable perdida.
ASOCIACION E SLOV UNIA LIBRE Rožo Stariha	Vilko Cuderman
presidente	secretario
Žalna brzojavka je bila odposlana 3. julija 1974. na Presidencia de la Nación Casa Rosada, Buenos Aires
MARIA ESTELA MARTINEZ DE PERON
OSEBNOST NOVE PREDSEDNICE
Trag-.čna usoda ki je s smrtjo predsednika generala Perona zadela argentinski narod, je istočasno postavila, prvič v argentinski in latinsko ameriški zgodovini na predrsedniško mesto žensko. Ta čast je, v kaj žalostni in boleči okoliščini, doletela državno predsednico, ženo pokojnega voditelja, gospo Marijo Estelo Martinez de Peron.
Rojena v argentinski provinci La Rioja 4. februarja 1931, ima nova predsednica za sabo daljšo dobo političnega delovanja v okviru peronizma. S pokojnim generalom Peronom se je spoznala med njegovo izseliensko dobo v Srednji Ameriki Od tedaj ga je vedno spremljala in pri njem tudi preživela osebno, a gotovo pozitivno, politično šolo. Pri njem, zlasti po naselitvi v bližini španske prestolnice Madrid, je spoznala okoliščine in osebnosti argentinskega političnega življenja.
	mmm à vv
	
	mt ‘ wKSSm Mm WM
L'N-'. -"nM ,A u -.¿L,	X * i
	
• 'f- w	î 381B wffiä. .V’ÿî-Çj
i ■ 'M -L!	■ \ \ £ j,- As ■ , '1
ga. Maria Estela Martínez de Perón
V ponedeljek, 1. julija, ob 13.15, je v vladni residenci v Olivosu umrl predsednik Argentine, general Juan Domingo Perón. Žalostno novico je ob dveh popoldne istega dne narodu sporpčila poslevodeča podpredsednica in genera-lóva žena gospa Marija Estela de Perón.
Ni treba posebej poudarjati vtisa, ki ga je na ves narod napravilo to sporočilo, niti globoke- žalosti, ne silnega odmeva in resnih posledic Smrt generala Perona, ki ie odjeknila ne le v državi in kontinentu, marveč po vsem svetu, je za argentinski narod eden najtežjih udarcev, ki ga pravilno tolmači le tisti, ki dobro pozna argentinsko politično in ustavno življenje. Dojeli pa so ga milijoni Argentincev, ki so v teh dneh javno in kot le malokdaj doživeto izpričali za umrlim vodjem.
ODMEV IN ŽALNE SLAVNOSTI
Istočasno, ko je napovedala predsednikovo smrt, je gospa Estela Martínez de Perón, kot predvideva ustava, v svojstvu podpredsednice države, nastopila nredsedniško funkcijo. Ustavno življenje se je s tem nadaljevalo, in v tem okviru so se pripravile žalne slavnosti za umrlim generalom Peronom. Vlada je takoj določila deset dni narodnega žalovanja in pripravila celoten program posmrtnih obredov.
Medtem je tudi s strani naroda in organizacij narodnega življenja prišel odziv na tragični dogodek. Glavna delavska konfederacija CGT, katero je Perón pred tridesetimi leti organiziral, je takoj napovedala splošno ustavitev dela v znak žalovanja. Enako je tudi Glavna gospodarska konfederacija izrazila solidarnost z delavskimi ukrepi. Vsa država, vse njeno življenje je zastalo. To stanje naj bi trajalo do polnoči dne, ko bi bil pokopan mrtvi predsednik.
Mimo svojih organizacij pa je narod tudi po svoje izrazil žalovanje. Tisoči in tisoči so se zbirali na raznih krajih: pred vladno palačo, v okolici predsedniške vile v Olivosu, in zlasti v večernih urah v okolici kongresne palače, kjer naj bi, po vladnih ukrepih, od torka pa do trenutka pogreba v sredo, Peronovo trupla bilo izpostavljeno, da bi se narod lahko od njega še zadnjikrat poslovil. Na obrazih vseh je bilo videti žalost; v očeh solze. Mnogi so 'neprikrito jokali nad izgubo tistega, ki jim je bil v življenju predsednik, vodja, učitelj in oče.
Tudi obveščevalna sredstva so govorila le o dogodku. Vse radijske in televizijske postaje so bile'priključene na državni radio in TV postajo, ter poleg uradnih izjav predvajale le žalno glasbo. Dnevniki so izšli z omejeno količino strani, in so bili, po odloku grafične sindikalne organizacije v znak žalovanja, posvečeni le novicam o žalostnem dogodku in člankom o življenju in delu pokojnega predsednika.
Tako je na Argentine legla prva noč po dnevu Peronove smrti. Mnogi so jo prečuli na cestah in trgih, v pričakovanju žalnega sprevoda s krsto predsednika.
SPREVOD IN MAŠA ZADUŠNICA
V torek zjutraj se je razvil sprevod od predsedniškega bivališča po avenidi Libertador skozi predmestje in mesto do majskega trga pred vladno palačo, kjer se nahaja mestna katedrala. Tu je bila brana maša zadušnica za pokojnim predsednikom Peronom, katerega truplo v krsti je ležalo pred oltarjem, pokrito z argentinsko zastavo s črnim trakom.
Sveto opravilo je daroval buenos-aireški nadškof in argentinski primas kardinal Caggiam, ob spremstvu koad-jutorja msgr. Aramburuja, številnih škofov in duhovščine. Maši je prisostvo-
Pokojni predsednik General Juan Domingo Perón
vala celotna vlada, predstavniki kongresa, diplomatskega zbora in ogromno ljudstva, tako da je bila katedrala polna, na trgu pred njo pa se je zbrala velika množica.
V mašnem nagovoru je kardinal opisal krščanski smisel smrti, poudarjal krščansko življenje pokojnika, ki je v zadnjih letih redno prejemal tudi svete zakramente; njegovo delo v zadnjih časih za narodno edinost, ga priporočal v molitev, naj mn Bog odpusti grebe, ki bi jih storil, in nagradi za dobra dela, ki jih je opravil. Ob koncu je poudarjal:
„Njega ni več na naši politični pozorni«. A njegovi ideali edinosti, ki so že prešli v meso in kri političnih, gospodarskih in sindikalnih vodij, bodo preživeli in se razvijali naprej, ker temeljijo na pravu, na pravici, na rodo-ljubju in na svobodi.“
Po maši so krsto s Peronovim truplom v sprevodu prepeljali do kongresne palače. Vso pot je zbrana množica s stisnjenimi grli vzklikala mrtvemu vodji, pela peronistično himno, metala rože na krsto. . . Skozi dva kilometra razdalje je dvovrstna vojaška straža komaj zadržala pritisk ljudi, ki so skušali približati se Krsti. Že na kongresnem trgu je močan vojaški oddelek komaj varno prepelial uradni sprevod, ki so ga sestavljale najvišje državne osebnosti, v spremstvu častnega skadrona grenadirjev na konjih. Za tem sta vojska in policija vzpostavila red in organizirala dohode, da je zbrano ljudstvo lahko obiskalo p'avi salon kongresne nalače, kjer je pod krasnim razpelom ležala odprta krsta s Peronovim truplom.
MIMOHOD NARODA
Tedaj se je začelo pravo narodno romanje v kongresno palačo. Neverjetno je narasla množica na trgu, medtem ko so se številne vrste tistih, ki so hoteli obiskati žalno dvorano, naraščale bolj in bolj. Od torka ob dvanajstih, ko je bil dovoljen dostop ljudstva v palačo, pa do četrtka ob pol štirih zjutraj, ko je bil dostop dokončno ukinjen, je bil nenehen mimohod naroda: starih in mladih, mož, žena in otrok, med katerimi so bili gotovo v večini zlasti preprosti ljudje in delavci. Vsak se je pred krsto prekrižal, še zadnjič pogledal svojega liderja in s solznimi očmi odšel. Mnogim so solzo, kar vrele iz oči.
Poglavje zase zasluži opis dolgih vrst. V pet in šesterostopib so se na štiri strani strnjeno raztegale ' od kongresnega trga in se vile po mestu v dolžini desetin kvadrov, in včasih segale tri kilometre dolgo. Zlasti ona, ki je šla po Majsk: in .zavila nato po Devetojulijski aveniji, je v določenem trenutku prišla skoro do železniške postaje Retiro. Vztrajnost in potrpljenje
spričo počasnega napredovanja ni imelo mej. Mnogi so čakali od dopoldanskih ur, in prišli na vrsto šele pozno v noč. Te vrste so zlasti narasle, ko so do prestolnice prihitele skupine iz notranjosti države. Mnogi od teh niso prišli na vrsto, a to ni zmanjšali njihove vztrajnosti.
K temu moramo dodati, da vreme nikakor ni bilo naklonjeno. Že v torek popoldne je ploha dežja napovedala nestalnost. Proti večeru pa je začelo deževati in ponoči je bila huda nevihta. Tudi v sredo in še četrtek je nenehno rosilo. To je bila nova preizkušnja za dolge vrste čakajočih, ki so kljub temu vztrajali na svoj:h mestih. Mnogi so dočakali vstopa v kongresno palačo popolnoma premočeni in premraženi. Zaradi tega je tudi delovala posebna sanitetna služba, kjer so pomagali velikemu številu obolelih in onesveščenih. Vojaški oddelki in skupine mladincev pa so večkrat med premražene čakajoče delile topel mate čaj.
Pogreb, prvotno predviden za sredo dopoldne, je bil s strani vlade, zaradi takega množičnega ljudskega odmeva prestavljen na četrtek dopoldne. A ni bilo le preprosto ljudstvo tilsto, ki je izkazalo svojo žalost. Tudi najvišji predstavniki organiziranega in ustavnega življenja so izrekli svoje in svojih ustanov sožalje novi predsednici, in še zadnjikrat počastili pokojnega generala Perona. Tudi tuje države so poslale svoje visoke zastopnike. Predsedniki obmejnih prijateljskih držav so prihiteli, da izrazijo sožalje svojih ljudstev argentinskemu narodu. Tako predsednik Urugvaja dr. Juan Maria Borda-berry, paragvaja, gen. Alfredo Stroe-ssner in Bolivije gen. Hugo Banzer.
SLOVO V KONGRESU IN SPREVOD
Uradno slovo od mrtvega predsednika je bilo pripravljeno za četrtek dopoldne. Že ob pol štirih zjutraj so zaprli dohode v kongresno palačo, žalna slovesnost je bila v poslanski zbornici. Ob osmih je primas kardinal Caggiano najprej opravil pogrebne molitve, nakar so sledili nagovori dvanajstih predstavnikov argentinskega življenja: dr. Benito Llambi, notranji minister, v imenu vlade; dr. José Antonio Allende, na-mestni predsednik senata v imenu senatne zbornice; sr. Raul Lastiri, predsednik poslancev, v imenu poslanske zbornice; dr. Miguel A. Berçaitz, predsednik Vrhovnega sodišča v imenu sodne oblasti; general Leandro E. Anaya, vrhovni poveljnik vojske, v imenu oboroženih sil; dr. Carlos S. Menen, guverner La Rioje, v imenu provincijskib oblasti; dr. Ricardo'Balbin, šef radikalne stranke, v imenu opozocionalnib političnih strank; dr. Duilio Brunello, v imenu peronistično stranke; ga. Silvana Rotha, kot predsednica in v zastopstvu ženske veje peronizma; nato Lorenzo Migel, glavni tajnik „62 sindikalnih organizacij“ kot zastopnik gremialne veje peronizma; Adelino Romero, glavni tajnik CGT v imenu delavstva; in končno Julio Broner_. glavni tajnik in v zastopstvu Glavne gospodarske konfederacije.
Takoj nato se je razvil pogrebni sprevod iz kongresne palače pa do predsedniškega bivališča v Olivosu. Prvotno je bilo napovedano, da bo general Peron pokopan v družinski grobnici, a nato je bilo določeno, da bi njegovo truplo ležalo v mavzoleju v cerkvi Milostne Gospe na predsedniški pristavi v Olivosu, dokler ne bo dodelan „oltar domovine“, 1 grobnica slavnih mož, kjer bo general Peron dobil častno mesto.
Sprevod, katerega je znova spremljala častna straža grenadirjev in oddelki vseh treh rodov vojske, je prispel v Olivos okrog dvanajstih. Sledila pa mu je peš dolga kolona ljudstva (zasegla je tri kilometre), ki je kljub dežju
sledilo krsti svojega vodje na njegovi zadnji poti.
Pred kapelo Milostne Gospe, je predsednika zadnjič pozdravila salva 21 topovskih strelov. Za pogrebnimi molitvami, katere je opravil buenosaireški koadjutor, naškof Aramburu, in potem, ko so generalu Peronu izkazali zadnjo čast oddelki vseh treh rodov vojske, je padel zastor na enega najbolj žalostnih dogodkov v moderni argentinski zgodovini.
General Peron, buditelj in voditelj širokih plasti delavskega ljudstva, trikrat po ljudski volji predsednik države, ideolog tretje pozicije v svetu in borec pravic zapostavljenih je odšel. Moč njegove ideje, pa bo dozorela v dosegi idealov, za katere se je boril. Le edinost naroda, za katero se je boril z vsemi silami do svoje smrti, bo Argentino pripeljala do ciljev socialne pravičnosti in svobode. In to bo najlepši poklon ljudstva pokojnemu voditelju. V srcih posameznega Argentinca pa stoji spomenik, kjer častno mesto pripada najdražjemu vodniku, ki je bil in bo general Juan Domingo Peron.
Prvo važno politično nalogo je opravila leta 1965, ko je po peronističnih volilnih uspehih v provincah morala pomirjevati duhove, kajti pretil je razkol v peronističnem gibanju. Nalogo je izpeljala z najlepšim uspehom.
Naslednja njena pot v Buenos Aires se je izvršila leta’ 1971, ko je obnovitev političnega delovanja bila v polnem teku. Pod vlado generala Lanusseja so bile obnovljene politične stranke, in gospa Maria Estela Martinez de Peron je bila od svojega moža poslana, da reorganizira peronistično gibanje in ga pripravi z'a volilni boj. Uspeh tudi na tej poti ni izostal.
Leta 1973 opravi sedanja predsednica potovanje na Daljnji Vzhod, kjer obišče komunistično Kitajsko, ter se sestane s Chou En-Iaiem, ter Severno Korejo, kjer obišče tamošnjega prvega ministra Kim-Il-sunga. S tem pripravi nadaljni potek zbližanja med Argentino in državami na daljnem vzhodu.
Po povratku v domovino, jo kongres peronistične stranke izvoli na zaseda-
((Nad. na 2. str.)
NIXON V BRUSLJU IN MOSKVI
SOLŽENICIN DVOMI V USPEH SESTANKA
Severnoameriški predsednik Nixon se je minuli teden na svoji poti v Moskvo najprej ustavil v Bruslju v Belgiji, kjer je skupno s 14 državami podpisal novo Atlantsko listino organizacije NATO. Ker so jo izdelali na sestankih zunanjih ministrov članic NATO1 v Ottawi v Kanadi Jo tudi imenuje Ottav-ska deklai-acija-
NATO je bil ustanovljen pred 25 leti in je bil v Bruslju to prvi vrhunski sestanek poglavarjev članic ¡NATO po ustanovitvi te obrambne organizacije 'Svobodnega Zahpda,
V deklaraciji v glavnem poudarjajo, Ja bo sodelovanje med članicami NATO ostalo še naprej najtesneje in da se bodo .med seboj posvetovale v vseh važnih političnih ukrepih. Od ZDA so ostale članice zahtevale ter so ZDA na to tudi pristale, da Washington ne bo z Moskyo sklepal nobenih mednarodnih pogodb in sprejemal nobenih obveznosti, ne da bi se prej posvetoval s čla-
(Dalje s 1. str.)
MARIA ESTELA MARTINEZ DE PERON
nju 4. avgusta kot kandidatinjo za podpredsedniško mesto. Za to mesto je-, kot spremljevalka svojega moža, predsedniškega kandidata, izvoljena s 62% glasov, in 12. oktobra postane prva ženska, ki v Argentini zasede podpredsedniško mesto. 19. oktobra pa uradno zasede mesto, ki ji po ustavi pripada: predsednica Senatne zbornice.
Njeno politično delovanje od tedaj je bolj znano. Zborovanja, govori, sodelovanje s svojim možem v naporih za enotnost ljudske volje. Trikrat vodi predsedniške posle: ob priliki Peronovega obiska v Urugvaju ter v Paragvaj, in zadnjič, ko začasno prevzame predsedniške posle zaradi Peronove bolezni.
Njena zadnja pot po Evropi jo je seznanila, tudi z zunanjim evropskim in sploh zahodnim svetom. Sestanek v Rimu s člani italijanske vlade, sprejem pri svetem očetu Pavlu VI., njen govor v Ženevi pred zborovanjem mednarodne organizacije za delo; obisk v Španiji, kjer je iz rok generalissima Franca prejela na j višje državno odlikovanje.
S 43 leti nastopi gospa Maria Este-la Martinez de Peron težko nalogo za krmilom 25 milijonske Argentine. Za sabo ima formalno zaslombo lastne, pe-ronistične stranke, oporo vseh opozi-cionalnih strank, delavskega in gospodarskega gibanja in vseh treh rodov oboroženih sil. NMoga ni lahka, kajti sovražniki naroda in miru so stalno na delu. Zato se pridružujemo tudi mi vsem, ki so ji v zadnjih dneh izrekli svojo solidarnost, in prošnji celotnega naroda k Bogu, naj novo predsednico razsvetli, da bo državo vodila po poti miru, pravice in svobode, do velikih ciljev, ki jih je narodu začrtal pokojni general Peron.
......................................
nicami 'NATO in bi le-te na te pogodbe in .obveznosti pristale. V zadnjih letih, predvsem pa lansko leto, se je. Zahodna Evroipa začela resno bati, da bi se ZDA mirno zahodne Evrope trazgovar-jale in ukrepale z Moskvo glede nadaljnje bodočnosti evropskega kontinenta.
Iz Bruslja se je Nixon odpeljal v , Moskvp na selstanek z Brežnjevom. Pred njegovim prihodom je za ameriško televizijo dal izjavo iSolženicin, ki je dejal, da. ta vrhunski sestanek ne bo koristen za obe državi niti za človeštvo, kaiti „nikdar prej ni bil ameriški predsednik tako osla: ljen, kakor je prav sedaj, tako slaboten, da nima moči, da bi diktiral 'Sovjetski zvezi. In obratno: nikdar' »rei ni bila nadmolč ZSSR in Varšavskega pakta nad držatvami NATO tako velika v nuklearnem pogledu . kakor je prav Sedaj-“ Solženicin ie nadalje pojasnil, da sicer ne predvideva, mednarodnega konflikta, prepričan pa je, da se tako ZSSR kakor ZDA nahajata pred velikimi notranjimi nevarnostmi. Napovedal je tudi, da se bo v ZSSR preganjanje svobodnjakov še stopnjevalo in izjavil, da obžaluje, da zahodni časnikarji ni", i tako ..agresivni“ v ZSSR, kakor so na Zahodu.
V Moskvi je imel Nixon več razgovorov s šefom sovjetke KP Brez-’ njevcm ter je podpisal nato s Kosygi-nom kot vladnim, predisiednik.o'm in Pod-gornym kot državnim predsednikom več pogodb gospodarskega, kulturnega iii tehničnega značaja. Pogodbe naj bi ve-liale deset let, do 1984, kar so nekateri misticizmu naklonjeni radijski komentatorji tolmačili kot značilno za našo dob.o, ki da se ne,zadržano bliža stanju, kakor ga je opisal George Orwell v svoji knjižici z naslovom ,,1984“. Takrat bo vsak posameznik v velesilah do zadnjega vlakna kontroliran od države.
Nixon in Brežnjev sta tudi govorila o omejitvi oboroževanja z raketami in o omejitvi nadaljnih atomskih poskusov, tudi pod zemljo, kakor tudi o omejitvi obrambnih raketnih naprav okoli prestolnic Washingtona in Moskve. Na zadnjem sestank leta 1972 stà se Nixon in Brežnjev dogovorila, da lahko ZDA in ZSSR postavita vsaka po en .obroč raket okoli Washingtona in Moskve in še po eno raketno obrambno oporišče kjer koli v državi. ZIS!SR je postavila tak obroč okoli Molskve, v ZDA pa ga doslej niso postavili okoli Washingtona, temveč nekje drugje v državi.
Brežnjev je Nixona zapeljal tudi na črnomorsko letovišče zlega spomina za srednje in vzhodnoevropske narode Jalto, kjer sta nadaljevala razgovore, predvsem o vprašanju vrhunske konference o tkzv. evropski varnosti, ki si jo Moskva tako želi, da bi si mednarodno konsolidirala svoje pozicije nad svojimi sateliti.
PORAVNAJTE ZAOSTAT,O NAROČNINO!
Mednarodni leden
„Pogum brez pravičnosti je vzvod
FRANCIJA IN PERZIJA sta podpisali pogodbo o tehničnem sodelovanju v višini do 7.000 milijonov dolarjev. To je doslej največja zadevna pogodba med dvema državama v zgodovini.
SKUPNI EVROPSKI TRG je odločil, da bo vložil 500 milijonov dolarjev v sklad Združenih narodov za pomoč revnim državam, ki so težko prizadete zaradi velikega zvišanja cen petroleju. (Mnogo držav je zahtevalo naj bi :SET vložil v omenjeni sklad 3-000 milijonov dolarjev, toda SET je odgovoril, da morajo svoj delež nositi tudi arabske in druge petrolejske države, ki so ceno petroleju zvišale.
RADIOAKTIVNI „DEŽ“ od- francoskega 'atomskega poiskusa na tihomorskem otočju Muroroa so ugotovili tudi nad Argentino, niso pa objavili, če je nevaren za človeško življenje. Proti francoskim atomskim poskusom so lansko leto Argentina, čile in Peru skupno protestirale. Protest so podprle, švedska, Malajzija, Japonska, Indonezija. Filipini, Piji, Finska, Norveška in Indija.
DO 75 MILIJONOV LJUDI bo predvidoma umrlo na svetu od lakote v prihodnjem enetn letu, ugotavljajo strokovnjaki protestanske cerkvene organizacije Svetovni svet cerkva. Do 800 milijonov ljudi na svetu trpi zaradi podhranjenosti. Kot vzrok lakote navajajo vedno višje cene živilom in vedno večje pomanjkanje živil v nerazvitih deželah, zaradi vedno hitrejšega naraščanja števila .prebivalstva.
•■■■■■ ■■■■■■■■■■■■ ..........
Iz življenja Ih dog:
Z gotovostjo lahko trdimo, da je smrt generala Perona najvažnejši dogodek v argentinski politični zgodovini zadnjih desetletij. To pač z enostavnega razloga, ker ie Perón, najsibo kot predsednik, vodja-izgnanec, in ponovno s predsedniškega mesta, nenehno narekoval smer argentinskega političnega življenja.
Ko ga je smrt odpeljala s političnega odra, se je narod, z ostalim svetom vred vprašal in se še vprašuje: Kaj sedaj ? Odgovora trenutno nihče ne more dati. Dal ga bo čas, tek dogodkov. Lahko pa že zapišemo prve važne politične odtenke iz te dobe, katero bo zgodovina nekoč imenovala: post-Pero-nova doba.
Značilno je soglasje, s katerim so vse politične stranke, vse struje in organizacije (delavstvo in gospodarstveniki) in tndi celotne oborožene sile, izrazile svojo zaslombo za nepretrgano nadaljevanje ustavnega življenja, to je, zaslombo nastopu gospe podpredsednice, Marie Estele Martínez de Perón, na predsedniško mesto, kot to predvideva ustava. Pravilno je bilo tolmačenje tujih opazovalcev češ: ali je potrebno zatrjevati nekaj, kar je naravno, kar ustava itak določa? Vendar poznavalci argentinskega institucionalnega življenja so prav tako pravilno zatrjevali, da so bili ustavni procesi v zadnjih dvajsetih letih tako številni, da je sličen izraz zaslombe umesten, ne toliko zaradi nove predsednice in njene funkcije, kot zaradi ljudstva in javne
Gkdibviiie stavke v ÜSSR
SAHAROV IN GRIGORENKO	^
Sovjetska tajna policija KGB je iznenada izpustila na svobodo bivšega sovjetskega generala Fetra Grigoren-ka, znanega borca za človečanske pravice v ZS/SR.
Zaradt njegovih kritik sovjetskega režima in sistema Je bil 'Grigorenko leta 1964 izgnan iz sovjetske vojske ter so mu bili odvzeti vsi dohodki. Toda ker ga kot glasnega kritika režima in sistema niso mogli zatreti, so ga sovjetske •oblasti proglasile leta 1969 za „umo-bolnega“. Štiri leta in pol je bil v isa-mici v umobolnici v Taškentu v centralni Aziji, nato pa so ga prepeljali v umobolnico v černakovskem blizu Baltika. Od tam so ga premestili v umobolnico v Stolbovaji 50 km južno od Moskve, kjer je moral živeti med '50 pravimi umobolnimi bolniki vse do svojega izpustitve. 'Tkzv. psihiatrična komisija KGB je iznenada ugotovila, da 67-letni general „ne sme biti več v umobolnici“.
Tujim časnikarjem je na, svojem stanovanju v Moskvi Grigorenko izjavil, da ne ve, zakaj so ga sedaj izpustili, da pa ne more biti „srečen“', ko vendar 'še množica mojih rojakov trpi po umo-
bolniških ječah“. Posebej je omenil znanega Vladimirja Bukovskega „in vso tisto množico žena in mater, katerih možje in sinpbi m drugi sorodniki še vedno trpijo po ječah.“
¡Sovjetski fizični znanstvenik Andrej Saharov pa je za Nixonov obisk v Moskvi začel gladtovno stavko, da bi obrnil Nixonovo pozornost' nase in na neznosno stanje v Sovjetski zvezi, predvsem na ,,'p.olitieni zator v naši državi“, kakor je sam izjavil. Saharov je tudi posebej omenil 31-letnega Vladimirja Bukovskega, „ki je doslej večino svojega življenja preživel po sovjetskih ječah.“
IP.dleg Saharova so začeli gladovne stavke ob Nikonovem obisku v ZiSiSR tudi drugi sovjetski državljani, med njim; predvsem v bivši Estoniji, pa tudi drugod po Sovjetski zvezi ter so tujim časnikarjem izjavili, da sovjetska oblast tudi drugim narodnostim, ne samo judom, ne dovoli izselitve v svobodni svet. V ZSSR je zadnje tedne zaprosilo za izselitev med ¡drugim tudi
40.000	sovjetskih državljanov nemškega pokoljenja, pa doslej niso dobili dovoljenja.
Vladimir Kavëië : Zapisnik
ODLOMKI IN MISLI IZ „LEGENDARNIH“ PRIČEVANJ V KNJIGI , KI JE IZŠLA V MARIBORU L. 1973.
,,Zdaj vse te akcije ¡prikazujejo1 precej drugače. Kot da bi bila osvojitev kaznilnice naša glavna naloga. . . Pred našimi očmi so ke odpeljali, umaknili so se, že to je bil naš uspeh..(str. 77)
¥
„Kaj', imam jaz od tega, ¡če sem prepričan, da ni bilo tako, ampak malo drugače ? Resnica ? 'Seveda, to je lepa stvar,, koristna pa ne vedno. . . Zakaj nam ne natočite čistega vina ? Zakaj ne pokažete vse resnice?“ (78, 80).
„.Takrat kmalu po vojni, so hoteli, naj pridem pred sodišče. Nekaterim, ki sp’ se slabo izkazali, ¡so menda sodili. Če me spomin ne vara, no nekateri so dobili smrtno kazen... IPo pravici rečeno, ¡sem ls:e temu takrat čudil. ¡Politika, sem si rekel bo-gve kakšni računi. Zasliševali so me, povedati sem moral vse, kar sem vedel, potem pa so izjavo sami sestavili. Ne, ni bilo vse tako, kot ¡sem povedal. Najbrž so me zato poklicali na sodišče, opravili so brez mene, samo prebrali so...“ (88).
¥
Priča iz taborišča v Dachauu:
„Storil sem vs!e, kar s,cf ukazali. Kdor ¡se zdaj hvali, da se je upiral, da j?e je skril ali izmuznil, mu nikar ne verjemite. . . čudno, pomislite, nikoli nisem čul, da bi kdo klel Nemce. .. če si crknil, če si obležal in so te pohodili, se nihče ni več zmenil zate...“ (91) ' ¥
„Pfo svoje so imeli prav tisti, ki so se nas kacetirjev (taboriščnikov) po vojni ogibali- Pr' nas so vsakogar, ki ■se je vrnil, gledali začudeno, češ, kako ti je uspelo, na čigav račun. . . Mene sp pustili pri miru, nekatere pa, ki so imeli državn'e službe, so zaradi tega naleteli na težave. Morali so skrivati, da so bili v taboriščih. . . (93).
¥
„Pri branju vseh zgodovinskih dokumentov moramo' biti previdni in se vedno vprašati, ne kaj so hoteli z njimi pokazati, temveč kaj so želeli skriti...“ (99).
¥
„V taborišču Se je bil notranji boj za .oibstoj. če bi bila hrana enakomerno in pravično razdeljena, in če bi bila taka tudi delavna obmenjenost jetnikov, bi ob čudežih, se pravi, ob nepojasnjenih fenomenih, ki jih dopušča me-
dicinska znanost, jetnik ne zdržal več kot' pol leta. J'e morda bila dolžnost vseh, ki jih je usoda privedla v taborišče, upoštevati ta esesovski račun s smrtjo ? če .odgovorimo pritrdilno, potem je res kriv vsakdo, ki je v taborišču zdržal več kot eno 'leto. Normo o tem, koliko je kdo smel preživeti, bi .morali določiti. Tega seveda nismo storili, zato bomo zdaj težko postavili kakršno koli pravično merilo za krivdo ali nedolžnost. Odgovoriti bi morali tudi na vprašanje, kdo je v taborišču imel večjo odgovornost, preprosti ljudje, ki si> bili v večini, ali izobraženci, ki sp naprimer zaradi znanja nemškega jezika imeli v rokah nesorazmerno število privilegiranih položajev. Slednji — po doslej znanih stališčih samih jetnikov — niso uživali posebnega spoštovanja in so po mnenju večine bolj krivi od drugih... (101).
¥
„Krivice, storjene mrtvim, smo pripravljeni pozabiti ali pa nas vsaj ne prizadevajo toliko, kot sam.o' možnost, da bi krivično sodili mrtvim.“ (105)
¥
,/Nekoga go osumili, da je nevaren. 'Preden s,o' ise- mogli prepričati, kako je v resnici, so ga že počili.“ (109).
¥
„Zdaj po vojni se je vse premešalo. Zdaj je kmet zadaj, zdaj le delavec ne-
kaj velja. Zato, ker mu dobro gre. Približno tak,o, kot pravi evangelij za ptice: ne sejejo in ne žanjejo, sam nebeški oče jih redi..,“ (113).
¥
„če danes kaj Pečeš, te primejo za besedo in vlečejo na sodišče. Tam.pa: kaj si videl, kdo ti je povedal. . . Kdaj, kakp... če dokažeš, da si govoril resnico, te obsodijo za obrekovanje, če pa si samo prenašal nepreverljive1 govorice, dobiš najmanj tri mesece pogojno zaradi žalitve čaisti...“ (117).
¥
,,Ta druga (ženska) se je baje zaljubila v nekega komisarja (komunističnega) in mu očrnila moža, češ da le-ta dela za Nemce in da so ga pravzaprav Nemci poslali v hribe, da bi vohunil. Tistj komisar je potem moža ■sam ubil pa se je kmalu posvetilo, da ga je ženska nepošteno izkoristila, in se sploh zapela vlačiti še z drugimi moškimi, višjimi od njega. Vse to je baje bilo znano, ko je komisar padel. Da ga ne bi mrtveg‘a klicali za pričo in da n® bi še stvari napihovali še bolj, kot je že bila napihnjena, so' za ljudsko rabo dali v dolino glas, da so moža tiste ženske ubili Nemci. Komisar, ri je bil sicer čist človek, je ostal brez madeža, pa tudi za možakarja, ki ga je poznalo pol doline in za katerega smo bili prepričani, da je delal za hostarje,
zla.*
Sv. Ambrozij, De officis I, 35
pinja v Argentini
zavesti, da ustavni organi stoje na trdih- temeljih.
Takoj nato je treba zabeležiti vlogo, ki jo je v prvih dneh (in jo še) igra radikalni vodja dr. Balbin. Njegovi sestanki z najrazličnejšimi političnimi o-sebnostmi je pritegnil pozornost političnih opazovalcev in ljudstva. Govorilo se je o spremembah v vladi, o koalicijski sestavi vlade. Bile so le govorice. Gospa predsednica je takoj po nastopu potrdila vse ministre. A govorice so imele neko podlago. Za spremembe v vladi se potegujejo zlasti leve politične formacije, katerih cilj je v prvi vrsti sprememba gospodarske politike, nato pa zasedba vedno važnejših uradnih mest. V tem se vidno oddaljujejo od politike radikalne stranke.
Radikali, in v tem zlasti njihov vodja dr. Balbin, imajo jasen cilj, do konca voditi svojo politiko „konstruktivne opozicije“ in so se tudi sedaj izrazili proti vstopu v kakšno koalicijsko vlado. Zlasti pa je namen dr. Bal-bina za nobeno ceno metati senco na predsedniško funkcijo gospe Peronove. Glavni njegov namen je zagotoviti ustavno nadaljevanje, in pa neodvisnost radikalnega delovanja. Je pa jasno, da se bo prijateljski dialog, ki je obstajal med Peronom in dr. Balbinom, sledil tudi med slednjim in novo predsednico. To se je videlo v gesti, ko je bil dr. Balbin povabljen kot edina neuradna osebnost, na prvo širšo sejo vlade ,ki jo je sklicala gospa Peronova.
Glede vladne stranke, Justicialistič-ne osvobodilne fronte, omenimo, da je zadnje dni, po svojem sestanku v soboto 6. t. m., skušala ponovno prevzeti vodilno mesto v političnih manevrih, ki je vsaj prve dni po Peronovi smrti pripadalo radikalom. Teža sedanjega trenutka v peronizmu je, da nima jasnega vodstva. Ni osebnosti, ki bi lahko nadomestila umrlega vodjo. Tako obstoja nevarnost cepitve, ali vsaj velikih notranjih debat. Trenutno lahko označimo v strankinem ustroju tri osebe, ki so bile potrjene v vodstvu, in ki bodo začasno nosili odgovornost za justiciali-stično fronto. To so Duilio Brunello, drugi strankin podpredsednik, dr. Alberto Ponrouge, (konservativna stranka) tajnik fronte, in pa. narodni poslanec dr. Eloy Camus, katerega značilnost je ostro nasprotovanje marksistični infiltraciji.
Mladina peronističnega gibanja, zlasti tista, ki je vključena v JP, in ostale bolj levičarske organizacije, pa se je že začela razgledovati, v katero politično strujo se bo vključila. Težko je,N da bi jo pridobil uradni peronizem, saj to ni bilo mogoče niti za življenja pokojnega vodje. Predstavniki JP se sicer izrekajo za ustavno nadaljevanje, zlasti po sestanku z dr. Balbinom, a so prav oni tisti, ki najbolj glasno zahtevajo spremembe v vladi.
je bilo bolj spodobno, da so ga ubili Nemci in ne naši. .. Tako je pisalo v tisti zgodbi, če sem si jo dobro zapomnil... (118).
¥
hhhh bsssss sssss uui^u (ac..	1111
„Časi se. spreminjajo. Na stara leta bi j; prišla pokojnina, zdaj jo ima že vsak hlapec; delati in živeti od dela, ni več moderno.“ (122)
¥
„Ob kozarčku še govorijo, kdo je ¡s kom sodeloval, potem pa pričajo' in podpisujejo drug drugega...“ (123).
V	f
¥
,/P'ri nas je toliko nerazjasnjenih stvari. Že je kazalo, da bodp- pozabljene. Zdaj pa ste nastopili vi. Bo spet vojna? Na čigavi strani bomo? Site že odločili ? Zadnjič je nekdo razglasil v gostilni kaj je levo in kaj desno. Menda je nekaj podobnega pisalo v časniku. Levo krilo desnice je bo]j levo kot levo krilo levice. In še naprej: a]i desno krilo desnice ne more postati bolj levo kot levo krilo levice. Vidite, tudi na kmetih se zdaj gremo vispko politiko. O krompirju in živini tako ne gre govoriti. ¡0 tem beremo v listih. Odgovorni ljudje skrbe za nas. Takole piše: Razpravljali so ,o mlečnem fondu in o proizvodnji mesa... (124).
(Bo še.)
Bolimo ji h
„ZA SOVRAŽNIKE NAŠE REVOEUCIJE NI DEMOKRACIJE
TITO GROZI NARODOM V JUGOSLAVIJI
V drugem delu svojega referata na
10.	kongresu ZKJ v Beogradu je diktator Tito podal bilanco „samoupravljanja“, ki da so ga začeli, kakor trdi, „od uvedbe prvih delavskih svetov leta 1950“ ter ugotavlja, kar so jugoslovanski državljani trdo občutili na lastni kpži, da so se ,,v minulem obdobju treh desetleti' temeljito spremenili lastninski odnosi.“ Komunistični režim je v tem razdobju zaplenil Ti podržavil večino zasebne lastnine in obubožal prebivalstvo. Tito temu pravi, da se je „družbena lastnina stalno razvijala in razširjala“.
Z nasilno spremembo države iz agrarne v industrijsko je komunistični režim v Jugoslaviji dosegel, da je, kakor trdi Tito, „v naši idustriji danes zaposlenih več ljudi, kakor jih je bilo v predvojni Jugoslaviji“ in da „danes proizvede industrija v manj kakor mesecu dni več, kakor je proizvedla v vsem letu 1939“. Toda kljub temu je država gospodarsko in finančnp' tako na tleh, da je danes' razmerje med ameriškim dolarjem in tíiuai'jem po uradnem tečaju 1:1450, medtem ko je bilo leta' 1939 1:50. Zato jugoslovanskemu prebivalstvu nič ne pomeni, če „zdaj krijemo z ’astno proizvodnjo dve tretjini potrebne opreme in z manjšo izjemo celotnp oborožitev“, kakor pravi Tito.
Tudi njegova trditev „Zabeležili smo tudi izredno hitro povečanje zaposlenosti“, ne drži, k(o vendar v tujini dela, da rešili j e problem brezpbslelnositi v Jugoslaviji, nad poldrug milijon delavcev. Da je režim uničil kmeta, dokazuje Tito sam, k opravi, "da se je „nekmetijsko prebivalstvo povečalo za blizu S milijonov, kmetijsko pa se je zmanjšalo za 5 milijonov“.
Vse druge „dosežke“ In „pridobitve'^ kakor n. pr. da „srne zgradili več kakor dva milijona stanovanj", da ima „v povprečju vsako peto gospodinjstvo avtomobil“ in končno, da se je ,povprečna življenjska doba podaljšala od 48 let pred vojno (katero, Tito ni povedal) na 67 let leta 1970“, si nato ispet sam podere s trditvijo: „Ena izmed poglavitnih nalog v naslednjem obdobju je hitrejše povečevanje proizvodnje in storilnosti, toliko bolj, ker smo imeli zadnja leta počasnejšo stopnjo gospodarske rasti.. . Naša napaka je, da v prejšnjem de/setletju nismo vlagali potrebnih naporov v tej smeri in to se nam danes maščuje.“
UVAŽANJE ŽIVIL
Titov komunistični režim je Jugoslavijo pripeljal tudi tako daleč, da „več kakor 60 odstotkov vrednosti našega uvoza odpade prav na surovine in reprodukcijski material, ne tako malo pa dajemo tudi za uvoz živil." Prehrana je najdražja postavka v družinskem proračunu, saj ise celo Tito' s'am ne more izogniti ’zjavi': ,.še vedno sodeluje prehrana s približno 40 odstotki v družinskih proračunih, pri družinah z nižjim; prejemki pa še precej več."
Diktator Tito tudi toži, da „moramo ustvariti boljše možnosti za povečanje zaposlenosti", dasi je malo prej trdil drugače in nadaljuje: „še veliko ljudi ne more dobiti dela, da niti ne govorim o velikem (številu tistih, ki delajo v tujini-“
Porazno za diktatorja Tita, ko se spusti v primerjavo Jugoslavije z Zahodno Evropo: „Po številu stanovanj glede na število prebivalstva smo veliko niže", dalje: „Naš narodni dohodek na prebivalca je še sorazmerno nizek", itd.
Za vse te negativne pojave pa diktator Tito išče krivcev izven komunističnega sistema: „Naši nasprotniki želijo ^izpodbiti razredno pogojenost, socialistično humanistično lusmierjfemost znanosti, izobraževanja in kulture. Razglašajo Ju za idejno nevtralne v razrednem in ideološkem smislu. Pridigajo, da ZKJ nima na teh področjih nič iskati. Poudarjajo teze o spontanem razvoju. Vse to, skupaj s poskusi, da se samoupravjanje omeji na avtonomijo ustanov, zaprtih vase, pod oblastjo íieihhokratsfco-up^'avljajskih iskupin, je moralo povzročiti idejno zmedo in prodiranje nam tujih pogledov."
VEČNE „REAKCIONARNE SILE“
Razsrdi se na partijce same, ko doda: „Posebno so tu zatajili komunisti v nekaterih družbenih in samoupravnih organih... Posledica tega so bili pro-
dori tujih ideologij, ki se jim ZKJ ni dovolj odločno upirala... se je krepil vpliv reakcionarnih sil... zlalsti na nekaterih univerzah.. . vnašale so tuje, protimarksistične koncepte. Še več, tudi posamezni ključni položaji so prišli v roke nasprotnikov marksizma in socialističnega samoupravljanja. Odtod so etatiistično-proračunski odnosi tehno-kratsko-upravljalske težnje in malomeščanska stihija sestavljali tudi sklop protisocialističnih in protisamoupravnih intereso^ in odnos.oV; ki je zavoljo pasivnosti komunistov omogočal krepljeno nastoipianje buržoaznih liberalisitiČlnih ideologij in nacionalizma. Na tej podlagi so se pojavljali demagoški ultra-radikalizem in poskusi obnavljanja bi-r.okratsko-dogmatiških pojmovanj."
„ZKJ se mora odločno upreti poskusom tistih družbenih sil, ki napadajo temeljne cilje naše revolucije in ki po-Isikušajo geslo' o svobodi ustvarjanja spremeniti v politično orožje proti revoluciji. To bi namreč pomenilo ne le prepuščanje političnih položajev nasprotnikom ZKJ, marveč tudi podrejanje znanosti, izobraževanja in kulture političnim pritiskom in vplivom revolucionarnih sil, bodisi bu|ržioazne bodisi dogmatično-konservaltivne1 ideologije."
Ker samoupravljanje v vseh dvajsetih letih ne steče, diktator Tito v opravičilo ne najde drugačnega izgovora, kakor da pravi: „še vedno ismo v prehodhem obdobju, s protislovji, iz katerih lahko nastajajo težnje in pojavi. ki nasprotujejo socialistični vsebini družbenih odnosov." Za „največjo nevarnost socializmu in samoupravljanju." Tito smatra tehnokratizem in birokratizem z nacionalizmotn, liberalizmom in dogmatizmom kot svojimi ideološkimi kritji," poleg teh pa še „karierizem, voditeljstvo, grupatški boj za oblast in podobno." Tito nato sicer pravi, da „smo vse te slabosti že zdavnaj odkrili," istočasno pa žalostno ugotovi: „Vendar pa v praksi nismo veliko dosegli."
TITOV KORPORATIVIZEM
Ob Razlaganju nove ustave1, ki so jo „sprejeli" 21. februarja t. 1. Tito ugotavlja: „Največja sprememba v političnem sistemu je vsekalror uvedba delegatskega načela na vseh področjih družbenega odločanja... Odločno smo pretrgali z vsemi ostanki tkzv. predstavniške demokracije, ki ustreza meščanskemu razredu... Vselej smo poudarjali, da je naši družbi potreben tak politični sistem, ki je po svoji razredni vsebini specifična oblika diktature proletariata."
V komunistični Jugoslaviji s.o, odn: poskušajo z novo Ustavo upeljati neke vrste korporativizem, ki je neizrečno zlo' za komunistične partije v kateri koli svobodni državi. Toda, ko so komunisti na oblasti, kakor je to v Jugoslaviji, jim korporativizem ni strašilo — kér ga vodi in kontrolira KP in ker smatra, da tako najuspešnejše preprečuje možnost vznika kakršne koli druge politične .stranke, ,JNa zadnjih volitvah je bilo v delegacije izvoljenih okoli 700.000 delovnih ljudi in občanov. Približno sleherni dvajseti volilec je član ene izmed delegacij ali drugih organov samoupravljanja." Kontrola partije nad vsem; „deldvnimi ljudmi in občani" ho sedaj še bolj popolna, kakor je bila doslej.
Da pa se zavaruje pred „objektivnimi težavami", ki bodo :še naprej problem za komunistični režim, se diktator Tito takoj izgovarja: „Seveda pa ni 0« tako dobro zamišljenega sistema, ki hi že 'sam po sebi lahko uspešno deloval... Stare navade, prakticizem, ozkosrčni interesi .. bodo prve ovire v uresničevanju novega sistema. Verjetno pa se bodo pojavili še novi problemi in protislovja... razne partiku-laristične, lokalistične in podobne egoistične težnje... p.dskusi protisocialističnih, birokratsko-tehnokratskih in ;a,narhbliberatisti3nih sil, da zlorabijo delegatski sistem in demagoško izkoriščajo posamezne interese delovnih ljudi v posameznih samoupravnih organizacijah in skupnostih..."
PROTI NARODNEMU SAMOODLOČANJU
Diktator Tito odn>. jugoslovanska KP tudi ne dopušča nikakršne samostojnosti odločanja posameznim republikam: „Republike in pokrajine imajo
pravico ter odgovornost, da v skladu z enotnim družbeno-gospodarskim sistemom, enotnimi osnovami političnega sistema skupnimi interesi, ki so bili zapisani v uistavo SFRJ, samostojno urejajd svoje notranje odnose, kakor tudi da enakopravno odločajo o skupnih zadevah v federaciji."
,,S tem odpada tudi lažna dilema, ki so jo razširili nacionalisti o’ prednosti narodnega interesa nad razrednim in o njunem ločevanju."
V Titovi Jugoslaviji so pred let: ustanovili tkzv. vseljudsko obrambo. Za svojo Jugoslavijo Tito trdi, da je „neosvojljiva trdnjava za slehernega napadalca. . .“ Vendar je država zaradi svoje lege „stalno pod interesi imperialističnih in reakcionarnih sil, kar predstavlja tudi izvor želja po našem ozemlju. Sicer pa je bila naša država/* nadaljuje Tito, „v vsem času po vojni izpostavljena neposrednim pritiskom imperialističnih, hegemonističnih, iredentističnih in drugih reakcionarnih’ sil," ne doda pa, da prav k tem „silam" hodi po dolarje in pred nekaj dnevi v Zahodno Nemčijo po marke-
Ker n° zaupa svojim generalom, je Tito dovolil Kardelju, da je v novi jugoslovanski ustavi ..izrečno povedano, da nima nihče- pravice podpisati kapitulacije, sprejeti ali priznat: zasedbe Jugoslavije. To bi bilo izdajstvo domovine, ki bi bilo kaznovano najodločneje in brez milosti." Pojasnil pa ni, če spada v to vrsto tudi morebitna sovjetska zasedba komunistične Jugoslavije.
■Na obrambo .socialistične jugoslovanske skupnosti" diktator Tito naveže mladinsko vprašanje, kjer stoji partija najniže. Zahteva ustanovitev „Zvez*-socialistične mladine Jugoslavije", toda takoj dostavi, da ,,se ta ne sme razvijati kot nekakšen splošni politični predstavnik mladine v nekakšno posebno mladinsko politično partijo." Silovito se Tito in njegovi bojijo mladine in bodočnosti.
Zato takoj doda: „Jugoslavija je demokratična država in naša ZKJ je demokratična revolucionarna, politična organizacija, toda za sovražnike naše revolucije in socialističnega (samoupravljanja ni demokracije."
Ko ugotavlja, ;’a „imamo več kakor milijon članov ZKJ" (komaj 5% prebivalstva), pa diktator Tito našteva „osebne lastnosti ki so vedno odlikovale komuniste, to pa so skromnobt, požrtvovalnost, nesebičnost, zavzemanje za zmago vsega tistega, kar je napredno in humano." Sami svetniki, ki šo hladnokrvno morili desettisoče vr-njencev po koncu druge svetovne vojne, ki pdlnijo ječe n mučijo pripornike, ki vzdržujejo koncentracijska taborišča, vse „kar je napredno in humano"!
REAKCIJA V TUJINI
Za konec pa se diktator 'Tito n-e more izogniti napadu na svpbodni tilsik na Zahodu, v katerega spada tudi tisk protikomunističnih emigraciji jugoslovanskih narodov. Takole gr.ozi: „Odločno se moramo zoperstaviti neresničnemu pisanju, dezinformacijam in zlonamernemu prikazovanju dogodkov v naši državi v tujem tisku. Odločno moramo zavrniti vse špekulacije o 'smereh jugoslovanskega razvoja v nekaterih zahodnih časnikih, ki izhajajo1 iz reakcionarnih izhodišč in prikazujejo izkrivljeno, lažno podobo o naši državi in njteni politiki. Reakcionarni krogi v tujini istalno „skrbijo" za nas, neverjetno veliko so „zaskrbljeni" za usodo Jugoslavije. Vsi pa dobro vemp>, da ne gre za prav nobeno tslcrb. To je pravzaprav poskus zunanjega vmešavanja v naše notranje zadeve, poskus, s katerim bi hoteli okrniti naš ugled v svetu in razvrednotiti vse tisto, kar smo dosegli v socialistični graditvi.. . V&em tistim v tujini, ki jim ne ugaja takšna Jugoslavija, kakršna je, pa velja povedati, da ¡takšna njihova politika ne prispeva niti k dobrim odnosom z našo državo, niti k pomiritvi v svetu-“
Referati posameznih partijskih vodij so na kongresu podrobneje obdelovali smernice, ki jih je nakazal v svp-jem referatu diktator Tito, poleg tega pa so na kongresu sprejeli tudi vrsto zunanjepolitičnih protestnih resoluciji, takp n. pr. proti sedanjemu režimu v Čilu, proti režimu v Južnem Vietnamu, proti italijanskim zahtevam po coni B bivšega STO itd. Za partijo resolucije proti Čilu, Južnemu Vietnamu in po-
Prijatelj Svobodne Slovenije je iz domovine poslal to-le zanimivost: „Vsi uslužbenci časopisnega podjetja „Delo" so bili kaznovani z enkratnim zmanjšanjem plače za 20.000 starih dinarjev, ker so zaradi nezadostne pazljivosti objavili osmrtnico bivšega glavnega domobranskega kurata prof. dr. Ignacija Lenčka." (Osmrtnica je bila objavljena že po pogrebu in ne omenja niti tega,’ da je bil prof. Lenček duhovnik! Op. Svob. Slov.)
l'a skromna notica vsebuje mnogo koristne tvarine za naše premišljevanje.
Profesor Lenček je eden izmed mnogih slovenskih razumnikov, ki je pravočasno spoznal zlo komuniztna, se postavil brez oklevanja v vrsto onih, ki so se mu uprli in potem, ko je zapustil domovino posvetil svoje moči utrjevanju slovenskih vrednot v verskem in kulturnem področju. O tem so naši časopisi ob njegovi smrti lepo pisali. Gospod profesor je bil daleč od vsakršnega fanatizma in vemo, da je bil v svojih sodbah o t«m, kaj se doma dogaja izredno širokogruden, ne da bi kaj popustil v svojih načelih, vendar je bil za rdeče oblastnike eden onih, ki motijo že zaradi tega, ker živijo. Brez dvoma se rdeči zelo oddahnejo, kadar omahne v tujini kdo izmed onih, ki so jim neljubi. Človek bi mislil, da v takem primeru zadostuje, da ga preidejo molče. Vendar ni tako! Tudi mrtvi' so jim v napotje.
Zakaj? Vselej, kadar se v domačem kraju pojavi ime nekoga, ki je stal v naši revoluciji na pravi strani, se vzbudi v spominu bravcev misel na to, kaj se je pri nas pred tremi desetletji dogajalo in tako zaživi nekaj, kar bi komunisti radi izbrisali za vedno iz zgodovine. Dosegli so že toliko, da se o teh stvareh doma res malo govori, da mla-
Letošnje binkoštno srečanje Slovencev v Nemčiji, prireditev ki zbere rojake, ki so se za stalno naselili v tej državi, in tudi one, ki so tu le začasno, je bilo že osrtio po vrsti, in drugo, odkar se organizira na dveh krajih: to pot v Stuttgartu in Diisseldorfu. Skupno se je obeh prireditev udeležilo nad 3000 rojakov, kar je nov dokaz narodne in verske zavesti naših naseljencev v Nemčiji. Geslo letošnjega srečanja je bilo „Mati Slovenija, tvoji smo sinovi", in s svojo udeležbo so rojaki potrdili voljo, biti kristjani in ostati Slovenci.
MANIFESTACIA V STUTTGARTU
Stuttgart je dopoldne privabil v cerkev sv. Jurija 1200 Slovencev, popoldne v dvorano pa nad 2000. Cerkev se je domala napolnila z našimi verniki. Veliki Kristus v mozaiku na prvi steni, šopki poljskih rož ob oltarju, žareči rdeči nageljni pred Marijino podobo, gorenjske narodne noše v prvih klopeh in mojsterske melodije iz orgel — vse to je bil prazničen okvir slovenskega snidenja.
Direktor slovenskih duhovnikov v Franciji, g. Nace Čretnik, je somaševal s tremi duhovniki. V nagovora je tudi začrtal pomen dneva: potreba srečanja z Bogom, da bomo povsod njegove priče. „Če se bomo srečali z Bogom, se bomo srečali tudi sami s seboj: dojeli bomo, da je najvažnejše za nas kdo in kaj smo. Prava človekova veličina je v notranji zgrajenosti in pravica in svoboda sta sad notranjega bogastva. Sedanjost in bodočnost slovenskega naroda se kuje v naših dušah, naših srcih. Če se bomo srečali z Bogom in s seboj,'se bomo srečali tudi s svojimi brati in sestrami, ker jih bomo cenili kot osebe."
Po maši so bile še pete litanije Matere božje in na koncu mogočna pesem „Marija skoz’ življenje". Vse bogočastje je bilo čutiti kot prisega, kot pro-
dobne pa niso „vmešavanje v notranje zadeve" teh držav.
V vodstvo partij« in države so bili „izvoljeni" z dviganjem rok partijci, o katerih smo pred kratkim že vnaprej poročali, da bodo. Značilno pa je vsekakor, da 8io na vodstvu spet le stari partijski revpluckmairji izza medvojnih let, dočirn mlajšemu partijskemu rodu ’š'e vedno niso zaupali najodgovornejših položajev.
Pravilno je Dres.odil neki zahodni opazovalec kongresa: „ZKJ je, kakor vse ostale partije za železno zaveso, stranka starih ljudi."
di pravijo, da jih to ne zanima, pa vendar histerično preganjajo vse, kar bi hotelo spomine ohraniti pri življenju. Brez dvoma je to slaba vest zmagovalcev, ki so dobili oblast po zaslugi ljudi, ki jim sreča našega naroda ni bila mar in so jo utrdili brodeč po krvi svojih rojakov. Mrtvi profesor Lenček je že v grobu počivajoč dal ponovno pričevanje o tem, kako daleč gre sovraštvo rdečih in kako prav imajo oni, ki se ne dajo premotiti zaradi nekaterih taktičnih ukrepov režima doma, češ, da je sedaj vse drugače kot nekdaj in da komunizem ni več tak, kot je bil nekdaj. Resnica je druga: komunizem je vedno enak. Ne dajmo se premotiti zaradi nekaterih nebistvenih sprememb, ki jih uvaja, ki pa nikdar ne spremene ničesar, kar je bistveno tej perverzni doktrini.
Še nekaj! Ta slučaj nam pojasni, s kakšno histeričnotjo varujejo komunisti pravovernost svojega časopisja. Do zadnje podrobnosti mora biti v liniji rdečih idej in slepo ubogljivo navodilom trenutnih oblastnikov. Zavedajo se, da je tisk velesila. Je velesila tudi, če je diktatorski, kadar bravcu ni mogoče primerjati uradno resnico z ono drugo, ker ni tiska, ki bi ji oporekal. Zato je razumljivo, da s takim hrepenenjem bero doma vse, kar se tiska našega v inozemstvu, ne oziraje se ne le na vsebino, ampak tudi na dejstvo, da je bilo natiskano v svobodi. Ali se zavedamo mi v svobodi živeči Slovenci, kaj zakrivimo, če naši rojaki doma dobe v roke tisk, ki ne vzbuja občudovanja, ampak razočaranje in žalost, češ, zakaj tam zunaj niso edini in zakaj ne izkoristijo vseh možnosti, da ohranijo v svobodi čisto misel na osvoboditev našega naroda?
J. A.
gram, kot volja, zarezati še globlje dosedanjo slovensko in krščansko pot.
Razstavišče na stuttgarskem griču Killesberg je za to slovensko prireditev odstopilo dvorano št. 2. Ostale bi bile premajhne. Podolgovati prostor je takoj ob vstopu naredil impozanten vtis: na enem koncu srečolov in nad njim slovenske narodne barve v silno izvirni kompoziciji, na dragem koncu bar, na sredi oder kot središče vsega, nad njim velik napis „Mati Slovenija, tvoji smo sinovi", okrog in okrog pa mize in sto-
li... Vsa odgovornost in teža priprave in izvedba je ležala na ramah slovenskega stuttgarskega župnika g. Cirila Turka. Prireditev pa je izpred mikrofona vodil slovenski ingolstaldski župnik g. Feliks Grm.
Popoldanska prireditev se je začela točno ob treh. Navzoče je pozdravila socialna delavka iz Miinchna. Plesna skupina iz Holandije pod vodstvom g. Strmana je v obeh sestavah — odrasli in mladinski — izredno posrečeno zaplesala po dva plesa. Moški zbor iz Stuttgarta je doživeto zapel „Zadoni nam, zadoni." Zatem je „Planinski kvintet" začel s svojim igranjem lepih melodij, kar se je potem, s krajšimi presledki, nadaljevalo pozno v noč.
„Pokaži kaj znaš" je že običajna tudi vzgojno pomembna točka v programu binkoštnih srečanj. Nastopili so nekateri otroci slovenske župnijske sobotne šole v Stuttgartu: Janez Kovač, Marjetka Tutič, obe Plohovi deklici in niun oče, Podjavorkovi Anita in Haj-di, Erika Plenko in njen oče, delavka Veronika Čurin ter mali Matija Arko.
Tudi zabavna tekmovajjja so na teh srečanjih že nepogrešljiva. To pot so se tekmovalci pomerili med seboj v jedi klobas s trnkov, iskanju prižgane cigarete z usti, oponašanju živalskih glasov, zbijanju klobuka z glave in pitju po cuclju. Da so tekmovanja izzvala mnogo smeha je razumljivo.
Srečolov je razdelil med kupce srečk 1200 darov, kot glavne: moped, šivalni in pisalni stroj, kolo, tranzistor...
Med vse udeležence je bila razdeljena brošura z besedilonT za dopoldanski in popoldanski del slavnosti,- na prodaj pa so bile tudi posebne razglednice. Med udeleženci je treba posebej omeniti zastopnika katoliškega delavskega gibanja iz Stuttgarta Joahima Grafa in selinškega župnika g. Alfreda Eberta.
Kot so bili vsi udeleženci s srečanjem zadovoljni in prirediteljem iz sr-(Nad. na 4. str.)
Binkoštno srečanje Slovencev v Nemčiji
NAD- 3000 SLOVENCEV V STUTTGARTU. IN DUSSELDORFU
Srbska knjiga o Marxovi hčeri
Nenad ¡Petrovič je poetični pisec, ki ga ¡srečujemo na straneh Naše reči ali Glasa! kanadskih Srba s članki iz srbske polpreteklosti, pa tudi iz raziska-vanj o svetovnih dogodkih, ki so vplivali kakorkoli na usodo Srbov doma ali v emigraciji. Zanimivo je, da je to človek, ki je z 19 leti prišel v emigracijo, pa se je šele v njej izoblikoval v znanstvenega publicista. Ob raziskava-nju komunizma se je seveda ustavil ob Marxu, njegovem javnem in zasebnem življenju. In ob tem delu ga je zajela usoda Marxove hčerke Eleonore ter napisal „zgodovinsko kritično študijo o njej ter o začetkih socializma v Angliji.“ Izšla je v knjižni zbirki Naše delo, (London), katere član uredništva je in ki je dozdai izdala pred njo tri knjižice, namreč Stevanovičev opis nemškega „lagerja“ v Zemunun v 1. 1942— 44, pod naslovom Suha grobnica, zbirko pesmi M. Bukare Pregršt života ter izredno pomenljivo in med nami že obravnavano knjižico dr. I. Avakumoviča Mihailovič prema nemačkim' dokumen-tima. Petrovičeva študija o Eleonori Marxovi je njegova četrta knjižica in obsega 80 strani.
Na dokumentarni znanstveni način nam prikaže Petrovič Mantovo zasebno življenje, predvsem življenje emigranta, ki je živel včasih tudi bedno življenje z ženo, ki je bila iz visokega plem-
BINKOŠTNO SREČANE SLOVENCEV V NEMČIJI (Nad. s 3. str.)
ca hvaležni, tako je tudi uprava Razstavišča Killesberg pohvalila organizacijo, pestrost in živahnost prireditve.
PRIREDITEV V DUSSELDORFU
V	Diisseldorfu so se zbrali Slovenci iz Porurja in ostalih severnih pokrajin Nemčije. V športni dvorani je najprej bila sveta daritev. Somaševalo je pet slovenskih duhovnikov.
Po maši se je v isti dvorani razvil pester prosvetni program: spevoigra „Vasovalci“ katero je pripravil Pavle Uršič, slovenski duhovnik iz Oberhau-sna s svojimi pevci. Za tem so sledili ljubki nastopi otrok, ki so navzoče posebej navdušili.
Družabni del se je razvil nato, ob melodijah, ki jih je izvajal Oto Lesjak s svojimi muzikanti.
V	Diisseldorfu se je zbralo nad 800 naših rojakov. Težo organizacije sta nosila slovenska duhovnika iz Kolna gg. Ludvik Rot in Jože Bucik.
Tako prireditev v Stuttgartu kot srečanje v Diisseldorfu je priča žive navzočnosti slovenske Cerkve med našimi zdomci v Nemčiji in tesne navezanosti naših rojakov nanjov Oboje združeno pa je, v blagor naroda, istočasno vir lepih sadov.
o.	m.
stva, pa z otroci, ki so uživali polno meščansko vzgojo, največ po zaslugi fabrikantg Engelsa, ki jo je redno podpiral. Samoposebi bi nas ta zgodba ne zanimala, da nima tesne zveze z Mar-xovim učenjem in začetki socializma v Angliji. Ta Eleonora je namreč postala očetova največja pomočnica in desna roka v javnem življenju. Bila je njegova tajnica in sploh prvoborilka v vrstah socialistov. Tudi se je smatrala za Židinjo. Posvetila bi se rada gledališču, tudi poročila bi se toda z nekim Francozom, pa oče ni nustil, ter se je zato Eleonora iz velikega spoštovanja vsa podredila očetovi volji. Postala je politična organizatorka angleškega socializma, imela nešteto predavanj, shodov itd. V njeno živ-l-'enje je posegel pisatelj in dramatik dr. Edvard Ejvling, poročen človek, s katerim je po smrti staršev začela „skupno življenje“ ter se tudi s tem uprla normam viktorijanske dobe. Ni na bila z njim srečna, kajti Ejvling jo je predvsem izkoriščal zaradi Marxo-vega imena v politično karijero, in pa zaradi pravic do Marxovih del. V opisovanju skupnega boja za socializem v Angliji, pa tudi razpora ob Marxu in reformistu Bernsteinu in Kautzkem govori večina te knjižice, in videti je, da se je Marxova hči precej nagibala k Bernsteinovem revizionizmu, kar je dalo pozneje angleški tip laborizma. Po smrti žene se je Ejvling potegoval za pravice do Marxovih del, kar mu je dala Eleonora, toda ko je to dosegel, se je legalno oženil z drugo. To je Eleonoro pripravilo do samomora 1. 1898. Drugi so mnenja, da ji je Ejvling pomagal. Štiri mesece po njej je tudi on umrl.
Tako Marxova najljubša hči ni dosegla „raja na zemlji“, kar je obetal „marksizem“. Da, tudi druga Marxova hči je prav tako umrla s samomorom. Kakor znano, je Marxov sin umrl v mladosti, imel pa je tudi nezakonskega sina, ki pa je živel nepriznan v siromaštvu in je Eleonora šele na koncu zvedela zanj, kar ji je vrglo madež na očetov spomin.
Tako bi Marx doživel poraz svoje miselnosti v lastni družini.
To zgodbo je Petrovič spretno vpletel v razvoj angleškega socializma.
Zanimivo je, da se v Jugoslaviji ni nič pisalo o Marxovi hčerki, da je to delce izšlo v emigraciji, kar ima tudi svoj pomen: razočaranje Marxove družine v „borbi in ljubezni“ za lepšo bodočnost človeštva, pa si mora pomagati s prostovoljno smrtjo.
td
V FRANCIJI sta se združili avtomobilski podjetji Citroen/ in Peugeot ^zaradi problemov na mednarodnem avtomobilskem trgu vsled petrolejske krize in drugih dogodkov“.
Prva razstava slovenske podjetnosti
V dneh od 19. do 27. oktobra se bo letos v prostorih Našega doma v San Justo vršila Piva Razstava Slovenske Podjetnosti.
Temelj tej pomembni manifestaciji slovenske pridnosti in vzajemnosti so položili številni slovenski obrtniki in podjetniki, ki se zavedajo veličine skupnega nastopa. Razstava bo s svojim pestrim programom nedvomno izredno lep dogodek, mejnik v življenju slovenske skupnosti. Dosedanje sestanke podjetnikov, ki so se pod okriljem Slovenske Hranilnice SLOGE pridružili tej pomembni ideji, prevzema velika zavzetost in navdušenje. Seveda je mnogo priprav in dela, pa tudi žrtev. Vsi, ki so se že dosedaj združili pri pripravah za razstavo pa razumelo dalekosežnost take gospodarske manifestacije, ki ne bo brezdušna trgovska poteza, marveč prikaz naše razumnosti, slovenske pridnosti in podjetnosti raznolikega udejstvovanja. Uspeh razstave je zagotovljen predvsem tudi zato, ker je zgrajen na spontani vzajemnosti slovenskih podjetnikov. Tako bo prireditev v zadoščenje ne samo razstavljalcem in njihovim številnim odjemalcem, ter trgovskim prijateljem, marveč predvsem naši mladini, ki bo ob obisku te razstave
spoznala rezultate neumornega priza-davanja njenih očetov za našo boljšo, tudi gospodarsko, bodočnost, pa tudi vsej slovenski izseljenski skupnosti. Pokazali bomo pa pravtako tukajšnjim domačim predstavnikom gospodarskega in javnega življenja našo podjetnost, ki prispeva k rasti mogočne argentinske države.
Pa še drug pomen ima ta složni nastop slovenskih podjetnikov. Je osnova bodočega sodelovanja in medsebojne pomoči. Koliko lepih ciljev in uspehov bi bilo doseženih, ko bi gospodarstveniki v vseh možnih točkah združili svoje sile in se zedinili pri reševanju problemov, ki vse tarejo. Prav gotovo bi večje združenje naših zavednih podjetnikov lahko pomenilo močno postavko v našem slovenskem življenju.
Prva Razstava Slovenske Podjetnosti je pred nami. Z velikim veseljem in zadoščenjem potrjujemo to dejstvo. Naj bi ne bilo med nami podjetnika, obrtnika in profesionalca, ki bi ne na ta ali oni način doprinesel svojega deleža pri tej edinstveni manifestaciji naše emigrantske skupnosti! Čim več sil bo združenih, tem lepši bo uspeh! Ali kot to na kratko rečemo: v slogi je moč!
Odmevi na Zbornik 1971/72
„Vestnik“ glasilo slov. protikomunističnih borcev, je takole pisalo o našem Zborniku:
Ko se je na uredniški mizi pojavil zajetni Zbornik 1971/2 s prav isto spremno besedo ,,V oceno“, se mi je takoj rodila misel: ZBORNIKA ne moremo ocenjevati kot kako drago knjigo, ZBORNIK je treba znati ceniti. Ne samo kot gotovo naibolj impozantno knjigo sleherne letne knjižne produkcije svobodnega zdomstva, ampak predvsem kot neizmerno poprišče, kjer se morejo križati vse misli m ideje: kot bogato zakladnico svobodnega slovenskega duha in skrbno ohranjevalko vseh res pomembnih dogodkov, oseb, naporov in stremljenj, ki se porajajo v naši skupnosti. če rečem naša skupnost, to prav gotovo ni omejeno samo na tisto za nekatere tako daljno Argentino, ampak skupnost, ki zajema ves slovenski živelj na vseh kontinentih. ZBORNIK tako že vsa leta. odkar je izšel prvi Koledar 1949, ustvarja zgodovinsko nit naporov in rasti, trpljenja in žrtev tistega dela slovenskega naroda, ki se je v maju 1945 odločil za življenje v svobodi, in obenem povezuje že mnoge,, ki so^se tedanjemu prvemu, valu odhoda v zdomstvo priključili v kasnejših letih. ZBORNIK je tako vesten zapisnikar četrtine slovenskega naroda — saj g^ toliko živi izven rodne domovine — je pa tudi najbolj dosleden spremljevalec vsega zamejskega življenja na Koroškem, Goriškem, Tržaškem in v Reziji.
t
Našteti vso vsebino bi bil mrtev ponatis kazala. A komur je mar slovenska kri v zamejstvu, bo moral Zbornik imeti. Kdor se bo hotel seznaniti z gledanji svobodnih slovenskih ustvarjalcev na vse pereče probleme, bo moral Zbornik imeti. In kogar zanimajo podrobnosti, kako je s Slovenci v svetu, bo tudi moral Zbornik imeti.
Naj nihče ne misli, da so gornje besede dobro plačana propaganda. Takrat, ko bi takšno delo, — ki mu je težko primere — kot je priprava in natis Zbornika, začela plačevati, takrat bi bilo dela v emigraciji konec. Takšne knjige, kot je Zbornik, rodi samo idealizem in vera v slovenstvo. To tudi prevzame slehernega, kdor zna Zbornik prav ceniti.
Samo še dve drobni misli: prva —/ marsikdo mi je že pisal ali tudi dejal, če je prišel v Argentino na obisk: „‘Argentinci’ (mislil je seveda na Slovence v Argentini) ste čudni ljudje! Kaj vse zm.brete, kaj vse ste naredili!“ — Tem povem, da je ZBORNIK eden najboljših dokazov naše „čudnosti“, ki ji tukaj pravimo: držimo, bomo držali, nobena žrtev ni preveč, saj gre za narod, ki bo nekoč spet svoboden.
Druga misel pa je: s kakšnim občutkom vzame v roke ZBORNIK nekdo, ki morda živi čisto . sam nekje izven vse slovenske skupnosti, pa mu je ZBORNIK pregled za vse, česar osebno ni mogel spremljati. In s kakšno jem ali gnevom ga zagrabi komunistič-

Prre smučarsfae zmage
Prispevki za. izseljensko kroniko
Dan je bil bolj jesenski kot zimski. Oblaki so preprezali nebo s sivino in vsa pampa, skozi katero se vleče ca-tedralska cesta, je turobno’ dremala v mrkem dolgočasju. Martin Tratnik in oba Arka so krepko merili raztežaje. "V čvrstem zagonu so spravili pod svoje noge že nekaj kilometrov poti, odkar so v Puerto Moreno zapustili llaollacški avtobus.
Ropotanje avtomobila je naznanilo trojici, da cesta ni več samo njihova. Pomaknili so se na rob in počakali. Stara koreta, značilna prikazen tistih časov, se je ustavila ob njih in prijazen gospod jih je povprašal, če gredo v Villa Catedral. Potem jih je povabil naj vstopijo in si prihranijo drugo polovico poti. Ko se je prazgodovinski Ford vzpenjal po zadnjih klancih proti catedralskemu smučarskemu središču, je lastnik avtomobila razlagal slovenskim novonaseljencem, ki so poznali Bariloče komaj nekaj mesecev, da so že pripravljeni načrti za novo veliko moderno cesto, ki naj bi približala Villa Catedral bariloškemu mestecu. (Ob srebrnem jubileju ta cesta še vedno ni dovršena!) Kmalu so se prikazale prve snežne lise in zablestela so smučišča ob vlečnicah na pobočju gore. Snega ob podnožju ni bilo dosti, vendar je Katschmidt — prav on je bil gostoljubni šofer, ki je dvignil trojico — menil, da se bodo tekme lahko izvedle. Pod Šport Hotelom so dosegli spodnjo po-
stajo žičnice, se spustili nazvdol po ' klancu mimo lesenih barak takratne Ville in za prvim bregom obstali pri prijazni koči Ciuha Andino.
V spodnjih prostorih koče so si tekmovalci v velikem ognju grenili življenje s smučarskimi mažami in ugibanji o tekmi. Trojica je poskušala čim bolj posvojiti vse, kar je bilo s smučarskim dogajanjem v zvezi, ogledala si je kočo, ki ji je robato načeloval Carlitos Oertle, in pozneje je z živim zanimanjem spremljal tekmo. Zmagal je Jerman, Flere je bil drugi. Koledar je beležil 31. julij 1949 in začenjala se je dolga vrsta slovenskih smučarskih zmag in nastopov na Catedralu.
Koncem avgusta se je vršilo državno prvenstvo in za tek je skoraj vsa slovenska druščina iz Bariloč prišla pogledat, kako se bodo fantje odrezali. Spet je zmagal Jerman, Flere se je plasiral kot tretji. Potem se je izkazal še Dinko v slalomu. Telegrafsko smo javili novico „Svobodni Sloveniji“ in v Buenos Airesu so jo sporočili rojakom na večji slovenski prireditvi, kjer je bila z velikim navdušenjem sprejeta.
Da — smučarske zmage, ki so bile takrat možne in dosegljive, so nam dajale vero in zaupanje vase in služile so vsem rojakom za spodbudo, če se fantje pod Catedralom lahko izkažejo, zakaj bi se mi ne mogli? Vzpodbude pa smo v bili v tistih časih vsi potrebni. Tisti, ki smo prenočevali pod skodlja-mi „Venete“ kot oni, ki so se potikali
po vseh mogočih luknjah in sobicah glavnega mesta. Zato smo vsi čutili tiste prve smučarske zmage kot naše lastne uspehe in zato je ostalo toliko, spomina nanje med vso našo starejšo generacijo.
Dandanes je samo pp sebi umevno, da trenira Jerman argentinske vojake v smuškem teku in da so ga poslali na Finsko na trenerski tečaj. Povsem razumljivo je, tudi, da je Dinko ravnatelj državne profesionalne smučarske šole in nesporna avtoriteta v smučarskem športu. Flere se je tekmam že pred leti odpovedal in aktivnemu športu oddaljil. Na belih poljanah sta ga zamenjala sin in hčerka. Vendar, Janez, stopiva v Bar América, popijva čašico kave in pomodrujva kaj o starih časih! Bar América je ostal tak, kot smo ga našli pred petindvajsetimi leti. Samo malo bolj umazan in izguljen je. Tudi ulica, ki pelje doli proti jezeru, se ni dosti izpremenila, čeprav je spodaj na vogalu izginila naša draga „Veneta“. Kaj praviš Janez, ali se Ti je takrat kdaj posvetilo, da bi mogel imeti prav ti onstran ceste Mitre, tam, kjer je stala lesena bajta med praznimi zemljišči, svoj hotel? Takrat ko Te je Frenk navdušil za smuški tek, ki sta ga kot otroka skupaj vadila, takrat ko si služboval pri Carlita in posojal turistom smučke? Takrat ko sta Frenk in Dinko prenašala drva po kleteh eate-dralskega hotela in hranila z dolgimi poleni nenasitne kotle? Kaj misliš, kaj bi rekel stari Dellai, če bi vstal od
mrtvih in bi videl, kako so se njegovi nekdanji peoni razmahnili? Podjetni, pridni hotelir, prav tako politični izseljenec kot mi, vam je šel rad na roko, zaupal je v vaše sposobnosti in kot dober trgovec računal, da bi v zameno tudi on pri njih kaj zaslužil. Pa vendar bi morda le neverno pogledal na smelo stavbo, zrastlo nad Sport Hotelom, kjer je on nekoč gospodaril, in kjer je Dinko poleti in pozimi gosta-čil, ko bi mu povedali, da je to „Dhaulagiri“, novi Dinkov smučarski hotel, nazvan po gori v Himalaji, ki jo je argentinska odprava 1. 1954 tako korajžno čeprav zaman naskakovala. Gotovo bi pokramljal s teboj in Frenkom o sedežnicah in žičnicah, o Catedralu in Campanariu, in morda bi ga zanimali daljnosežni načrti na Tronadorju, za katere še ne vemo, če se bodo kdaj uresničili.
Sicer pa vem, Janez, da nimaš časa za spomine, da imaš delo in da se Ti mudi! Brž, natakar, plačamo in gremo! Daleč, res daleč so uspehi n^ belih poljanah, daleč „Veneta“ in Bariloče v stilu Far West, ostali pa smo mi, precej ostareli, in ostal je prav tako ostareli Bar America s šahovskimi mizicami, kockami in kartami, kjer spijemo po maši v nedeljo čašo kave in poklepetamo v sluhu ukoreninjene tradicije, ki se je nekam trdovratno držimo.
\ ___
Ob koncu še nekaj čisto osebnih reminiscenc in pripomb. Leto pozneje po prvih smučarskih pokalih smo v jese-
Letošnji novomašniki
¡Slovenskih novomašnikov v domovini je letos 41. ¡Posvečeni so bili v ljubljanski stolnici 29. junija, istega dne v Mariboru, v svetišču v Logu pri Vipavi in v Celovcu. Štiri in dvajset jih je iz kmečkih družin, 8 iz delavskih, 4 iz delavsk-kmOioke, 1 iz obrtniške in 4 iz uslužbenske. Nove maše so imeli 30. junija ali 7. julija- Nekateri pa jih bodo imeli 14. julija.
V naslednjem navajamo imena novo-mašnikov in kraj nove maše, ki ise po vsej verjetnosti ujema z rojstnim krajem odn. z rojstno faro. številka v oklepaju pomeni starost.
Antolič p. Janez (25), minorit, Sveta Marjeta niže Ptuja; Antolin Alojz (2'5), Odranci; Bajec Ivan (25), Col; Bric JožkSo (25), Drežnica;Cizl Gabrijel (25), Slov. Konjice; Dermol Franc (29), Š,oštanj; Dolenc Jože (26), Poljane nad Škofjo Loko; Furlan Ivan (25), Šmarje na Vipavskem; Grebenc Jože (26), Ribnica; Juhant Janez (27), Štan-ga pri Litiji; Klemenčič p. Alojz (27), minorit, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji; Kompare Anton (24), Mengeš; Kos Marko (25), Ročinj; Kranjc p. Silvin (25), frančiškani, Maribor, bazilika Matere milosti; Kracberger p. Jože (27), minorit, Št. Jakob v Slov. goricah; Križan p. Emil (25), minorit, Sv. Rok oh Sotli: Kvaternik Peter (24), ¡Stari trg pri ¡Ložu; Mate Jože (25), Ribnica; Matičič Stanislav (2'6), Planina pri Rakeku; Nemanič Jernej (25), Metlika: Noyak p. Marko	(27 H • frančiškain,,
Šmartno pod šmarno goro; Ogrizek Branko (27), Veržej: Olip Ivan (23), Sele nad Borovljami; Opetnik Tone’ (25), Sv. Lucija (Žvabek); Orthaber Milan (24), Silov. Bistrica; Pačnik Anton (25), Šoštanj: Petrič Janez (25), Cerklje na Gorenjskem; Potočnik Marijan (24), Ljutomer; Potočnik Nace (24), Ljubljana, Sv. Jakob; Prošen jak Franc (26), križnik, Loče pri ¡Poljčanah; Pucelj Janez (25), Ribnica; Razinger Jože (26), Lese na Gorenjskem; Rovtar Jože (24), Kamnje; Sinko Drago (24), Rogaška iSlhtina; Slobodnik Franc (28), salezijanec, Radoviča; Šilar Janez (24), Bohinjske Bistrica; Špes Jože (23), Vojnik; Tominc Jože (25), Šentjošt nad Horjulom;Vicman Alojz (25), Puščava; Vilčnik Janez (23), Sv. Marjeta niže Ptuja; Vodeb Ivan (24), Malečnik pri Mariboru.
ni funkcionar, češ še ni jih konec! In kako trepeta ter ga na skrivaj prelistava slovenski človek, ki je ZBORNIK slučajno lahko odkril v zamejstvu in ga v na j večji tajnosti zanesel domov.
Vsem tem je Zbornik namenjen. Obdržal pa se bo, ako ga bodo kompaktno naseljena slovenska središča podprla. V teh živi tudi mnogo nekdanjih borcev. Zato: namesto orožja knjigo, za vas in vaše otroke. Le tako bo naša misel plula iz roda v rod, iz veka v vek.
ni gradili bariloško skakalnico. Na tej skakalnici si je Jerman že pri drugem skoku zlomil nogo. ,Ta „zgled“ mo je očitno tako navdušil, da sem ga čez tri tedne tovariško posnemal in mu prišel drugovat v bolnico. Na ledenem pobočju sem si dovolil preveč zaletav „schus“ Janez Duhovnik mi je v edini številki •številki bariloškega „Regrata“ posvetil sledeče po Prešernu prosto prenarejene verze:
„Znabiti da kdor zdaj vesel prepeva v bolniškem gipsu nam pred koncem
dneva
molče trobental bo; „S smučmi
ne nori.“
No, za srebrni jubilej sem si poleg drugih manjših poškodb privoščil podoben zlom druge noge. Le vzrok je bil dosti bolj banalen in manj plemenit: ne elegantne smučke’, temveč čisto prostaški avto. Za uteho sem bil spet deležen verzov, ki jih jih je tokrat skoval Zorko Simčič.
„Nosil sem kožo naprodaj po
stenah, prepadih, rapejih, nogo in rebro mi fenta na asfaltu proklet. samodrč.“
Seveda pa mi je nesreča nekako pomagala, da sem se lažje ozrl nazaj. Prikljenjen na natezalnico v bolnišnici človek ponoči rad razmišljam, lepi spomini postanejo svetlejši in jasnejši, hudi pa tudi izgubijo ostrino in jedkost, kajti resna sedanjost izgleda trp-kejša kot prebrodene in prestane težave.
V.	Arko
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Zadnja premiera Ljubljanske Drame v tej sezoni je bila „Martin Luter in Thomas Munzer ali Uvedba knjigovodstva“ sodobnega nemškega levičarskega pisca Dietra Forteja. Menda so ljudje že po naslovu sodili, da ne bo nič posebnega in so v zelo pičlem številu prišli na predstavo. Pa še ti so se morali ves čas boriti z dilemo — po kritikovih besedah — zdržati ali ne zdržati do konca predstave. Po Forteje-vem besedilu je namreč reformacijo povzročil — nastanek kapitala, obglavljeni vodja kmečkih upornikov Munzer pa naj bi predstavljal tako imenovano permanentno revolucijo. Da je že tako slaba stvar bila še slabša, pa so kritikovemu mnenju zaslužni še igralci, ki so pod režiserjem Babičem, igro potiskali bolj in bolj v diletantske vode.
ZAVODNJE — V tem kraju, ki je blizu Velenja, sif S. junija na Zdovčevi domačiji odkrili reliefni portret in spominsko ploščo kiparju Ivanu Napotniku. Ob tej priliki so v tamkajšnji šoli odprli še priložnostno razstavo kiparjevih del.
LJUBLJANA — Ljubljanske kinodvorane so bile 5. junija zaprte. Stavka? Ne, samo uslužbenci vseh kinov so ta dan naredili „spoznavni“ družabni izlet na Gorenjsko. Rekli so, da je ob sredah bolj malo gledalcev v kinih in da zato ne ho prevelike „gospodarske“ škode, če se odpravijo uslužbenci na skupen izlet. Hudomušneži so seveda takoj pripomnili, da bi tudi babice iz porodnišnic šle rade na kak skupinski spoznavni piknik, pa niso mogle ugotoviti, na kateri dan bo najmanj porodov.
LJUBLJANA — V Mostah so odprli
4.	junija telefonsko centralo v Sloveniji in Jugoslaviji. Centrala, ki ima 4.000 priključkov, je izdelala kranjska Iskra v kooperaciji z antwerpensko Bell Tele-phone. Centrala temelji na elektroniki polprevodniških elementov, celoten sistem pa vodi računalnik. Ta sistem — Metaconta 10 c — je hitrejši kot običajno elektromehanski, ni občutljiv za zunanje vplive in ga tudi ni treba vzdrževati. Računalnik nadzira delovanje, beleži število pogovorov in omogoča naročnikom posebne možnosti, ki jih bo pošta še uvedla... Kaj se pa zgodi če se računalnik pokvari, niso napisali.
TRBOVLJE — Zaradi energetskih težav, ki so nastale tudi .zaradi zviša- ■ nja svetovnih cen petroleja, so začeli spet ugotavljati, ali bi se ne splačalo še dalje izkoriščati štiri slovenske premogovnike: Senovo, Zagorje, Laško in Kočevje, ki so jih mislili zapreti. Ugotovljene rezerve v teh premogovnikih znašajo še 2,8 milijona ton premoga, računajo pa tudi, da bi z novimi raziskavami našli še kakih 3,7 milijonov ton rezerv. Ob sedanji proizvodnji bi tore(j mogli izrabljati te premogovnike še kakih 10 let.
POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO — „Odbor za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva Slovenije“ je zasedal 30. maja izjemoma v Poljanski dolini, da si je mogel od blizu ogledati žirovski vrh, kjer bodo odprli rudnik urana. Odbor si je ogledal kraj in ugotovil, da bo potrebno sezidati samski dom za 150 delavcev in stanovanja za 250, družin.
Vse to naj bi sezidali do leta 1978, predračuni pa znašajo 90 milijonov dinarjev. Istočasno so tudi odobrili sredstva za zidavo 360 metrov visokega dimnika pri Termoelektrarni Trbovlje II, ki naj bi preprečil onesneževanje okolice.
LJUBLJANA — Z novim šolskim letom se bodo morali dijaki na slovenskih srednjih šolah sprijazniti še z dvema novima predmetoma. V nižjih letih srednjih šol jim bodo vcepljali „samoupravljanje“, v višjih pa „temelje marksizma“. Sedaj se intenzivno pripravljajo, kako izbrati za pouk teh predmetov, učitelje, ki bi imeli po „svoji družbenopolitični angažiranosti“ vse potrebne kvalitete za poučevanje.
LJUBLJANA — Po podatkih zdravstvenega zavarovanja je v Sloveniji okrog 88.000 kmetov. Kmetov pa je kljub temu več, ker je precej lastnikov večjih kmetij, ki so zavarovani v delavskem zdravstvenem zavarovanju.
IDRIJA — Na Prejnuti je stala od sredic 17. do konca 19. stoletja stara idrijska topilnica živega srebra, tam so tudi odlagali odpadke iz topilnice. Sedaj so ugotovili, da je v teh odpadkih ostalo še za 1 odstotek živega srebra. Tiste čase je ruda vsebovala od 8 do 15 odstotkov kovine, od tega pa je 1 odstotek ostal v odpadkih. To pa je le za polovico manj, kot vsebuje ruda v sedanjih novih odkopih. Ker pa je po novi tehnologiji postopek krajši, se bo splačalo izkoriščanje odpadkov, posebno ker bodo kopali na dnevnem kopu. Poleg tega pa se bo kop še bolj splačal, ker so cene živemu srebru na svetovnem trgu spet zrasle, pričakujejo pa še novo zvišanje.
LJUBLJANA — Letalska družba „Inex-Adria“ je napovedala, da bo v letošnji turistični sezoni prepeljala 520.000 turistov v Slovenijo, kar je za skoraj 40.000 več kot lani.
LJUBLJANA — Na evropskem tekmovanju v znanju francoščine sta v skupini Jugoslavija dosegli prvi dve mesti Nevenka Bura iz Kranja in Tatjana Lejko s poljanske gimnazije v Ljubljani. Obe sta povabljeni na desetdnevno bivanje v Pariz skupaj z Beograjčanom in Zagrebčanom, ki sta zasedla tretje in četrto mesto,
ZGORNJE JEZERSKO — Ledenik Ledine, ki se spušča s Kranjske Rinke (2.451) in Skute (2.532) je najbolj " vzhodni ledenik v Alpah, obrnjen pa je proti severozahodu. Ob vznožju ledenika (1.700) bodo postavili novo planinsko kočo s 50 ležišči, kar bo posebno razveselilo smučarje ,saj je smuka na Ledini možna od godnje pomladi do pozne jeseni. Pravijo, da bodo kniilu uredili pot do Ledine, ker je sedaj precej težko dostopna, pa mislijo seveda tudi že na žičnico.
LJUBLJANA — Razmere v mlečni proizvodnji so se občutno poslabšale. Ker so se močno podražila umetna gnojila (kar za 80 odstotkov), pa tudi koruza in druga krmila ter elektrika, bodo kmetovalci, ki rede krave mlekarice, imeli velike izgube. Tako računajo, da bo ta znašala uri „družbenem sektorju“ 45 milijonov dinarjev izgube, zasebniki pa bodo imeli 85 milijonov dinarjev izgube. Kakor so izračunali, imajo kmetovalci pri vsakem litru mleka kar dinar izgube, kajti proizvodna cena
Naročnikom Svoboslne Slovenije
Izdajanje listov je bilo že lani združeno z izrednim 'n stalnim naraščanjem težav, kot posledica inflacije, zviševanja cen, pomanjkanja časopisnega papirja itd. Te težave v letošnjem letu' niša popustile. Nasprotno! Od meseca do meseca se večajo. Posebno pomanjkanje papirja povzroča ne le nestalnost cen, ampak tudi ni mogoče obdržati iste kvalitete papirja, ker na trgu enostavno ni izbire.
Pri takem staniu so pokazale številke, da z dosedanjo naročnino ne bomo mogli kriti stroškov izdajanja Svobodne Slovenije za tekoče leto. Zvišanje naročnine v začetku leta ni bilo zadostni). Saj smo za tekoče1 leto zvišali naročnino le za 40% od tiste, ki je' bila koncem leta 1972 določena za leto 1973. Da je bio to zvišanje nezadostno dokazuje okolnosit, da so argentinski listi
mojrali zvišati zaradi porasta cen prodajno ceno posameznim izvodom samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta za celih 100%.
Pri takem dejanskem stanju smo prisiljeni povišati naročnino; za Argentino in Južno Ameriko od dosedanjih $ 105 (10-500) na $ 135 (13.500). Za pošiljanje po pošti pa old dosedanjih $ 110 (11.000) na $ 140 (14.000).
To velja za vse tiste narločnike, ki še nimajo poravnane naročnine za tekoče leto. Tisti, ki so plačali naročnino za tekoče leto do konca junija tega leta pa naj k dosedanji naročnini prispevajo le polovico poviška, to je $ 15-V upanju, da bomo tako uspeli premostiti težave, prosimo vse naročnike za razumevanje.
Uprava Svobodne Slovenije
Osebne, novice
Krst. V župni cerkvi sv. Rite v Bou-logne je bil krščen prvorojenec, sin Alberta Borrini in ge. Mojce roj. Pirc. Botrovala sta ga. Helena in Aleksanler Pirc. Krstil pa je g. župnik A. Avguštin. Srečnim staršem, iskreno čestitamo
j
BUENOS AIRES
Sestanek Zveze mater in žena
Zveza mater in žena je pripravila spominski večer vsem žrtvam zadnje revolucije. Že ob vstopu v malo dvorano slovenske hiše je navzoče prevzel Globji občutek. Na mizi pokriti z lepim prtom z narodnimi vzorci so bili razvrščeni veliki rožni venec, škatla s slovensko zemljo, umetniško okrašena rdeča sveča, ki jo je prvič prižgala na Sveti večer družina v Sloveniji. Sedaj pa je gorela v spomin njim, katerih grobovi so neznano raztreseni po jamah in breznih domovine. Uvodna beseda gospe Dobovškove je znova poudarila nečloveško krivico, ki jo trpe svojci rajnih in je dolžnost nas vseh, da vztrajamo po raziasnitvi množičnih in posameznih grobov, da se kosti prenesejo v blagoslovljeno zemljo pokopališč. Gospod Rode je vse v molitvi druži 1 7 vsemi, ki jim ie bilo nasilno prekinjeno življenie. Gospod Debevec pa je opozoril na dolžnost do pokojnih žrtev, ki so nrestali naihuiša mučenia. zasramo-vania in smrt, ker so branili svete ideale vere in svobode.
BARILOČE
Zadnje čase imamo smolo z „uradnimi dopisniki“ iz Bariloč. Vojko Arko, kakor prej Peter Arnšek, oba sta obležala pod drvečimi avtomobili. Tako Bariločani, kakor vsi njuni prijatelii po Argentini in drugod jima želimo skorajšnjega okrevanja. Toliko bolj, ker naša „šuma“ ni preveč številna in vsakega para rok manjka.
Zadnje tedne je pri nas že večkrat zasnežilo. Vse mesto se pripravlja na obisk ljudi, ki bodo, vsaj tako trdijo, letos še prav posebno številni. Tudi mi imamo polne roke dela, s tem pa ni rečeno, da ne bi imeli časa in energij, za to, kar nam je najbolj pri srcu: slovenska šola, SPD. Ljudska šola (ga. Milena Arko) je sredi branja, pisanja in petja. Srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka, kateremu ie tik po prvi uri zgodovine avtomobil za nekaj mesecev odnesel dr. Arka. bo letos deloval malce zakrpano, a s tem ni rečeno da 7. mani uspeha. Letos poučujejo na tečaiu: dr. Arko — zgodovino. Tone Zidar — slovenščino, France Jerman — slovensko slovstvo in verouk ter Zorko. Simčič, kot gost — človečansko vzgojo.
Tukaj nimamo svojega ; pevskega zbora, toda rckai vaših otrok sodeluje pri Bariloških pevčkih, ki iih vodi go.
»/
je bila v prvem četrtletju 3,65 din.. - prodajati pa so ga morali po 2.54 din za liter.
LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču so 10. junija odprli 20. mednarodni lesni sejem. Na tej tradicionalni prireditvi sodeluje 48 domačih in 146 tujih podjetij iz Evrope in ZDA. Ob odprtju sejma so povedali, da slovenska lesna industrija, ki je na evropski ravni, predstavlja tretjino vse jugoslovanske panoge in desetino slovenske industrijsko proizvodnje ter obsega 18 odstotkov izvoza slovenske industrije.
Umrli so od 4. jun. do 11. jun. 1974:
LJUBLJANA: Viktor Maskalan, up. Ivo Bitenc, up. ravn. osn. šole; Tono •Miklavčič, up.; Lojze Vidrih; Albin Celgar, ihkasant Mestnega vodovoda; Slavko Urankar, tes.; Frančiška štup-nik, up. 91; Marica Stopar r. Verdir; Julijana Santa Kobenter r. Zobec; Ervin Perne, dipl. inž.; Ana Smole r. Kocjan; Janko Roter; Ernest Rus, v. pravni svetnik v pok.; Josip Sustič, up, inž. agronom; Marija 'Šušteršič; Leopold Hafner, up.; Josip Sivec, inž. arh.; Angela Ziernfeld r. Sušnik, 84; Frančiška Obid r. Blatnik; Jože Kogovšek-Ivan Roinik, dipl. inž. in koroški borec-Milan Kovačič; Jožica Penko: Andi*p; Paternoster, mesar; Marija Mehle r. Vrhovec; Frančiška Tratnik r. Kozel: ■ Ida Škabar: Franjo Krali. up. direl tor; Tvan Knapič. up. Pivovarne Union; Marija Žnidarič r. Mavrič.
RAZNI KRAJI: Friderika Turk r Napret, ličit., Dol pri Hrastniku; Marija Trausmueller r. Macher, Zagreb: Miha Sitar, Martinčkov ata. Stožice-Dragica Lapornik r. Zafclošek Trbovlje; Ivan Dolinšek; sadjar, Kamnica pri Mariboru; Ana Kirn, Plavčeva, Mirna peč pri Novem mestu; Angela An-ž-č r. Hočevar, Bizovik; Albina Kolo-vič r. Glavan, up.. šmarje-Sap; Jnlii Železnik, up. zlatar, Celje; Franc Modic. up., Medvode; Stane Likar, Poštnina; Mariji Hiti. Jerneičkova mama Grahovo pri Cerknici: Antonija Zal^r r. Istenič. Vrhnika; Frančiška Kranic r. Oberžan. 78, Sevnica; Ana Lah r ntoničor. Mestkova mama. Nova vas-Tone Pršič, vratar. Podkraj pri Vf’M-niu; Amalija Vrščaj r. Fišer. Plitvici : vrh pri Gornji Radgoni; Tvan HrovM šlosariev oče. 85. kmet. Zagradec; A-loG Saie. Trbovlje: Ivanka Goinič, i’— učit. Škofja Loka: Frič Gaišek. Tor. +"-T.nta nH Zusrrm: Marije žužek - RAčuik Rašica: DimRrii rirteorr-Hitchin, Angliia: Ana .Tenko r c-: „ Hi o ■ Angel Gec Seolie na TTrae---Pavle Vran kar. Moravče; Jakob ži+niU. i-evae c-i;x— e. A-Pir Mava, Uh TiHen-
ev„	Marija Simonetti r. Matelič
Vrtojba.
Lučka Kralj-Jermanova, če pojde vse po sreči, jih boste letos lahko ponovno slišali v Buenos Airesu, tokrat skupaj z znano Camcrato Bariloche.
Medtem, ko France Jerman pripravlja dokumentarni film, ki ga je snel na svetovnem smučarskem prvenstvu na Švedskem, se celotna SPD pripravlja na izvedbo smučarskih tekem, ki .jih razpisuje SLOGA ob proslavi 20-letnice obstoja. 20. in 21. julija se bodo pomerili naši smučarji v teku, slalomu in skokih. Tekmovalec med skupino starejših, ki bo v treh disciplinah odnesel največ točk, bo dobil posebno nagrado SLOGE in pa naslov slovenskega smučarskega prvaka v Argentini.
Podrobni podatki bodo še objavljeni v Svobodni Sloveniji, a že danes lahke povemo, da se tekom Ismejo ueležiti vsi Slovenci, kjerkoli bivajo. Naj oi — kakor je vedno rečeno za olimpijade, tudi za to naše tekmovanje veljalo: Ni važno, kdo zmaga — važno ie, da sodeluješ! Vse naše rojake, zlasti tisto mladino, ki se je že- prejšnje zime smučala po Catedralu. opozarjamo že danes na datum tekme. Tisti iz Argentine ali iz sosednjih držav, ki imajo navado prezimiti v Bariločah, naj uredijo počitnice tako, da bodo sovpadale z datumom tekmovanj»
Slovenci smo naj starejši narod srednje Evrope s smučarsko tradicijo. Zaradi tega, pa tudi. da v naši mladini ohranjamo slovenski ponos- in še posebej. da ji vzbujamo smisel za borbo, ta tekmovanja ne bodo le znak aktivnosti SPD-ja, ali proslave SLOGE, ampak majhen praznik slovenstva.
Bš
CARAPACHAY
Lep nedeljski popoldan smo preživeli preteklo nedeljo v našem domu. Starejša mladina in pa šolski otroci so nam pripravili za ta dan veselo doživetje. Pri pogrnjenih mizah so bile zbrane skoraj vse družine iz naše okolice. Ob napovedani uri je kult. referent razložil, da ima ta prireditev dvojen pomen. Otroci se hočejo oddolžiti svojim očetom in jim čestitati za^ očetovski dan. drugi namen pa je srečanje cara-pachayske srenje v svojem domu. Ob takem snidenju so lahko marsikaj pogovorimo. kakor se pogovori doma pr: mJzi vtsaka družina, če le v njej vlada harmonija.
Nato so sledile točke solskih otrok pod vodlstvzom učiteljic — pa točke mladinlel pevski zbor pojd v,o*draltvom gdč Prijateljeve, ja zapel več slovenskih pesmi sledilo je družinska tom-hola in nazadnje ie zaigral dpmač orkester. hčere ,so šle prosit za ples svm° očete, tako se je nesem in ples zavlekel v nožni večer, dokler se. niso začeli razhajati z željo, da hi taka srečanja bila še večkrat.
SPZ GALLUS
Ob začetku nove pevske sezone je bil izvoljen in sestavljen tale odbor: predsednik Silvo Lipuček, podpredsednik Janez Jerebič, tajnik Joža Vomber-gar, namestnica tajnika Anica Rode, blagajnik Franc Malovrh, namestnica blagajnika Marija Krajnik, arhivar Ja-nez Rode, gospodar Ivan Starič. Odborniki: Lidija Zakrajšek, Janko Klemenčič; dirigent dr. Julii Savelli,_ njegova namestnica Anka Savelli-Gaserjeva.
Ob tej priložnosti vabi novi odbor vse. ki imajo veselje in sposobnost z;' petje ,naj se zdaj priglasilo, ker ie načrtan za novo sezono obširen program, v katerega bi jim bijo poznem težko vskočiti. Obenem sporoča, da nna zbor v zalogi še nrecei svoiih plcu" ki iih morete kuniti po znižani ceni po vseh krajeVnih domovih in v Slovensm hiši (ali pa kar\pri članih zbora).
RAMOS MEJI A
Spominska proslava
v Slomškovem domu
Tak,oj po sv. maši. ki jo je daroval župnik gospod- Jože škerbec za dušni mir pomorjenih domobrancev, se ie pričela ob 20 v Slomškovem domu 'spominska proslava.
Nova scenerija — delo slikarja Staneta Snoja — ki simbolizira Angela miru nad grobovi mučencev, pred katerimi 'stoji šopek svežih nigeljev, rožmarina in roiženkravta, ie osvetljena z barvastim žarometom, kar vzbudi posebno nastrojenje resnosti,, žalosti in slovespokti obenem-
Vse točke sporeda, ki ga je napovedoval Šifrer Franc in čigar idejni' -vodja je bil Marijan Šušteršič, _so potekale nemoteno, na kvalitetni in tehnični višini.
Mladinska godba pod taktirko Skubičevo, šolski pevski zbor, ki ga v-odi gdč. Anica Šemrov in ¡ramoški cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodjema to pot tudi skladatelja Gabrijela ča-mérnika (Molitev. Slovo) _ so bili deležni tihega .odobravania in priznanja sai so nam s svoiimi akordi_ in glasovi pripravili !še globlje notranje razpoP-ženie in razumevanie recitacij naših nosnikov: Rebazova. Rozmana ih Fp-lantiča. katerih pesmi: Domobranski marš. Umrli smo in ‘Zndnie sonce so dovršeno podali France Hribovšek, gde. Damijana Andreiakova in Boštjan Kocmur. .
¡Spominska beseda Milana Masiistr" nam je v globokih mislih podala ifmise'
m orlrpšil^oaf. H-ni 'ot> 'n ring:f i 1, firtrna»
Francev ki so .si s avnio žrtvijo snletli krono zmage za vse čase...
■Simbolična vaia Vntrinio ki io i' odlično izvedla netnriea mladenk rio'1 vndM.v-nm fr«. Rmo Tšpcjalpriavp in z n-rit.aei'o Neseta, ie zult-linlčiln RnpT-pd —
dvnnani.
Godba je spet zaigrala in glasovi vseh navzočih v natrpani dvorani so ■spontano poprijeli: Oče. mati, bratje in sestré... Razvil se je sprevod s prižganimi svečkami do Znamenja, kjer je župnik goisrod Jože Škerbec opravil molitve za vise pokojne...
Lep uspeh mlade Slovenke
Kot vsako leto, je tudi letos Organizacija buenosaireške borze, Fundación Bolsa de Comercio de Buenos Aires, podelila posebne nagrade najboljšim učencem trgovskih šol na področju glavnega mesta. V petek, 28. junija, so predstavniki te organizacije, ob prisotnosti visokih zastopnikov ministrstva za vzgojo, podelili medalje in diplome 147 absolventom trgovskih šol, ki so bili v zadnjem letu najboljši v svojem oddelku, in 147 medalj in diplom tistim, ki so v istih oddelkih zasedli drugo mesto.
Posebno zlato in srebrno plaketo in diplomo pa je namenjena absolventu, ki ki je v izboru vseh trgovskih šol imel najvišji celotni _red. To mesto je letos zasedla mlada Slovenka Terezija Re-povž, absolventka Instituto Militar Dr. Dámaso Centeno. Mladi rojakinji k odlikovanju iskreno čestitamo, in ji želimo še polno uspehov.
ME DO RG ANIZ AC1 JStKI IN MLADIN SK1 SYET ZEDINJENE SLOVENIJE
V mali dvorani Slovenske hiše smo 27. junija t. 1. imeli sejo medorganiza-cijskega in mladinskega sveta Zedinjene Slovenije. ’
Predsednik Z. S. Božo Stariha je pozdravil navzoče in napovedal tri referate, ki sp si sledili takole:
Prvi ¡referalt, o ip/iožajii pošolske mladine, vključene naraščajnice in naraščajnike ter mladenke in mladce, je skrbno podala ga. Marjana Marnova. Poudarila je važnost organizacije po vseh okrajih, da bomo mladino obranili zdravo pred zunanjimi, večinoma slabimi vplivi.
¡Sledile so besede gdč. Terezike Prijatelj ,o vsakoletnem mladinskem pevsko-gasbenem festivalu. Ponovila je cilje, ki vodijo take in podobne mladinske prireditve, nakazala važnost teh ter potrebo stalnega zboljlšavanja kvalitete.
Za nj,o je govoril predsednik SPZ Franci Žnidar o proslavi 25-letnice mladinskih organizacij. ¡Shematično je predstavil progam ISlDO in ¡SFZ za leto 1974, še prav posebno pa program omenjene proslave.
Predsednik Z S Božo Stariha se je za referate iskreno zahvalil in pozval posamezne skupine, t. j. skupino pevovodij, mladinskih referatov in skupino mladinskih organizacij, naj predebati-trajo konkretne probleme posameznih točk.
iSkupina pevovodij se je odločila pripraviti dva letna festivala: festival pevskih zborpv in festival solistov ter inštrumentov.
Skupina mladinskih organizacij je predebatirala program proslave 25-letnice mladinskih organizacij in še posebej problem izdaje jubilejne brošure.
Mladinski referat pa je poleg drugih ¡sklep,ov napovedal zbor naraščajnic iz vseh okrajev med zimskimi počitnicami na Slovenski Pristavi.
Prelsednik Božo Stariha ¡se je vsem zahvalil za sodelovanje’ in zaključil sejo.
Očetov dan
Slavnostno je bila pripravljena dvorana, mize so bile praznično pogrnjene z belimi prti, na katere je ljubeča roka položila sveže cvetlice za — Tebe, oče!, da bi ti z zunanjimi stvarmi pripravili intenzivnejše duhovno veselje.
Ganljivo je bilo, srce se jč stisnilo in marsikomu je solza zablestela v očeh, ko so najdražji, iz naše skupnosti z-otroško vdanimi srci priznali in izpovedali v pesmi in besedi, v zboru in posamič svojo nebogljenost, sočustvovanje, zvestobo in ljubezen, — Tebi, oče!, -da si postal deležen kapljice tihega veselja in radosti v tej rutinami (preče-stokrat hoteni!) vsakdanjosti, polni tihega trpljenja in odpovedi.
Kakor venec so se prepletale pesmi (Za godovni dan, Očka moj, za god ti voščim, Kol’kor kapljic...) in deklamacije (Ljubi, dragi očka, Posvetilo o-četom...) ter voščila najmlajših: Kristine, Andrejke, Marjanke, Martina, Tončka... ki so veljala vsem navzočim pa tudi tistim, ki se niso mogli u-deležiti tega lepega večera.
Pester spored ie pripravila pod geslom „Tebi oče“ s sodelovanjem Zveze žena in mater ter s pomočjo gospoda Franca Holozana, Slomškova šola, pod vodstvom neutrudljive gospe Helene Z. Malovrhove. Smisel prireditve pa je z lepimi besedami razložil šolski referent gosnod Marjan Loboda, ki je v svojem govoru noudaril, da: ne bodo obogatile naših otrok zunanje, materialne dobrine, ki jim jih zapuščamo, pač pa notranje, duhovne, katere jim vcepljamo v srce.
S pesmijo in veselim razpoloženiem. se ie končalo praznovanje Očetovega dne .v Slomškovem domu na dan sv. Petra in Pavla 1974.
K-r.
/
/
SLOVENCI V
SAN JUSTO
I
Predavanje! zdravniške sestre dr. žužkove
Slovenske matere in žene v San Justo so povabile za nedeljo, 13. junija, misijonsko zdravniško sestro dr. Rezko žužkovo, ki se mudi na obisku svojcev v tej deželi, da nam kaj nove iz svoje večletne prakse in 'življenja drugih narodov. Prijazna doktorica se je odzvala vabilu in nam živahna pripovedovala zlasti p življenju Vietnamcev, kjer je uspešno delovala. Kongregacija, ki ji pripada, jo je usposobila predvsem za zdravstveno delovanje med muslimanskimi ženskami, kamor moški ne m,prejo doseči. Zanimivemu predavanju je sledil razgovor. Doktorica je rada odgovarjala na vsa stavljena vprašanja.
Prirediteljice se tudi s tega mesta prav lepo zahvaljujejp misijonski sestri, da nas je obiskala in obogatila naše znanje tudi na tem področju.
Lovska veselica
„Tu ¡smo pa vse sorte jagri...“ je zapel narodni pesnik Lesičjak.
¡Tako tudi Sanjuščani. že nekaj let sem, napravijo lovci svojo odpravo na jugozahod in prineljejo (ne: prinesejo!) obilo lovskega plena, da se tudi širša slovenska javnost „posladka“ z njim. Letois' so se odrezali gg.: Urbančič Slavko, Lichtenberg Herman. Benka Franc. Bole in Jančič Tone.
V	nedeljo, 23. junija, p,opoldne ie zadišalo v ,,Našem domu“ po zajčkih in jerebicah, da so prihajajoči že kar vnaprej požirali sline. V dvlorani je pripravil prazniško vzdušje orkester Duc in altum, ki je ubiral slovenske valčke in polke, da so zasrbele nete stare in mlade. In res so ¡se zavrteli po parketu v lepem domačem ritmu.
Za popestritev prireditve iP poskrbel g. Joža Vombergar s svoj;o lovsko humoresko „Junaki“ in jo v svoji režiji nodal na odru.
¡Igrali so gg. Lipušček Silvo. Juvančič Milan, Erjavec Slavko, štrubel.v Franc, in gdč. Urbančičeva in Grego-rinova.
Vsi igralci so svoje vloge lepo rešili. škoda le, da oder ne dopušča svobodnejšega kretanja.
Orkester je spet -poprijel in mlado in staro se je zavrtelo med ropotanjem nožev in vilic ob okusnem prigrizku, za kar gre zahvala izvežbanim kuharicam.
Jubilej in godovanje našega dijšnega pastirja
Malokomu je znano, da dr- Starc že dvajset let priha ;a k našim sv. .uram. In v teh letih ie samo dvakrat izostal. Tu se vidi njegova vztrajnost in požrtvovalnost. Pet let pa je, odkar je kot slovenski dušni nastir prevzel duhovno vodstvo tega okraja.
Da bi mu izrekli zahvalo in vdanost smo za Alojzijevo nedeljo pripravili malo slovesnost. Sprememba je bila že pri sv. maši. Namesto v stranski ladji. kot običajno, so se oglasili pevci s kora in kar oba zbora — farni cerkveni in mladinski.
V	Našem domu, kamor smo povabili slavljenca, se je zbralo veliko število faranov, da so napolnili ves gostinski prostor.
Kot prvi je povzel besedo predsed-
ARGENTINI
nik g. ¡Stane Mustar in se mu v imenu vseh Sanjuščanov prisrčno zahvalil za njegovo blagodejno delovanje med nami in mu želel še nadaljnje uspehe ter plačilo od Boga kateremu tako vestno služi. Izročil mu je tudi sppmihski pergament.
Fantek in deklica sta podala deklamacijo in mu izročila šopek in darilo-
V	imenu mladine ga je pozdravi] Franci Erjavec in se mu zahvalil za delo med njimi.
¡Nato je zapel otroški zbor pod vodstvom gdč. Anice Mehletove-
Njim ie ¡sledil mladinski zbor. ki ga vodi g. Andrei 'Selan.
Tudi farni cerkveni zbor pod vodstvom g. Štefana Drenška je dal sv,oj lepi prispevek.
Protonotar č- g. José Marcôn je potrpežljivo čakal, da pride do besede. Prisrčno va je n ozdravil, mu čestital, ga pohvalil in izročil -svoje darilo.
Dr. ¡Starc, jubilant in godovnjak, se je vsem prisrčno zahvalil za prireditev in izrazil nresenečenje, ¡saj kai takega pač ni pričakoval-
V	tem veselem in svečanem razpoloženju smo sedli za mize in skupno pozajtrkovali.
SAN MARTIN
Počastitev žrtev komunistične revolucije
Šola škofa dr. Gregorija Rožmana v San Martinu je v soboto, 29. junija, pripravila v mali dvorani Slovenskega doma lepo uspelo spominsko prireditev v počastitev padlih domobrancev in drugih protikomunističnih junakov in sploh vseh žrtev komunistične revolucije. Spominske prireditve se je poleg učencev, učenk in učiteljskega zbora udeležilo tudi precej staršev. Izbrane tekste iz Balantiča in Ma.userja so deklamirali oz. recitirali učenci in učenke, ki so prebrali tudi svoie lastne šolske naloge, ki opisujejo boje slovenskih junakov zoper komuniste. Voditeljica šole gdč Katica Kovač pa je zbranim prebrala. poglavje iz Mauserjevih „Mrtvih betalionov“. Liepa prireditev je bila zakliučena z domobransko pesmijo „Oče, mati. . . “
Ocetni dan so v nedelj.o' dne 23. junija, pripravila sanmartinska dekleta članice SDO vsem očetom v sanmartin-skem okolicu. Pred malo dvorano Oh vhodu v SJovienski ¡djoln Is® deklet a sprejele očete in vsakemu pripele rdeč nagelj, na prsi. Nato so se dekleta skupaj z vsemi povabljenci zbrali od bogato obloženih mizah. ¡Predsednica SDO gdč. Mojca Obeiržan je vsem očetom želela vse najboliše k njihovemu dnevu. Dekliški oktet je občuteno zapel nekaj slovenskih pesmi. Nato je vse zbrane nagovoril sanmartinski dušni pastir g. Jure Rode in povedal nekai misli o pomenu ocetnih dni. Predsednik -Slovenskega doma Anton Žagar se je v imenu vseh očetov zahvalil dekletom za lepo pozornost, ki so jo izkazale očetom. Nato ie še dolgo odmevala v dvoranici slovenska pesem.
Liga Žena Mati v San Martinuj js
povabila na svoi prihodnji sestanek pisatelja dr. Tineta Debeljaka, da snre-govori o slovenski besedi. Sestanek bo v sredo, 17. ulija, ob pol sedmih zvečer v domu.
Maša: zadušnica za pokojnim predsednikom države, gen. Peronom, bo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v soboto, 27. t. m., ob 19.15. Daroval jo bo g. delegat msgr. Anton Orehar. Rojaki iskreno vabljeni.
Zedinjena Slovenija
20. julija 1974
.. . otresi se mraza ob zvokih orkestra
Dne in altum RAMOŠKI ZIMSKI PLES
Castelli 28
ob 20. uri
PRVA RAZSTAVA SLOVENSKE PODJETNOSTI
Preberi članek,
ki je v tej številki Svobodne Slovenije na četrti strani!
Naraščanje prebivalstva na zemlji.
Po podatkih glasila Mednarodnega urada za delo v Ženevi se predvideva, da bo imela zemlja leta 1975 — 4 milijarde prebivalcev, leta 1980 — 4,5 milijarde prebivalcev in leta 2000 pa 6,5 "i milijard prebivalcev.
„Sužnji tonaže“ — V rdeči Kitajski se trenutno govori proti Konfuciju. Posebni izšolani „rdeči gardisti“ bodo šli med ljudstvo na deželo, da bi „iztrebili“ iz preprostega ljudstva Konfucijev vpliv, ki da je poleg imperializma in kolonializma glavni krivec raznih nepredvidenih nevšečnosti. Manj pa se čuje o delavski kritiki do „vodilnih“ v raznih podjetjih. Sem pa tja pa tudi prodre v svet kakšna novica. Tako so šangajski dokovni in pristaniški delavci v svojem „stenčasu“ ostro napadli svoje „vodilne delavce“. Očitali so .iim, da ne gledajo na navadne delavce kot na gospodarje dokov, temveč jih imajo le za „sužnje tonaže“, se pravi, da jim je glavno količina blaga ki ic bodo delavci natovorili ali iztovorili in jim nalagajo vedno višje „norme“. Uradni partijski dnevnik „Žen min ži bao“ meni, da je taka kritika „kar potrebna in koristna“, ker poziva k „alarmu, ko gre za tako pomembno vprašanje, kot je upravljanje podjetij“. Zato so tudi pozvali partijske komiteje, naj „sodelujejo“ pri reševanju takih problemov, da bi se izognili ponovnemu oživljanju noiavov, „ki so jih odpravili že v času kulturne revoluciie. sicer je nevarnost, da se bodo socialistična podjetja spet „usmerila v revizionizem.“
Od vsepovsod
COCA-COLA je podpisala s sovjetskim znanstvenim in tehnološkim ministrstvom dolgoročno pogodbo o kultiviranju puščavskih predelov, čiščenju rek in produkciji ter pr.odaji pijače Coca-Cole v Z¡SIS¡R. Takoj zatem so podobne pogodbe s Coca-Cplo pdpisale Bolgarija, Madžiairska,, Čejskoisilovašlka, Poljska in Jugoslavija.
Po športnem svetu
Deseto svetovne nogometno prvenstvo se je končalo. Preteklo nedeljo je v Muenchenu ZR Nemčija premagala Holandijo z 2:1. Točno po dvajsetih letih ji je uspelo ponovno osvojiti naslov, ki je osvojila tedaj na prvenstvu v Švici, letos pa je igrala pred domačimi navijači. Holandci so bili resen tekmec in bi po mnenju mnogih zaslužili naslov najboljše nogometne ekipe. Toda v nogometu so goli odločilni. Vendar pa ZRNemčija nikakor ni kak neznanec v svetovnem nogometu. Leta 1934 se je uvrstila v osmino finala, leta 1954 je prvič osvojila naslov, v četrtfinale se je uvrstila na Švedskem, v Angliji je zasedla drugo mesto, leta 1970 pa je bila tretja.
Za tretje mesto sta se pomerili odkritje letošnjega prvenstva — ekipa Poljske — in nekdaj nedosegljivi Brazilci. Po dokaj povprečni igri je zmagala Poljska z 1:0.
Od petega do osmega mesta so se razvrstile ekipe ¿vedske, Vzhodne Nemčije, Argentine in Jugoslavije. Argentino sta v četrtfinalu premagali Holandija (4:0) in Brazil (2:1), neodločeno 1:1 pa je igrala z Vzhodno Nemčijo. Jugoslavija je v tem delu tekmovanja izgubila vse tri tekme: Nemčija jo je premagala z 2:0, proti Poljski in švedski pa je izgubila z 2:1.
V San Juanu de Puerto Rico se ie preteklo nedeljo, 7. julija, pričelo finalno tekmovanje za 7. svetovno prvenstvo v košarki. V finale so se uvrstili Brazil, Španija, SZ, ZDA, Kuba. Kanada ter prireditelj Puerto Rico in ugoslavija kot nosilka naslova. Argentini ni uspelo uvrstiti se v finalni del. Znašla se je v izredno močni kvalifikacijski skupini — ZDA, ki je med favoriti za naslov in Španijo. Ti dvp reprezentanci sta jo premagali kljub razmeroma dobri igri, zmagala je le v tekmi s filipinsko reprezentanco.
lU-letna Anne-Katrin Schott je v Berlinu postavila nov svetovni rekord v plavanju v prsnem stilu na 200 m s časom 2:37’8”. S tem je zrušila nai-starejši plavalni rekord, ki ga je držala skoro šest let Catherine Bali (ZDA)
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi vse na
DRUŽINSKO KOSILO ASADO
ki ho v nedeljo, 14. julija opoldne Po kosilu
tekma v balinanju
med moštvi iz Carapachajhi in Sian Martina,
Za asado se prijavite pri odbornikih ali v domu (telef. 755-1266)
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEÏZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS OE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lamas de Zarnora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
Za dobro voljo
OD DOMA
Tovarne delaveem, zemljo kmetom, mikrofone pa samo v radio!
Besede brez dejanja ne spremenijo stanja.
Predlagam, da bi tudi za gole besede plačevali davek na šund.
Urejenost je pol življenja, druga polovica pa je še veliko lepša.
Pri današnjih cenah bo odmrl prej standard kot pa država.
Tudi kultura se ravna po modi: oblači se v mini dotacije.
Besedna igra se je včasih imenovala rima, danes pa ji pravimo zakon.
Kdor dinarje seje, inflacijo žanje.
Kadar vodilni samo tolčejo s pestjo po mizi, se podjetje kaj rado podre.
Najprej smo se sporazumeli, nato pa sporazumno kleli.
Vsi imamo težave —- le da je tistim lažje, ki imajo več objektivnih težav.
Pustite me v temi, da ne bom videl napak.
OBVESTILA
SOBOTA. 13. julijp 1974:
V Našem domu v San Justu zimski
NEDELJA, 14. jul«ja 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
družinsko kosilo, popoldne tekma v balinanju med moštvi Carapachay in San Martin.
Na Pristavi Veselo mestece in kres. Pripravljata ISDO-SFZ Morón ob 17.
V	Slovenski vasi ob 15.30 sestanek odseka slovenskih mater in žena- Predava arh. Jure Vombergar o notranji opremi stanovanja.
V	¡SlomškoVeftn domu družabnošport-na prireditev. Srečanje mladine in odraslih. Na razpolago kosilo. Dohodki namenjeni gradnji igrišča.
SREDA, 17 Julija 1974:
Liga žena mati ima ¡spet svoj redni sestanek, vabljeni vsi!
V	Slovenskem domu v San Martinu
redni sestanek lige žena mati. Predava dr. Tine Debeljak „o slovenski besedi“.
SOBOTA. 20. julija 1974:
V	mali dvorani Slovenske hiše sestanek SKAD-a ,ob 20. uri.
V	Slomškovem domu družabni večer s pestrim sporedom.
SFZ	SDO
MLADINSKI DAN
v San Martinu v nedeljo, 21. julija
Začetek ob 8 zjutraj Sv. maša ob 11.30 Popoldne kulturni program Zvečer družabna prireditev s sodelovanjem “Tisk Yekoy”
ES10VEMA ISIS
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire.. T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Sestanek SKAD-a
„Organizacija, avtoriteta in disciplina“
Predava g. Jerebič v mali dvorani Slovenske hiše
20. julija ob 20
Argentino Correo Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 2.233.341	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno p^što 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7213
SOBOTA, 27. julija 1974:
V Slomškovem domu uprizoritev pravljične igre „Desetnik in sirotica“ v režiji gdč. Anice Šemrov,
Mladinski glasbeni festival bo letos 24. avgusta. Rok prijave je do 21. julija na tel. 766-0334 (T. Prijatelj) in 766-6861 (F. Žnidar) in tudi po mladinski maši v društveni pisarni.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Dodatno zavarovanje. Obveščamo vse člane jn članice, ki so prijavljeni pri zavarovalnici IAM, da' je s 1. junijem 1974 zvišan mesečni prispevek na 8 1.45 na vsakih $ 1000 zavarovane vsote. ¡Prosimio', da poravnate prispevke za drugo polletje 1974.
Knjižnica ZS Ima spet nekaj novih knjig. Pridite! Odprta je vsako popoldne od 16 do 20.
PREJELI SMO V OCENO
Kat. dom prosvete SODALITAS, A-9121. Tinje (Tainach) na Koroškem je izdal knjigo dg. Antona Trstenjaka „Stara in nova podoba družine“. Knjiga vebuje predavanja, ki jih je imel avtor v Tinjah in jih je nato še posebej predelal in dopolnil za knjižno izdajo. Prodajna cena je A. sil. 25 ali 2 USA dol. ali DM 4. Naročila sprejema Katoliški dom presvete v Tinjah.
SLOVENSKO ZAVETIŠČE DR. GREGORIJA ROŽMANA
vabi na
PRIJATELJSKO
VEČERJO
v soboto 10- avgusta ob 20. NAŠ DOM — SAN JUSTO
Sodeluje „DUC IN ALTUM“
OR. JUAN JESUS RLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. José E. Uribnru 285, Cap. Fed Ï
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188
a
Ordinira v torek, četrtak in soboto ■ od 17 do 20
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
MARIJA SNEŽNA OSTERC
ZOBOZDRAVNICA
Thames 2272	7. nadstr. „E“
Prositi za uro na telefonu: 761-1730 od 10. do 15. ure
Ni*š dom v San Justu
vabi na
ZIMSKI VEČER
v soboto, 13. julija, zvečer
Vsi lepo vabljeni!	Ne ba vam žal!	Domače razvedrilo.
Sodeluje orhester “Ostc in altum”