U D K -U D C 05:624 G R A D B E N I V E S T N I K LJUBLJANA, JANUAR 1970 /I LETNIK 19, ŠT. 1, STR. 1 — 26 I V S E B I N A - CONTENTS Članki, študije, razprave BLEIWEIS JANKO - COLARIČ OTMAR - RAJAR RUDI: Articles, studies, proceedings Nestacionarni pojavi v dovodnem kanalu HE Srednja Drava 1 ............................................................................ .... 1 Unsteady flow in open channel of the PHS Srednja Drava 1 EXEL NEŽA: Zaščita jekel za napenjanje pred korozijo v betonu . . . 8 Anticorrosion protection of stressed steel cables in concrete Iz naših kolektivov GREBENC J.: From our enterprises Izkušnje pri izvedbi polnih plošč s kartonskimi polnili . . 13 Experiences by making full plates with cardboard fillers Vesti iz inozemstva LAPAJNE SVETKO: News from foreign countries Nesreča stolpnice »Ronan P o i n t « ...........................................14 Destruction of high building »Ronan Point« Iz strokovnih revij in časopisov S. A.: From technical reviews and newspapers Objave ...........................................................................................18 Publications Informacije zavoda za raziskavo PLEMELJ ALBERT: materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material Okvare in sodobna tehnologija ometavanja . . and structures research in Ljubljana Damages and contemporary plastering technology 19 Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. T eh n ičn i u re d n ik : p ro f. Bogo Fatur U redniški odbor: J a n k o B leiw eis, d ip l. inž., V lad im ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., d r. M iloš M arinček, d ip l. inž., M aks M egušar, dipl. inž., D rag an Raič, dipl. ju r is t , S aša Škulj, dipl. inž., V ik to r Turnšek, dipl. inž. R evijo izd a ja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za S lovenijo , L ju b ljan a , E rjav čev a 15, te le fo n 23 158. T ek. ra č u n p ri N aro d n i b a n k i 501-8-114/1. T isk a tisk a rn a »T oneta T om šiča« v L ju b ljan i. R evija iz h a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a sk u ­ paj s č lan a rin o zn aša 36 d in , za š tu d e n te 12 d in , za p o d je tja , zavode in u s ta n o v e 250 din. GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ST. 1 - LETNIK 19 - 1970 Nestacionarni pojavi v dovodnem kanalu HE Srednja Drava I UDK 626.01 : 621.311.21 (SREDNJA DRAVA I) J a n k o b l e i w e i s , p r o f . i n Z . - o t m a r c o l a r i c , d i p l . i n ž . RU D I RA JA R , MR. IN Z .: 1. UVOD Z dograditvijo in pričetkom obratovanja prve naše velike hidroelektrarne z dovodnim in odvod­ nim kanalom se je ostreje kot doslej pojavila po­ treba po zanesljivi proučitvi nestacionarnih poja­ vov, ki jih lahko povzroči neenakom ernost obrato­ vanja elektrarne, še posebej pa nepričakovani iz­ padi s prekinitvijo pretoka skozi turbine. Za nasipe dovodnega kanala je nevaren zlasti nestacionaren pojav, ki ga poznamo pod imenom pozitivni val, k je r se pri prekinitvi pretoka skozi tu rbine dviganje gladine širi proti toku. Kot n je­ gov dvojnik se v takem prim eru istočasno pojavi v odvodnem kanalu negativni val, k jer nižanje gla­ dine potuje v sm eri toka. K er je ta del kanala vko­ pan, je zanj sicer treba analizirati nestacionarne pojave zaradi možnosti izplakovanja brežin, vendar za sam obstoj kanala negativni val ni tako neva­ ren, kot pozitivni val v dovodnem kanalu, ki uteg­ ne povzročiti prelitje bregov in s tem ogrožati sam nasip. Od param etrov pojava nas zanim ata predvsem višina in hitrost potovanja vala. Če lahko v vsaki točki kanala in ob vsakem času ti dve količini do­ ločimo, smatramo, da je naloga rešena. Naloge te vrste rešujemo lahko eksperimentalno ali račun­ sko. Modelna raziskava, ki daje v takem prim eru sicer točne rezultate, je zaradi potrebne ponazoritve dolžine objekta v modelu zelo draga in je v prim e­ ru, d a je njen namen izključno določitev param e­ trov nestacionarnih pojavov, največkrat nesm otr­ na. Za analitično reševanje se poslužujemo n a jra­ je računalnikov, ker zmorejo postopke, ki so bili zaradi časovne zahtevnosti prej skoraj izključeni. Za navadno in grafično računanje smo zaradi tega uporabljali prej večinoma metode, ki so z nekate­ rim i omejitvami, supozicijami ali poenostavitvami dale ob porabi še sprejemljivega časa računanja dovolj zanesljive podatke za projekt. P ri tem je bil p ri najneugodnejšem m anevru s turbinam i do­ ločen časovni potek dviganja in naj višji možni dvig gladine tik pred elektrarno, to je na spodnjem koncu dovodnega kanala in ustrezno naj večje zni­ žanje gladine v podsliapju oz. n a začetku odvodne­ ga kanala. Računalniki pa omogočaj'o celostno' ana­ lizo nestiacionamega pojiava in taka' m ed drugimi rezultati nairavno lahko najdem o tudi rezultate za prilike tik pred in tik pod elektrarno. P rav prim er hidroelektrarne Srednja Drava I nam je omogočil pomembne ugotovitve, s katerim i lahko med seboj prim erjam o rezultate modelnih poskusov, rezultate računov, napravljenih po raz­ ličnih metodah in na terenu opravljene meritve. Še posebej so p ri tem zanimive prim erjave časov, ki so bili potrebni za računanje po posameznih metodah. 2. MODELNE RAZISKAVE Za hidroelektrarno Srednja Drava I smo h i­ dravlične probleme študirali na več modelih. Za študij nestacionarnih pojavov sta bila uporabljena le model v m erilu 1:40, ki je obsegal 3,8 km dolg odsek dovodnega kanala vzvodno od elektrarne te r popačeni model zgrajen z merilom dolžin in širin 1: 250 in merilom višin 1: 40, ki je ponazarjal ves odsek od Mariborskega otoka do izliva odvod­ nega kanala v Dravo. Ta model je bil dolg ca. 120 m. Nepopačeni model je pokazal, da ima nesta­ cionarni val v trapeznem profilu drugačne lastno­ sti kot v pravokotnem profilu, če je prekinitev pretoka trenutna. P ri pravokovnem preseku kanala je greben sekundarnih valov, ki se razvijejo na pozitivnem valu med bregovoma raven, medtem ko je pri trapeznem preseku kanala ta greben kon­ kaven in se ob brežinah poganja precej više kot v osi kanala. Za varnost brežin bi bilo torej nepra­ vilno, če bi upoštevali višino vala v osi. V popačenem modelu, k jer je bil prečni p re­ sek kanala trapezne oblike zelo podoben pravokot­ nemu preseku, se ta lastnost nestacionarnega vala ni pokazala. Pač pa se je v popačenem modelu, ki je bil dosti dolg, pokazal drug znan fenomen, ko se sekundarno valovanje na pozitivnem valu polno fcž/ a b c --------prvotna gladina --------greben sekundarnih valov pri trenutnem zapiranju s t ik a i O blike g reb en a se k u n d a rn e g a vala . k i n as tan e p r i t re n u tn i p re k in itv i p re to k a , k i se š ir i p ro ti to k u in k i je b il š tu d ira n : a) v p ra v o k o tn e m p ro filu b) v n ep o p ačen em m odelu 1 : 40 in c) v p o p ačenem m odelu 1 : 40/250, razvije šele v določeni oddaljenosti od m esta p re ­ kinitve pretoka. P ri tren u tn i prek in itv i pretoka skozi tu rb ine se gladina najp rej naglo dvigne, nato pa se še pola­ goma dviga, dokler se odbiti negativni val ne vrne od vtoka kanala, k ar povzroči ponovno nižanje gladine. Po tren u tn i prekinitv i pride v danem p re ­ seku tem prej do naglega dviga gladine, čim bliže je ta presek e lek trarn i oz. m estu prekinitve preto­ ka, naknadno dviganje gladine pa tra ja toliko dalj časa, kolikor bolj je presek oddaljen od vtoka v kanal. Če bi za naš prim er npr. izbrali presek tik nad elektrarno, bi se tam gladina naglo dvignila takoj po prekinitv i pretoka, nato pa bi počasi na­ raščala še približno 4800 sek, kolikor znaša čas po­ tovanja vala navzgor do vtoka in nazaj do elek­ trarne. Na popačenem modelu 1 :40/250 smo pri tre ­ nu tn i p rekinitv i pretoka 450 m3/sek izm erili v od­ daljenosti približno 0,8 km vzvodno od m esta p re­ kinitve — to je v preseku, k je r so se že razvili se­ kundam i valovi — in približno 110 sek po njej po­ prečni dvig gladine A h = 1,06 m nala. To zvišanje lahko določimo le eksperimen­ talno. P ri počasni prekinitvi pretoka, ki nastopa v praksi mnogo pogosteje, pa sekundarnih valov ni in računske metode zelo dobro reproducirajo pojav. 3.1 Metoda trenutnih profilov Zaradi predpostavke, da je p ri pozitivnem va­ lu pro ti toku čelo vala ves čas navpično, da nadalje vpliv tren ja ni pomemben in da ga lahko zanema­ rimo te r da so gladine za čelom vala — torej med valom in spodnjim koncem dovodnega kanala vo­ doravne, k ar tud i pomeni, da ne upoštevamo se­ kundarnih valov — daje ta metoda le približne vrednosti. Račun je izvedljiv le za prim er, ko p re­ tok skozi tu rbine trenutno prekinemo ali spreme­ nimo to je, da ga trenutno zmanjšamo od Q0 na nek drug m anji pretok Q ali pa Q0 na Q = 0. Posto­ pek je iteracijski v tem, da v enačbo pretoka za presek n Qn ” Cn Bn hn in v enačbo Egiazarova za h itrost širjenja vala v istem preseku kanala trapeznega preseka (Po 1400 sek je znašal dvig gladine na istem m estu A h — 1,29 m) Gladina, ki so jo dosegli grebeni najvišjih sekundarnih valov, pa se je na istem m estu in ob podobnih pogojih kot zgoraj, v osi kanala dvignila za A h = 1,48 m dočim smo na nepopačenem modelu izm erili ob po­ dobnih pogojih na istem m estu kot zgoraj, vendar ob brežini, dvig gladine A h = 2,49 m Cn = 3 B ,’ 2 Suo Vnu (označbe imajo pomen, ki ga pojasnjuje slika 2. Sno pa je m okri presek, ki ga določa prvotna gla­ dina), postavljamo vrednost za višino vala hn toliko časa, dokler ta višina ne ustreza obema enačba­ ma. Tako dobimo Cn in ob supoziciji, da ostane med profiloma n in n-1 hitrost Cn nesprem enjena, tudi čas, v katerem pride val do preseka n Iz prim erjave teh podatkov, ki smo jih dobili iz modela, vidimo, da se v izbranem preseku za ra­ di sekundarnih valov gladine dvigne v osi kanala za 0,42 m ob bregovih pa celo za 1,43 m nad po­ prečno višino dviga gladine, ki jo povzroči val pri prehodu skozi ta presek. Gladina, ki se p ri preho­ du vala s sekundarnim valovanjem dvigne tako vi­ soko, se v tem prim eru nekoliko kasneje spet um iri in pade te r prične nato ponovno polagoma n ara ­ ščati vse do povratka odbitega vala. Tako pride v preseku p ri hipni p rekinitv i pretoka v eni fazi d v a­ k ra t do visokih vodostajev. 3. RAČUNSKE METODE Vse spodaj opisane računske metode lahko slu­ žijo le za določitev poprečnega dviga gladine v osi kanala. Višino sekundarnih valov nad to poprečno gladino moramo računati po posebnih metodah, m edtem ko še ni znane računske metode za dolo­ čitev zvišanja gladine ob brežinah trapeznega ka­ s i . 2. Shem a širjenja pozitivnega vala proti toku, po metoda trenutnih profilov. A tn = ln CQ- Prostornina, ki se v posameznih časovnih in­ tervalih zbere nad prvotno gladino med presekoma O in n je Wn “ A Q0 A tn Tako računamo postopno do vtoka v dovodni kanal in s podatki o koti gladine v obravnavanem preseku dobivamo zaradi privzete supozicije o vo- doravnosti gladine tud i kote gladine v preseku elektrarne. Z računom po tej metodi smo našli v preseku tik nad mestom prekinitve dvig gladine A h = 1,10 m Ta rezultat se dobro ujem a z onim, ki smo ga kot srednjo vrednost izmerili na popačenem mo­ delu (h = 1,06 m) (slika 3). K er upošteva metoda trenutn ih profilov le poprečno vrednost dviga gla­ dine, je prav, da med seboj prim erjam o ta dva po­ datka. 3.2 Metoda .karakteristik Ta metoda omogoča iz vrednotenj e St. Venan- tovih enačb d Q + d S _ 0 d X d t d V , ^ V d h _ „ / T TN----- + V ----- - + Q ----------g Uo — I) d t d X d X ki brez omejitev in poenostavitev opisujeta nestal­ ni tok te r omogočata izračunavanje bodisi grafo» analitično, bodisi z računalniki. V teh enačbah po­ meni I po Manningu določen naklon črte energije Metoda karakteristik, ki je sicer praktično upo­ rabna le za prizmatične struge, je zelo pregledna in prikazuje fizikalni pojav, če rezultate nanašamo v diagram u x — t. P ri grafičnem postopku računamo z zgoraj na­ pisanimi enačbami, ki jih preuredimo v diferenčno obliko in tako računamo v diagramu x t mrežo od točke do točke. Računanje je zelo zamudno in je za konkretni prim er dovodnega kanala Srednja D ra­ va I trajalo približno 40 ur. Če si p ri tem pomaga­ mo z namiznim računalnikom, s katerim računamo pomožne krajše programe, računanje precej po­ spešimo. Za konkreten prim er je bilo potrebnih 16 ur. Po izdelanem program u pa je bilo za delo z računalnikom IBM 1130 porabljenih 8 minut. Za prim erjavo (slika 3) z že zgoraj navedeni­ mi rezultati navajamo, da je bil z grafoanalitično metodo karakteristik za podobne pogoje kot prej na istem mestu izračunan dvig gladine A h = 1,07 m dočim je bil z računalnikom izračunan dvig A h — 1,10 m 3.3 Implicitna shema metode končnih razlik I = n s2 v (v) R 473 I0 pa naklon dna kanala. Z uporabo kontinuitetne enačbe Q = Sv in iz­ raza za m okri pesek S = A . h" v katerem s parabolično obliko preseka lahko apro­ ksimiramo tako naravne rečne struge kot trapezne preseke um etnih kanalov, dobimo sistem parcial­ nih diferencialnih enačb hiperbolitičnega tipa, pri katerih sta neodvisni spremenljivki x in t, odvisni pa h itrost toka in globine h. Rešitev iščemo tako, da so parcialni diferenciali d h/d x, d h/d t, d v/ d X in d v/d t nedefinirani. Dobimo štiri navadne diferencialne enačbe ta ­ ko imenovane enačbe karakteristik. P rav tako kot z metodo karakteristik tudi s to metodo brez omejitve iz vrednotimo St. Venantovi enačbi, le da namesto prevedbe na štiri navadne diferencialne enačbe vstavimo izraze za končne diference takoj v obe parcialni diferencialni enač­ bi. V osnovnih St. Venantovih enačbah, ki ju pi­ šemo v obliki: E d h + d (Sv) d t d X d v d t + v d v d X + g d h d X = g ( I « - I ) izrazimo parcialne odvode po naslednji shemi: n+l n+1 n n d h _ 1 hj + h j + i h; + hj + i d t A t L 2 2 d h = 1 d x d X n + l n + l n n 0 { h i + 1 - h j } + u - e ) { h J+1 — m i podobno za d v/d t in d v/d x Tu pomenijo indeksi n število korakov na ča­ sovni sikali in indeksi j profile na x osi tako, da je npr. n + 1 v (x, t) = vn ; v (x, t + A t) = Vj 0 je tu t. i. koeficient ponderacije, ki določa sta­ bilnost m etode in za katerega običajno privzamemo vrednost 0 = 2/3. n + l n Sj = S j + d S j A S j = b “ . Ah j n + l n hj + i hj + i + A hj +1 itd. Ce te enačbe vstavim o v izraze, dobljene iz os­ novnih štirih enačb in če zanemarimo kvadratne izraze, dobimo dve algebnajsiki enačbi oblike n n n n n A j A h j + B j A Vj + C j d h j + 1 + D j A v j + 1 = G j Z združevanjem dobimo dve algebraični enačbi z neznankam i n + l n + l n + l n + l hj ; hj + i; Vj in Vj + i Vrednost za čas t + A t, to je vrednosti z in­ deksi n + l nadomestimo z izrazi n + l n hj =hj + A hj n + l n Vj =Vj + A Vj n n n aj d hj + /Sj A Vj + | j d hj +1 + dj A v j + 1 = yjn iz katerih z znanimi robnim i pogoji izračunamo ne­ znanke d hj, d h j + i , d Vj in d v j + i , to je prilike v kanalu ob času t + d t. Aplikacija m etode je smiselna sam o za delo z računalnikom. N jena glavna prednost je v tem, da je uporabna tud i za neprizm atične struge. Za priz­ m atične struge je nekoliko manj točna, zato pa pri računanju z računalnikom nekoliko hitrejša kot m etoda karakteristik . S lik a 3 N araščanje gladine tik nad elektrarno pri trenutni prekin itv i pretoka 450 ms's določeno po raznih računskih m etodah in z m eritvam i na m odelu ------ MERHEV V NARAVI 3 4 VI. 1969 — « — • — GRAFOANALITIČNA METODA KARAKTERISTIK ------M ETO M KARAKTERISTIK Z RAČUNALNIKOM ....................... IMPLICITNA METOOA Slika 4 Naraščanje gladine tik nad elektrarno pri prekin itvi pretoka 330 m i's v 720 sek določeno po dveh računskih m etodah in po m eritvah v naravi S to metodo smo prim erjali samo m eritve v naravi in rezultate računa po ostalih metodah (slika 4), ne pa tud i m eritev na modelu. M eritve v naravi so bile napravljene nam reč le za prim er prekinitve pretoka 330 m3/sek v času 720 sek. Ta­ ko nimamo na razpolago podatka za maksimalni dvig gladine A h tik nad elektrarno za prim er tre ­ nutne prekinitve pretoka 450 m3/sek, ki bi ga lahko prim erjali s prejšnjim i podatki. 4. MERITVE V NARAVI M eritve v naravi so bile opravljene med po­ skusnim obratovanjem — torej ob pogojih, kakršne so omogočale takratne prilike. Postavljena sta bila dva limnigrafa, eden p ri­ bližno 1250 m vzvodno od elektrarne, drugi pa ob pričetku dovodnega kanala v Melju. Vmes je bilo še šest opazovalnih mest, k jer so opazovalci bele­ žili ob m erskih latah ob bregovih časovni potek sprem injanja gladine. Pretok je znašal 330 m3/sek, dočim je bil čas zapiranja razbremenilca 720 sek. P ri počasnem zapiranju ima pozitivni val d ru ­ gačne lastnosti kot p ri hipnem zapiranju. Sekun­ darni valovi se ne pojavijo več, pa tud i višjega dviga gladin ob brežinah trapeznega profila zara­ di tega ni. P ri počasnem zapiranju se gladina, ki ima ob pričetku zapiranja naklon proti elektrarni, prične sprem injati tako, da prehaja v nasprotni naklon. Ob naraščanju gladine p ri elektrarni se začetek od­ seka z gladino v protisklonu počasi približuje vto- ku v kanal. Ko je vtok v kanal dosežen, se prične odsek v protisklonu zopet um ikati proti elektrarni. P ri tem pa gladina p ri e lektrarni še ves čas pola­ goma narašča, vse dokler ne pride vpliv od vtoka do elektrarne. Šele po ca 4800 sek, ko se to zgodi in ko doseže gladina p ri elektrarni svojo najvišjo koto, se pričenja spet polagoma nižati. Ves pojav je zelo počasen in je sprem injanje globine v danem preseku ob prehodu vala ob brežinah in v osi ka­ nala enako, čeprav im a presek trapezno obliko. Opravka imamo le s poprečnim dvigom gladine v preseku, ki je istočasno tudi izračunana vrednost. V slikah 3, 4 in 5 so prikazane prim erjave med podatki, ki so jih dale m eritve na modelu, ra ­ čuni in m eritve v naravi. V sliki 3 je obravnavan prim er trenutne prekinitve pretoka 450 m3/sek. Krivulje, ki kažejo potek dviganja gladine tik nad elektrarno v odvisnosti od časa, so določene po treh analitičnih metodah in z m eritvam i na popačenem modelu. Na modelu je registrirano sprem injanje gladine v preseku ca. 800 m od spodnjega konca kanala, ker se tam še razvija sekundarno valova­ nje. Nanesene so srednje vrednosti dviga gladine in to samo za čas do 1400 sek, ker so se od tega časa dalje na modelu pričele pojavljati motnje, ki so prihajale v m erski profil s strani odvodnega ka­ nala. V sliki 4 so v odvisnosti od časa do časa nane­ seni rezultati m eritev v naravi, rezultati računa, napravljenega po implicitni shemi metode končnih razlik in po metodi karakteristik za presek tik nad elektrarno p ri prekinitvi pretoka 330 m3/sek v ča­ su 720 sek. M eritve v naravi v kulminaciji odsto­ pajo od rezultatov računov, kar je zelo verjetno pripisati neustaljenim pretočnim prilikam v kanalu ob pričetku meritev. Na neustaljenost prilik kaže naraščanje gladine pred pričetkom opazovanja to je pred časom 0. Slika 5, kaže prim erjavo za iste prilike kot zgoraj, le za preseke, ki so oddaljeni 3,00, 8,75, in 16,4 km od elektrarne. Tu so pokazani le rezultati m eritev v narav i in rezu ltati računov, napravljenih po metodi karak teristik . P rikazani p rim eri dokazujejo ne samo veliko zanesljivost analitičnih metod, temveč kažejo tudi na izredne možnosti, k i nam jih dajejo računalniki s tem, da lahko v kratkem času presodimo in do­ ločimo nestacionarne pojave, ki nanje vplivajo raz­ ne kom binacije vplivnih količin. P o d a t k i z a č l a n e k s o p o v z e t i i z n a s l e d n j i h d e l : J. Bleiweis, Račun parametrov vala za dovodni in odvodni kanal SD 1, Ljubljana, september 1963 O. Colarič, O rezultatih modelnih raziskav za hi­ droelektrarno SD 1, Ljubljana april 1964 O Colarič-R. Rajar, Izračun in meritve obratoval­ nih valov na dovodnem kanalu SD 1, poročilo v pri­ pravi P. Deržel, Določanje parametra obratovalnih valov na dovodnih kanalih SD 1, diplomska naloga, de­ cember 1969 -----------------M ETODA KARAKTERISTIK Z RAČUNALNIKOM Slika 5 N araščanje gladine pri prek in itv i pretoka 330 m* s v 720 sek določeno po m etodi karakteristik in po m eritvah v naravi. Zgoraj: v preseku km 16,4 vzvodno od elekrarne — v sredi: v preseku km 8,75 vzvodno od elektrarne — spodaj: v p re­ seku km 3,00 vzvodno od elektrarne UDK 626.01 : 621.S11.21 (SREDNJA DRAVA 1) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19), St. 1, STR. 1—7 Bleiweiß Janko-Colarič Otmar-Rajar Rudi: NESTACIONARNI POJAVI V DOVODNEM KANALU HE SREDNJA DRAVA 1 Z dograditvami derivacijskih hidroelektrarn na umetnih kanalih postaja določevanje nestacionarnih pojavov, ki ga povzroča obratovanje takih naprav, ze­ lo pomembno. Posledica spreminjanja ali prekinitve pretokov lahko določimo eksperimentalno ali analitič­ no. Med analitičnimi metodami uporabljamo zaradi njenih velikih prednosti danes skoro izključno prera­ čunavanje z računalniki. Za določevanje nestacionar­ nih pojavov v prizmatičnih kanalih sta v ta namen primerni predvsem metoda karakteristik in varianta metode končnih razlik. Končno je za konkretni pri­ mer dovodnega kanala SD 1 prikazana primerjava re­ zultatov, dobljenih na modelu, z navedenimi računski­ mi metodami in pri meritvah v naravi. UDC 626.01 : 621.211.21 (SREDNJA DRAVA 11 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19), NR. 1, PP. 1—7 Bleiweis Janko-Colarič Otmar-Rajar Rudi: UNSTEADY FLOW IN OPEN CHANNEL OF THE PHS SREDNJA DRAVA 1 The new hydroelectric power stations are often situated an artificial channels. It becomes very im­ portant to know exact developement of the unsteady flow, which is caused by the changes of the discharge throught turbines. In this article we discus some best methodes for the calculation of unsteady flow in open channels. The most important are the method of characteristics and the implicite scheme of finite diference method. The results of these two methods are compared with the results of model experiments and with the results of measurements in nature. Gradbeno podjetje tehnika LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8 g ra d i in p ro jek tira v se in žen ir sk e zgradbe, prodaja grad b en e o b jek te n a trž išču , iz v r šu je u s lu g e tu jim n a ­ ročn ik om in p rod aja la s tn e iz d e lk e v ek o n o m sk ih en o ­ tah: o b ra ta za zem e ljsk a in b e to n sk a d ela , op ažarsk i obrat, z id a rsk i obrat, ž e le zo k r iv sk i obrat, avtop ark , m eh a n ičn i serv is , k lju ča v n iča rstv o in ob ra t m eh a n iza ­ c ije , o p ra v lja zu n a n je trg o v in sk i p rom et, izv a ja in v e s t i­ c ijsk a d e la v tu jin i. Zaščita jekel za napenjanje pred korozijo v betonu UDK 620.197 : 693,8 :666.972 n e 2 a e x e l , d i p l . i n 2. X. zasedanje evropske komisije ASP (Asso­ ciation scientifique de la precontrainte) je bilo v m arcu 1968, poročilo pa je bilo objavljeno leto kasneje. K er vsebuje poročilo določene važne za ­ ključke in priporočila, ki so pomembna tud i za na­ še gradbeništvo, podajam o krajši izvleček. 1. Poročilo dr. ing. Kerna od tvrdke Diwidag V prašanje korozije je zelo pomembno za tra j­ nost napetega betona. Po obliki ločimo: splošno korozijo, k i je enakom erna in naj pogostejša; p re­ prečimo jo tako, da a rm atu ro pred vgradnjo skla­ diščimo v zaprtem , suhem prostoru oz. jo p ri vgrad­ n ji povsem obdamo z betonom ali cementno malto; luknjičasto korozijo, ki je redkejši pojav, toda ne­ varnejša, k e r je napad zgoščen na posameznih me­ stih; kot vzrok za n jen nastanek se navaja npr. CO2 vsebujoča voda, in napetostno korozijo oziro- rom a in terkristalno korozijsko pokanje, k i je še mnogo bolj nevarno k o t 'prejšnji dve vrsti. To vrsto povzroča vodik, k i se razv ija pod določenimi po­ goji. Ta vodik difundiria v jeklo in daje ob prehodu v m olekularno stan je velike pritiske, k i povzročijo krhkost in pokanje jekla. Navedeni so rezu ltati preizkušnje občutljivo­ sti na korozijsko pokanje za jekla za napenjanje, ki jih uporablja tv rdka Diwidag (München). Kon­ vencionalni poizkus se izvede tako, da se palice, ki so napete na 70 °/o trdnosti jekla, izpostavijo vplivu 10 '°/o raztopine am onrodanida, ki p ri občut­ ljivih jeklih povzroči pokanje zaradi razvijanja vodika. Čas do nastopa loma je »odpornostna do­ ba«. M ejni čas za tra jan je poizkusa je 800 ur. Če po tem času palice ne počijo, jih vzamejo iz koro­ zijske raztopine in preizkusijo m ehanske lastnosti. Preizkušene so bile gladke palice vrste SIGMA St 80/105 prem era 26 mm (meja plastičnosti je 80 kp/m m 2, trdnost je min. 105 kp/cm'2), navojne p a­ lice St 90/110 iste izm ere in gladke oplemenjene palice S t 125/140 prem era 12.2 mm. Po 800 urah korozijskega delovanja so bile m ehanske lastnosti tj. m eja plastičnosti, trdnost, raztezek in kon­ trakc ija še vedno enako dobre kot v dobavnem stanju, le p ri jeklu S t 125/140 je bila kontrakcija znižana od 50 na 30 '°/o. Sm atra se torej, da so ta jekla odporna na korozijsko pokanje. P rv i poizkusi, ki smo jih z oplemenjenim je­ klom S t 125/140 izvedli v Zavodu za raziskavo m a­ teria la v L jubljani, po trju jejo te navedbe. 2. Poročilo prof. R. N. Berthiera o nevarnosti korozije trdih jekel To poročilo obravnava: — vpliv soli v cementu — galvanske člene napetih kablov z zaščitni­ mi cevmi. —■ bim etalne galvanske člene na splošno 2.1 Soli v cementu oziroma betonu Beton predstavlja močno alkalno sredino, v kateri je najpom em bnejša baza Ca(OH)2 s pH med 11,7—12,7 (in male količine drugih alkalij). V taki sredini ni skoro nič več vodikovih ioinov (H+) in se v njej ne more razvijati vodik, razen v sekun­ darni reakciji, p ri čemer pa jeklo tega vodika ne sprejema. Po tem m nenju torej v čisto alkalni sre­ dini ni nevarnosti za korozijsko pokanje. Jeklo je v takem čisto alkalnem m ediju pa­ sivno, torej zaščiteno in se ne topi ■—■ ne korodira. Zaščita pa postane negativna in lahko izgine, če vsebuje sredina še ione soli, torej razen OH ionov še npr. kloride, sulfate, nitrate, ali če je prisoten CO2 in se beton karbonatizira. V prisotnosti soli, v betonu naj bi nastala korozija zaradi koncentra­ cijskih razlik, ki ustvarjajo galvanski člen. Kloridi so najbolj topni in najaktivnejši. Običajni cementi že sami vsebujejo m ale količine kloridov (ki bi jih bilo treba nadzirati), se pa kloridi še dodajajo npr. CaCb za pospešitev vezanja, česar uporabnik vedno n iti ne ve. Vsak dodatek kloridov je treba prepovedati, predvsem za napeti beton, razen v prim erih, ko je predvidena katodna zaščita arm a­ tur, k i deliuje (bato, da odbija one soli iz nepo­ sredne okolice arm atur in s tem preprečuje tudi vsako nevarnost m orebitne vodikove krhkosti (na­ petostnega pokanja). Sulfat-ioni se nahajiajo v znatnih količinah v industrijskih cementih, ker jih že od nekdaj name­ noma dodajajo mešanici za k linker (mavec). Doda­ tek se sm atra 'kot potreben, n ikdar pa tudi ni nihče pomislil na nevarnost korozije, ki jo povzroča in na možnost izdelave cementa brez sulfatov. V Franciji je taka izdelava uspela in so prve količine uporabili v 1. 1967 za betoniranje nove drsališčne plošče, ker je stara po 1 letu povsem propadla (korozija cevi za amonijak; m erjenja potenciala so pokazala splošno korozijo). S trjevanje betona z novim cementom je bilo norm alno kljub zimi, in začetni potencial jekla v betonu je kazal popolno pasivnost in je tak ostal (drsališče je bilo odprto 1. dec. 1967 in od tedaj brezhibno deluje). Najbolj se priporoča uporaba takega cementa za zalivanje napetih kablov. M alta iz novega cementa ima tudi veliko prednost, da ne dekantira. 2.2 B im etalni galvanski členi M erjeni so bili potenciali bim etalnih spojev, pri katerih je jeklo ena elektroda, druga pa je neka druga kovina npr. aluminij, cink, svinec, kadmij, nerjavno jeklo itd. E lektrolit je bila bo­ disi destilirana voda, vodovodna voda, morska vo­ da, običajen PC A cement v destilirani vodi in ce­ ment brez sulfatov v destilirani vodi. Nekateri teh poizkusov so bili izvedeni dvakrat, tako da je bil elektrolit enkrat zračen, drugič pa nezračen. Mer­ jeni so bili potenciali in tokovi sklenjenega toko­ kroga in potenciali posamezne elektrode nasproti kalomelni. M eritve so izvajali po 15 minutah, 6— 10 dneh in 50—60 dneh. Zaključki iz m eritev so naslednji: — med »normalnimi« potenciali in faktičnimi, posebno v alkalni sredini, so velike razlike; — gostote tokov so istega velikostnega reda kot pri naravni koroziji; pojav nevarne korozije pa ne zavisi le od višine gostote toka, temveč pred­ vsem od lokalizacije tega toka; nastaja vtis, da zelo male gostote toka predvsem težijo k lokalizaciji, k i pa jo lahko povzročajo tudi površinske napake jekla in nekateri pogoji okolja; — potenciali se s časom spreminjajo in pride tudi do spremembe predznaka; — v alkalni sredini so kovine Zn, Al in tudi svinec (Pb) elektronegativne nasproti jeklu in tvo­ rijo anodo v galvanskem členu, kar pomeni, da se tope (korodirajo) in s tem ščitijo jeklo (ki je kato- da in ne korodira); — kisik ni neobhodni dejavnik za korozijo; — nerjavne legure na osnovi Ni in Cr te r ti­ tan dosežejo močno pasivnost lin močan pozitivni potencial, ki znižuje potencial jekla tudi v alkalni sredini in s tem ustvarja nevarnost korozije jekla; (v tej zvezi se navajajo prim eri korozije jekla, ki je bilo povezano z nerjavnim ); — cement CPA brez sadre (skoro brez sulfa­ tov) deluje pasivirajoče na jeklo. Smisel teh m eritev je bil oceniti nevarnost korozije jekla, ki je v stiku z neko drugo kovino, bodisi v betonu ali izven njega. 2.3 Galvanski členi z zaščitnimi cevmi kablov Izvedeni so bili poizkusi in m eritve z name­ nom, da se ugotovi ali uporaba pocinkanih zaščit­ nih cevi lahko privede do korozije napetih žic kabla, ki se nahajajo v ceveh, in predvsem do napetostne korozije zaradi vodika, ki se razvija z delovanjem cinka na cement, kot sumijo nekateri strokovnjaki. 2.31 Poizkusi: patentirana žica 0 7 mm je bila postavljena v pocinkano zaščitno cev in zalita z malto iz norm alnega cementa CPA 400 ob v/c = 0,50. M erjeni so bili potenciali v kratkem stiku in njihov tok in delni potenciali posameznih kovin (cinka, železa) po različnih časih in sicer za nape­ to žico. Namen je bil ugotoviti, ali bo nastopila vo­ dikova krhkost. Rezultati so pokazali, da nastane razvijanje vodika, če je jakost toka > 40 A/cm2, toda jeklo ga ne sprejema, zato ni nastala nikaka krhkost ali pokanje jekla. Mehanske lastnosti, o — e diagram in upogibi so bili enaki kot pred poizkusom. Omembe vredno je še, da pocinkanje, ki je razme­ roma tanko, omejuje trajan je katodne polarizacije jekla in razvijanje vodika na nekaj tednov, potem pa cink preneha delovati. Izveden je bil še enak poizkus s cementom brez sadre, toda tako, da je bila zaščitna cev od zunaj obdana z malto, ki je bila narejena iz ce­ menta, ki je vseboval sadro (3 % SO3 C1 : O /̂o), da bi ugotovili, če bo ta m alta povzročila onečišćenje m alte v cevi, ki je bila brez sulfatov. Rezultati so bili zopet ugodni in krhkost ni nastopila; preizku­ šali so jo z upogibnim preizkusom. 2.32 Dodatni poizkusi P ri anodnem raztapljanju cinka nastane v al­ kalnem betonu hidratiziran Ca-cinkat. Čeprav je količina cinka na pocinkanih ceveh m ajhna in ne more dati mnogo Ca-cinkata, so hoteli dognati, kaj se zgodi, če je ves cementni Ca (OH) 2 nasičen s cin­ kom, kar bi se lahko primerilo npr. v zelo velikih votlinah zalivne malte. Nasičena raztopina Ca (OH)ž s pH 12.7 je bila več dni v dotiku s cinkovimi gr anali jami, ob me­ šanju in brez dostopa zraka. Nastala je raztopina s pH 11.7, ki so jo nato elektrolizirali z železnimi elektrodam i z jakostjo toka 70 n A/cm2. Anodna železna žica se ni raztapljala, katoda, na kateri se je razvijal vodik tekom 3 dni, ni kazala nikake krhkosti pri zelo občutljivem upogibnem poizkusu. Zatem je bila ta raztopina cinkata povsem karbo- natizirana ob dosegu pH 6.9 in elektrolizirana kot zgoraj z istim rezultatom. P ri vseh elektrolizah so opazovali lahno, praškasto naslago Zn na katodi. Pripravili so še raztopino čistega cinkovega oksida v destilirani vodi s pH 6.2, po karbonati- zaciji s pH 6 in spet elektrolizirali. Tudi pri tem ni nastala nikaka vodikova krhkost na katodi. Zaključno bi iz teh poizkusov torej sledilo, da pri uporabi pocinkanih zaščitnih cevi za napete kable ne pride do vodikove napetostne korozije n iti v povsem alkalnem betonu, n iti v navadnem, ki vsebuje sulfate. Isti avtor (Berthier) govori še o uporabi Al zaščitnih cevi za kable, pri čemer pravi naslednje: Aluminij je v betonu tudi negativen nasproti jeklu in ga ščiti. Razlika nasproti pocinkanim ce­ vem je v tem, da so alum inijaste cevi masivne in je torej več Al na razpolago za pretvorbo v Ca- aluminat, ki je mnogo bolj voluminozen kot Al kovina in manj čvrst kot strjeni beton. K er so produkti Al pretvorbe rahli, vodik, ki se počasi razvija, difundira vzdolž cevi in ne škoduje. P re­ tvorba alum inija zahteva vodo, zato izsušuje malto, kar kmalu prepreči nadaljnjo pretvorbo. Izvedli so iste poizkuse nasičenja Ca(OH)a z Al, kot gori z Zn; nasičena raztopina ima pH 11.20, karbonatizirana pa 7.3. Rezultati elektrolize so bili isti kot p ri Zn in torej ni nastopala vodikova k rh ­ kost oziroma napetostna korozija. V razliko od pocinkanih cevi pa je treba p ri­ čakovati lahno ekspanzijo betona zaradi nastalih alum inatov, m orda tud i lahen padec napetosti je ­ kla in dodatne galvanske člene, če je bil namesto čistega alum inija uporabljen duralum inij (ki vse­ buje baker). Končno je rečeno, da se uporaba Al zaščitnih cevi ne priporoča. Za posvinčene zaščitne cevi je rečeno, da se ob­ našajo skoro kot pocinkane in da ni znana nikaka nevšečnost. Jeklene zaščitne cevi Nastanejo slabi galvanski členi med mehkim jeklom (zašč. cevi) in trd im (arm atura). V tem prim eru naj se na vsak način upošteva predpis, da bo zalivna m alta brez soli. Razni vplivi P ri ocenjevanju vzrokov korozije jekla je treba upoštevati še naslednje pojave: na žicah za nape­ n jan je lahko obstajajo že pred vgradnjo napake, ki so in iciatorji kasnejše korozije ali lomov; v tej zvezi se postavlja vprašanje neporušne kontrole žice, ki še ni rešeno. Začetki korozije lahko nasta­ nejo tud i zaradi slabega skladiščenja, kar je celo zelo pogosto. Zgodi se tudi, da se vstavi kable v vlažne ali m okre zaščitne cevi, pa se jih ne zalije takoj, k a r je zopet nevarno v pogledu korozije. V takem prim eru je treba vsaj osušiti zaščitne cevi s kom prim iranim zrakom, saj so kom presorji ved­ no na gradbišču. N ajbolje bi bilo, da se na ta način drži no tran jost cevi suho vse dotlej, dokler se ne zalije kablov. Po zalitju kablov se dogaja, da n ji­ hovi prosti konci, ki mole iz zalit j a, h itro korodi­ rajo, k a r se razlaga z dejstvom, da skrajna zuna­ n ja p last betona ob teh prostih kablih karbonati- zira, s čim er postanejo ioni soli (kloridi, sulfati) aktivni in pospešujejo rjavenje. 2.33 Zaključki, ki jih podaja avtor B arthier, so naslednji: — p ri stiku trdega arm aturnega jekla z raz­ nim i kovinam i je treb a računati z možnostjo na­ stanka galvanskih členov in korozijo jekla; — razne kovine, ki p rihaja jo v poštev, lahko uvrstim o v dve kategoriji: take, ki so nasproti jek lu elektronegativne kot npr. Zn, Al in Pb in ga ščitijo pred korozijo; rahlo razvijanje vodika, ki p ri tem nastane, ne povzroča nikakega napetost­ nega pokanja pod običajnim i pogoji; — pozitivne kovine nasproti jeklu kot npr. krom, nikelj, n erjavna jek la in baker so v betonu pasivne in delujejo kot katoda, m edtem ko je jeklo anoda in se zato pojavi nevarnost korozije; — CaS04, ki je v norm alnih CPA cementih, je stalna nevarnost za korozijo jekla; cement brez sulfata prepreči vsako korozijo. Kot bomo spoznali v naslednjih »priporočilih«, se vsi strokovnjaki ne strinjajo z vsemi gornjimi zaključki, predvsem kar zadeva uporabo pocinka­ nih zaščitnih cevi oziroma splošno zvezo jekla z neko drugo kovino. 3. Priporočilo komisije za trajnost prednape­ tih konstrukcij 1. priporočilo: Prepovedati je treba vsak dodatek kloridov v beton za napete konstrukcije ali v injekcijsko malto'. V cem entu se nahaja jo kloridi iz prirodnih snovi, ki torej niso bili dodani. Količino^ tega klora v betonu ali mailti je treba om ejiti n a 0,05 °/o od teže betona oz. malte. Okrog tega je bilo precej debate, češ da je treba v tej zvezi poznati vseb­ nost klora za cement, kot za pesek in vodo, ki se uporablja p ri betoniranju. Na sestanku v oktobru 1968 je bila dokončno sprejeta gornja maks. vseb­ nost 0.05 °/oCl v betonu z dodatkom, da klor v ce­ m entu ne sme prekoračiti 0,02 °/o, in enako v vodi; s tem ostane za pesek maks. 0,01 '0/o Cl. Količina 0,05 % Cl ustreza 0,079 % CaCls, ali če računam o glede na cement, ustreza približno 0,5 °/o CaCls od teže cementa. P ri nas smo dosedaj ocenjevali vsebnost okrog 1 % CaCk od teže ce­ m enta še kot neškodljivo v pogledu korozije, ven­ dar pa se ni upošteval lastni klorid, temveč obi­ čajno le dodan (dodatki za zgoščanje ali h idrata- cijo). Le za cemente iz visokopečne žlindre in za žlindrine klinkerske cemente se dovoljuje dodatek kloridov do 1 °/o od celotne mase, toda količina mora b iti navedena na embalaži. Glede žvepla se priporočilo omeji le na sul­ fide in sulfite v cementu in pravi, naj ne bo več kot maks. 0,2"/« S v cementu, ki se uporablja za napete konstrukcije. V tej zvezi se postavlja problem žlinder za izdelavo cementa. Visokopečna žlindra nastane p ri proizvodnji surovega železa v plavžih in služi predvsem razžveplanju železa. Revne železne rude tvorijo mnogo žlindre in je zato žveplo v n jih raz­ redčeno, npr. francoske m inete iz Loraine dajo v žlindri 0,2—1 % S v obliki sulfida. Angleške in nemške bogate rude pa dajo do 3,5 % S v žlindri, zato npr. predpisujejo Nemci, da je treba žlindrin cement m ešati s portland cementom v razm erju 1 :1. Komisija sm atra, da sulfidi lahko povzroče oz. pospešijo napetostno korozijsko pokanje (vo­ dikova krhkost). Žveplo v obliki sulfitov se ne sm atra tako ne­ varno, ker deluje oksidativno. K er omenjena m eja 0,2 %» S ni dovolj raz­ iskana, je bilo predloženo, da naj bi se za injek­ cijske m alte in za cemente, ki so v kontaktu z napetim jeklom, prepovedala vsebnost žvepla v kakršnikoli obliki. To velja do nadaljnjega, dokler ne bo problem bolje raziskan. Za beton, ki pa ni v stiku z arm aturo, pa bi se zadržala m eja 0,2% S v cementu. V zvezi z žveplom se je postavilo že vprašanje sulfatov v cementu (Berthier), češ, da so oni krivi za večino korozij. To vprašanje pa ni bilo dalje obravnavano. 3.2 Drugo priporočilo komisije — še iz 1. 1967 — pravi, da se alum inatni ali taljeni cementi ne smejo uporabljati za napete konstrukcije, ker so imeli prim ere razpada betona, padca trdnosti in korozije arm atur. Sedanje m nenje je, da so nevšečnosti, ki so jih imeli predvsem Nemci, izvirale iz vsebnosti žvepla v njihovem alum inatnem cementu, ker se ta dela iz visokopečne žlindre. A lum inatni cement tipa Lafarge, kot se proizvaja v Franciji in Angliji, se dela s talilnim žganjem mešanice boksita in apnenca in običajno ne vsebuje žvepla in, kot se navaja, ni povzročal težav. Propadanje betona iz alum inatnih cementov, ki nastane zaradi spremembe kristalizacije, je danes že odpravljeno. K er so pa Nemci ugotavljali padce trdnosti betona tako p ri uporabi svojega kot francoskega cementa, je komisija pustila do nadaljnjega gornje priporočilo še v veljavi. Zastopnik raziskovalnega centra Lafarge je komisiji poročal naslednje. V teku časa so nasto­ pali p ri alum inatnem cementu trije problemi in sicer: — razpad zaradi alkalne hidrolize, ki je bil rešen prvi in to že pred 20 leti, — padec trdnosti betona, ki ga povzroča pre­ tvorba heksagonalnih alum inatov v kubične in ki je danes tudi rešen, — nezadostna zaščita arm atur in nevarnost njihove korozije. P rvi problem je bil rešen z omejitvijo vseb­ nosti alkalij. Reševanje drugega problem a je poka­ zalo, da padec trdnosti povzročajo pojavi, ki spremljajo pretvorbo heksagonalnega alum inata v kubičnega, to je predvsem sprostitev 18 molekul vode na molekulo kubičnega aluminata. Zaradi tega naraste poroznost, pojavi se prosta voda in v tej zvezi tudi padec trdnosti. Da bi se ta prosta voda vezala, je treba im eti pravilen, tj. dovolj nizek vodocementni faktor; v tem prim eru se sproščena voda veže na še nehidratizirani del ce­ m enta in tvori novo skupino h idratiranih alumi­ natov. Poroznost ne naraste, voda je vezana in trdnost ne pade. Kot pravilen vodocementni faktor se navaja maks. 0,50. Glede nezadostne zaščite arm atur pravijo: pH betona iz alum inatnega cementa je 10,5, kar je nad mejo, ki je neobhodno potrebna (9) in je torej za neke prim ere korozije verjetno krivo žveplo, ki ga vsebujejo nekateri alum inatni cementi. P re­ gledi so pokazali, da neke prednapete konstruk­ cije, p ri katerih je bil uporabljen alum inatni ce­ m ent brez žvepla, po 10 letih niso dale nikake korozije arm ature. Novi alum inatni cement »silaL, izpolnjuje vse pogoje. Ko bodo te navedbe preverjene s strani upo­ rabnikov, je pričakovati spremembo omenjenega 2. priporočila. 3.3 Tretje priporočilo se nanaša na kovinske prevleke arm atur za napenjanje in zaščitnih cevi. a) Arm ature: priporoča se, da naj arm ature ne bodo zaščitene s kovinskimi prevlekami, kot jih daje pocinkanje, ponikljanje, pobakrenje, po- krom anje itd. Kot vzrok za prepoved se navaja: — nastanek galvanskih členov, ki bi lahko povzročili napetostno korozijo (predvsem se misli na učinek pocinkanja); — škodljivi vpliv npr. pocinkanja na strjeva­ nje in konzervacijo betona zaradi nastanka ZnO; — nevarnost utrujenosti jekla v korozijskem okolju; — nastanek nascentnega vodika, ki je koro­ ziven za jeklo in tudi zm anjšuje adherenco z be­ tonom in s tem omogoča razpoke v betonu; —- in še druge neznane stvari. Zagovorniki pocinkanih arm atur menijo, da Zn ščiti jeklo kot raztapljajoča se anoda in da Zn soli zamaši pore na jekleni zaščiti. Komisija meni, da ZnO lahko škodljivo vpliva pri strjevanju betona. Poizkusi, ki so bili izvedeni v Združenju galvanizerjev, pa kažejo, da ni nikake zakasnitve strjevanja betona; tud i francoski cen­ tra ln i laboratorij za gradnjo mostov in cest daje ugodne izjave, vendar želi rezultate (z nenapeto a r­ maturo) preveriti že v teku časa. Komisija je za­ ključila: čeprav ZnO ne znižuje trdnosti, se zaradi opočasnitve strjevanja prepoveduje uporaba galva­ niziranega jekla v napetih konstrukcijah. Ob galvanizaciji arm atur nastali nascentni vodik (zaradi luženja v kislini), med procesom iz­ gine in ne bi bil nevaren, kot ugotavljajo strokov­ njaki IRSID. K ar zadeva razvijanje vodika in napetostnega pokanja, ki bi nastalo zaradi vpliva Zn, dokazu­ jejo poizkusi (IRSID), da v alkalnem mediju ni pokanja, če je okolje čisto bazično in če ni neza- litih praznin ob napetih žicah. V cementnem mleku z dodatkom kloridov nastane Zn-Ca hidrat, ki daje žici plem enit potencial, ki bi pa med časom lahko poslabšal adherenco, zato so potrebna daljša opa­ zovanja. b) Zaščitne cevi za jeklene kable: Glede zaščitnih cevi je komisija prav tako priporočila, naj odgovorni forumi prepovedo upo­ rabo pocinkanih oz. sploh s kovinskim prekritjem zaščitenih cevi kot tudi uporabo aluminijastih, cinkovih ali drugih cevi, razen železnih. Vzrok je m orebitni nastanek galvanskih členov med jekleno arm aturo in cevmi in s tem korozija jekla. Na splošno velja, da nevarnosti za korozijo, tudi pri uporabi neželeznih cevi, ni, če je zaščita arm atur z injekcijsko m alto popolna in povsem obda ar­ m aturo te r jo loči od cevi. Če pa nastopajo praz­ nine, k i vsebujejo zrak in vodo, ali dopuščajo dostop obeh, nastopi nevarnost korozije arm atur. Kontrolo zalitij izivajajo z gam agrafijo; navaja se, da je v 50 % izvedb zalitje slabo. Sicer se navaja kot prim er, da p ri uporabi posvinčenih zaščitnih cevi ni bilo nikaikih slabih izkušenj, da pa so imeli take p ri uporabi alum inijskih in pocinkanih cevi. Francozi so na široko opisali p rim er lomov žic napetih kablov, k i so bili zaliti v pocinkanih ceveh in zaključili, da je bilo vzrok lomov vodi­ kovo napetostno pokanje jekla, čeprav je bila in­ jekcijska m alta visoko alkalna (pH 11.8) in vseb­ nost kloridov in sulfatov v njej zelo nizka. Ta njihov zaključek ni v skladu z izvajanji prof. B erth ierja, ki je s poskusi ugotovil, da jeklo v alkalni sredini ne sprejem a vodika in ne poka, kar so potrdili tud i poizkusi v IRSID. Kom isija je na zasedanju v oktobru 1968 izrekla mnenje, da so edine kovine oz. prevleke, ki so za zaščitne cevi nevarne, tiste, ki so elektronegativne nasproti jeklu, k a r je p rav nasprotno od m nenja kemikov. N astaja vtis, da kom isija v pogledu korozijskega vpliva Zn nim a pravilnega stališča, k ar se bo pa s časom gotovo razčistilo. 3.4 Č etrto priporočilo pravi, d a se je treba izogibati uporabi napetih golih (nezabetoniranih) kablov, ker je nevarnost napetostne korozije večja, p rav tako pa tud i rizik zaradi m orebitnega slabega sidranja in nenadnih lomov zaradi neke nadnape- tosti ali u trujenosti. Kom isija meni, da prednost lahke zam enjave golih jekel v prim eru neke ko­ rozije ne odtehta varnosti, k i jo daje prim erna in popolna zaščita. Dobro zabetonirano ali zalito jeklo z zagotovljeno sprijem nostjo ščiti pred vse­ mi neprijetnostm i in močno zvišuje mejo, p ri kateri nastajajo razpoke v betonu. UDK 620.197 : 693.8 : 666.972 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA , 1970 (19), ST. 1, STR. 8—12 Exel Neža: ZAŠČITA JEKEL ZA NAPENJANJE PRED KOROZIJO V BETONU Avtor obravnava poročilo z X. zasedanja Evropske komisije za napeti beton (Association scientifique de la precontraint'e), ki je bilo objavljeno v 1. 1969. Na krat­ ko so podane raziskave in zaključki prof. R N. Berthi­ erja o vplivu soli v betonu in o galvanskih členih na­ petih kablov v stiku z drugimi kovinami oz. z zaščitni­ mi cevmi kablov, razen tega pa še priporočila Komisi­ je glede 1. vsebnosti kloridov v napetem betonu, 2. uporabe aluminatnega cementa in 3. kovinskih zaščit in zaščitnih cevi napetih kablov. Avtor je glede 3. priporočila mnenja, da ni dobro utemeljeno, ker v pogledu napetostne korozije sloni na zaključkih, ki so v nasprotju z rezultati preizkusov. Ostala priporočila pa smatra kot pomembna tudi za domače gradbeništvo. 4. Zaključki Od 4 navedenih priporočil, ki jih daje komi­ sija izvajalcem napetih konstrukcij, je prvo pripo­ ročilo, ki om ejuje vsebnost kloridov na 0,05 °/o C1 od teže betona, novo predvsem po tem, da so s tem m išljeni v sestavinah betona se nahajajoči kloridi in da ni dovoljen nikak nam enski dodatek klori­ dov. Količina 0,05 % C1 ustreza 0,08 °/o CaCh od teže betona. Drugo priporočilo, ki zadeva prepoved alumi- natnih cementov v napetih konstrukcijah, bo ver­ jetno v kratkem spremenjeno v tem smislu, da se taki cementi lahko uporabljajo, če ne vsebujejo žvepla in če se p ri uporabi drži določen prim eren vodocementni faktor. T retje priporočilo, ki se nanaša na prepoved drugih kovin oz. elektronegativnih kovin za anti- korozijske zaščitne prevleke arm atur in za zaščit­ ne cevi, pa menim, da ni dobro utemeljeno, ker v pogledu napetostne korozije jekla sloni na za­ ključkih, ki so v nasprotju z rezultati izvedenih poizkusov. Ne dvomim, da je v prim eru, ki ga obravnavajo Francozi, prišlo do korozije in lomov kablov, ki so bili v pocinkanih zaščitnih ceveh, pač pa je dvomljivo, če je vzrok lomov res vodikova napetostna korozija, nastala zaradi stika napetega jekla s pocinkanimi cevmi in to v dobro alkalnem okolju. Taki lomi, kot jih prikazujejo, bi mogli b iti tud i u trujenostni. Verjetno bodo tud i to pro­ blem atiko km alu razčistili, do tak ra t pa je bolje, da se izogibamo stikov napetega jekla s kako drugo kovino. Četrto priporočilo, ki pravi, da naj se izogi­ bamo golih, napetih kablov, je razumljivo, verje t­ no pa nastopajo prim eri, ko se jim ni mogoče iz­ ogniti. Tedaj je pa važno, da so taki nezabetoni- ran i kabli dobro antikorozijsko zaščiteni. UDC 620.197 : 693.8 : 666.972 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19), NR. 1, PP. 8—12 Exel Neža: ANTICORROSION PROTECTION OF STRESSED STEEL CABLES IN CONCRETE The report of the X. Meeting of the European Committee for Prestressed Concrete, published in 1969, is being discussed. The investigations and conclusions of Prof. R. N. Berthier are given in short, treating the influence of salts in concrete and the galvanic cells of stressed steel cables in contact with other metals, resp. with cable sheaths. Also presented are the re­ commendations of the Committee concerning 1. the quantity of chlorides in prestressed concrete, 2. the application of aluminium cement and 3. the metallic protection and protective sheaths for stressed cables. By the author’s opinion the 3. recommendation is not properly justified concerning stress corrosion of steel, because it is based on conclusions being in opposition to test results. iz našiti kolektivov Izkušnje pri izvedbi polnih plošč s kartonskimi polnili 1.0 Splošno SGP »Zidar« Kočevje gradi na Reki na kom­ pleksu »Podmurvice« več stanovanjskih 18-etažnih objektov za trg. Konstruktivno so stavbe zasnovane s polnim armiranobetonskim jedrom, arm irano­ betonski stebri po obodu, podebljene etažne plošče pa so brez zunanje poudarjenih nosilcev. Rešitev omogoča dokaj poljubno struk turo stanovanj. Stav­ be so tlorisno' dokaj razgibane, zaradi pogojenosti v okolje tlorisno neregulirane in izven modularnih mer, vendar s solidnimi možnostmi orientacije za izvedbo. Enake ali podobne etaže omogočajo dolo­ čeno sistemizacijo gradnje. 2.0 Etažne plošče Izvedba polnih plošč s polnili iz kartona (Roh- baudecke) je bila v času ko so se dela začela, na našem gradbenem področju glede izkušenj precejš­ n ja novost. Zlasti to velja v pogledu m ateriala (kar­ tona), kot tud i za to, da gre za stanovanjske objek­ te. V zasnovi so to s križem arm irane plošče, debeline 30 cm, s skritim i raizširj enimi nosilci. Kot polnila so uporabljene kartonske cevi 0 186/196 oz. kasneje reducirane na 186/194 mm. Polnila so polo­ žena v skladu s potekom momentov in prečnih sil. Etažna plošča, je tako sestavljena iz posameznih ploskev osmerokatne oblike, obrobljene s polnimi K 1- 5} rk~ betonskimi pasovi (slika 1). Relativno m ajhna last­ na teža plošče (q = 375 kg/m2) je pogojena s polnili iz hiidroizoliranih kartonskih cevi dolžine 1,10 m. Cevi so zaprte z Običajno sivo lepenko. 3.0 Posebnosti izvedbe Prijem v podani obliki je obdelan v literaturi (npr.: Bautechmik št. 7/1965, 7/1966, 2/1966, 3/1967), vendar je p ri nas v praksi manj znan, tako da in­ formativno navajam nekatere značilnosti, ki jih moramo pri delu upoštevati: — odvisnost med premerom cevi in debelino plošče; — minimalni nadsioj betona nad cevmi je 6,5 cm; — cevi naj bodo odporne proti deformacijam, vlagi in sposobne vzdržati v prvotni obliki in kva­ liteti ca. 6 do 7 u r v .svežem betonu; — p ri betonaži pride do vzgonskih pojavov, zato m orajo (biti polnila v grupah povezana z cpa- žem (običajno enkrat na m2 s 3 mm žioo); — cevi naj ohranijo stalnost položaja, k ar do­ sežemo s posebnimi sedli, ki obdrže posamezne skupine cevi na predvidenih mestih; — stalnost oblike moramo zagotoviti s tem, da preprečimo transport in hojo po ceveh (transportne poti). 4.0 Zaključki — Neposredna ekonomika ni izrazita, ker je bil projekt zasnovan z razponi ca. 7 m. Ugodnejša Sl. 3. Petoniranje. p lošče bi bila rešitev v naprej priprav ljen ih dimenzijah tj. za razpone ca. 9 m. Tudi polnila so še sorazmerno draga, čeprav gre za velike količine (ca. 13.000 m za objekt). S poskusom smo za 1 mm stanjšali cevi, k a r je še ustrezalo, v končni fazi pa je predstav­ ljalo dokaj šen prihranek. V celoti vzeto je projek­ tiran a rešitev omogočila h itro napredovanje del, saj smo dosegli do 3.5 etaže na mesec (žerjav HV-JU- 45, betonarna »Itas«, mešalec »Fagram« 500 1, ob­ jek tu prilagojeni opaži). — Tovarniško .izolirane kartonske cevi so se dobro obnesle (proizvajalec KT Ljubljana). Preizku­ šali sm o cevi različnih debelin sten in po stopnji izoliranosti. Pokazalo se je, d a zadoščajo debeline sten 4 mm, priporočam o pa, da se hidroizolacija nekaj gornjih navitij ne opusti. Zapora iz navadne sive lepenke je bila zadostna. — Vzgonski vplivi so bili m inim alni in varo­ vanju v tem smislu ni bilo potrebno posvečati po­ sebne pozornosti. — Stalnost položaja cevi smo zagotovili s po­ sebnim i sedli 0 6, pripravljenim i na gradbišču. Cevi smo vezali v nize bodisi neposredno na plošči ali p a pri deponiji cevi na posebnih šablonah. Ta sistem je hitrejši, vendar je potrebno, da se poslu­ žujemo posebnega ogrodja in montažnih vzdolžnih palic 0 10 (2 kom na niz), ki ju potem pritrdim o na arm aturo plošče (slika 2). — Betoniranje je bilo običajno in direktno vsipanje betonske mase ob prim erni pazljivosti ni razm aknilo cevi. Potrebovali p a smo v ibrator z iglo 35 mm zaradi malih razm akov med cevmi. — Izbor in uporaba varjenih mrež (ČBM-50), za katere smo se odločili naknadna, je pokazala ugodne časovne in količinske rezultate. — V pogledu izolativnosti so bile potrebne običajne rešitve kljub sorazm erno znatni debelini plošče, saj so npr. za prevodnost zvoka kritična mesta, ko gre za sorazm erno oslabljen prerez na prehodu skozi cevi. Projekt: GPZ Reka. Tehnologija: SGP »Zidar« — tehnični biro. Izvedba: SGP »Zidar« — sektor Reka. Sl. 4. P ogled na celotno etažo m ed betoniranjem J. G rebenc, dipl. inž. vesti iz inozemstva Nesreča stolpnice »Ronan Point« Iz francoske revije Annales de lTnstitut Techni­ que du Bätiment et des Travaux Publics, novembrske številke leta 1969, posnemamo objavo v kratkem iz­ vlečku. Originalna objava obsega kompletno poročilo preiskovalne komisije v francoskem prevodu. Podpi­ sani so avtorji: Hugh Griffiths, A. G. Pugsley, Owen Sounders in James Marlow. Dodana so mišljenja fran­ coskih strokovnjakov: Robinsona, Despeyrouxa in Sail- larda. Gre za dvaindvajsetnadstropno stolpnico višine 61 m v kraju »Ronan Point« v predmestju Londona. Sistem grajenja je polno industrializirana, težka mon­ taža. Prefabricirane stenske plošče merijo 2,70mX 2,40 m, prefabricirane stropne plošče: 2,70 m X 4,60 m največ. Te plošče, spojene med seboj, tvorijo že nosil­ no ogrodje, brez posebnih stebrov in nosilcev. Nosilni sistem je škatlast s to razliko, da so čelna polnila ne- nosilna, tanke nosilne plošče (panoji) so zavarovane proti uklonu le s stropnimi ploščami (glej skico 1). Izčrpna preiskava je ugotovila, da je neposredni povod rušenju dala dvojna eksplozija v osemnajstem nadstropju. Udarec eksplozije se ceni na okrog 2000 do 3000 kp/cm2 za trenutek, kar je bilo ugotovljeno iz deformacij pločevinaste opreme, pohištva, vrat. Eks­ ploziji je sledilo vrstno rušenje kritičnega vogala stavbe, obsegajoče okrog 6 m zunanje tanke nosilne stene ter pripadajoče stropne plošče v površini okrog 30 m3. Polnilno okensko steno druge strani vogala je potegnilo zraven. Ker so bila nekatera stano­ vanja še nezasedena, pa tudi v zasedenih stanovanjih ljudje večinoma v navedenih prostorih niso spali, je katastrofa zahtevala le 4 smrtne žrtve, tri težje ra­ njence in 14 poškodovancev lažjega značaja (glej sli­ ko 2). Polna zasedba prostorov bi lahko terjala tudi mnogokrat večje število žrtev. Izčrpno poročilo posebne angleške vladne komi­ sije navaja obširne in točne ugotovitve; podajamo jih v izvlečku. Prvič: neposredni povod rušenja, eksplozija, je imela vzrok v puščanju kurilnega plina: holandska matica privite cevi je imela prešibko prirobnico, ta se je odkrhnila, plin je neopazno uhajal. Jutranjemu vžigu kuhalnika je sledila eksplozija plina, ki se je prek noči nabral pod stropom. Komisija ugotavlja, da pojava neke slučajne eksplozije ni mogoče absolut­ no preprečiti: lahko je vzrok v pranju z bencinom, lahko v primeru vojne zadetek projektila. Toda, vsaka taka eksplozija mora obdržati značaj lokalnega ruše­ nja, nikakor pa ne bi smelo priti do t. i. »vrstnega rušenja«. Drugič: zaporedje administrativnih ukrepov kaže na širokogrudnost, ki je sicer v navadi, ni pa pravilna. S l . 2 : P o g le d n a p o r u š i t e v Na primer: gradbeno dovoljenje za dvig kreditov, ki obsega klavzulo, da je varnost objekta zajamčena, je bilo izdano vnaprej — kot ponavadi, da se ne zadržu­ je grajenje. Kontrola varnosti se je zadovoljila z iz­ javo posvetovalnega nadzorstva, da je stvar statično preračunana in varna. Nadzorni organ je bil naročen in plačan od strani gradbenega podjetja, kar je tudi preveč »po domače«. Kaže, da je bila tudi vsa statična kontrola izvršena le na neke poprečne napetosti sten, brez ozira na izvedbo stikov. Tretjič: projektni elaborat zgradbe obsega minuci­ ozno 'preštudirano industrializirano operativno izvedbo z gledišča tehnoloških lastnosti (izolacij in podobno). Glavni problemi so namreč detajli izvedbe stikov prefabriciranih plošč. Kaže, da ti stiki niso bili v niče­ mer prilagojeni statičnim vidikom. Dobre izkušnje pri sorazmerno nizkih objektih, do največ šest etaž, so za­ peljali konstruktorje do 22-etažne višine, poprečna na­ petost v stenah okrog 40 kp/cm2 pri kvaliteti betona 400 ne bi smela biti problem. Iz detajlne skice stika H2 — med stropno ploščo in zunanjo nosilno ploščo — bomo hitro videli problematičnost prenosa sil in pro­ blematičnost uklonskega zavarovanja cele stene. Ker je bal ta stik odločilen za katastrofo, bo v tem opisu še posebej obravnavan (glej skico S). Četrtič: kot poseben problem se navaja problem »vrstnega rušenja«. Francozi uporabljajo izraz: »de proche en proche«, mi bi rekli »od blizu na bližje«, to je zaporedno rušenje, ki se pojavi pri dominah, če jih postavimo po vrsti v obliki kače, pa podremo prvo in se zvračajo vse po vrsti. Zato imenuje avtor ta način ru­ šenja tudi »dominasto rušenje«. V poročilu se navaja še izraz »rušenje kot hišica iz kart«. Poročilo navaja, da nobena evropska država nima nobenega predpisa; ki bi zahteval varnost proti »vrstnemu rušenju«. (Av­ tor članka na tem mestu pripominja, na so naši pred­ niki, stari inženirji, vendar poznali to nevarnost: bo­ rovniški viadukt je na primer imel na štiri ali pet svodov močnejši steber, t. j. »oporni steber«, čigar namen je bil ustaviti vrstno rušenje obokov.) Priporo- Sk. 3: Stik H» (vodoravni stik m ed stropno ploščo in fasadnim elem entom ) čila zahtevajo za bodoče uvedbe posebnih ukrepov, da se prepreči pojav »vrstnega rušenja«. Za inženirja-konstruktorja je gotovo najvažnejši del tega članka prikaz kritičnega vozlišča H2 s skico št. 3 ter pripombe glede projekta in izvedbe tega stika (glej skico). Tečajna položitev stropne plošče na 5 cm širok zob in apneno malto jamči, da na stiku ni nobene upetosti. Utor zožuje širino nosilnega dela stene od 15 centimetrov na 7,5 cm ter s tem podvoji poprečne na­ petosti gradiva. Pri višini štirih etaž po 3 t na etažo dobimo poprečno napetost stene 8 kp/cm2, v vratu ob stropu pa dvojno, 16 kp/cm2. Toda pogoj ravnotežja zahteva kritje rezultante, s čimer se dobi tako v vratu, kot v steni znatna ekscentričnost: robna napetost v vratu bi bila dvojna: 32 kp/cm2, robna v stenii pa 16 kilopondov na kvadratni centimeter. To je v četrti etaži od zgoraj. Če gremo v pritličje, kjer leži na njem 22 etaž, dobimo 5,5 krat večje napetosti. Ker pa ima­ mo debelino stene 18 cm namesto 155 cm, sa nam na­ petosti povečajo le 4,5 kratno, torej: največje robne na­ petosti 144 kp/cm2 v vratu, in 72 kp/cm2 v poprečni ste­ ni. Predpisana marka betona 400 bi tem napetostim še nekako ustrezala. Težava pa je v stiku nad ploščo, ki je zadelan s suho cementno malto. Trdnost tega mate­ riala je bila precej nizka zato, ker je bilo stik mogoče zadelati le z znotranje strani, od zunaj pa ta stik ni imel trdne opore, ob katero bi bilo mogoče zagostiti naboj cementne malte. Ravno zunanji rob, ki je bil najbolj rahel, dobi celo breme zožanega vratu stene. Bolj problematičen je odpor stene proti horizon­ talnim pritiskom. Proti varnosti za pritisk vetra v iz­ nosu 50 do 150 kp/m2 ni nobenih pomislekov. 'Stene so precej močne (15 cm) in primerno armirane, tako, da je komisija izračunala njih upogibno odpornost pod vertikalno osno silo do iznosa p = 7500 kp/m2. Toda njih priključek spodaj in zgoraj ni sposoben zdržati pripadajoče prečne sile. Poskusimo oceniti to odpor­ nost: zgoraj bi trenje vertikalne sile 12 ton v iznosu 66 °/o že znašalo okrog 8 ton, kar bi pomenilo pritiski okrog 6,7 t/m2. Če pa eksplozija s pritiskom 2,0 t/mr vzdigne strop, ostane od 12 ton pritiska le še 7,41, kar pomeni pritisk 4,1 t/m2, kar je več od pritiska dejanske eksplozije. Bolj problematičen je spet zoženi vrat ste­ ne, pri katerem se zaradi prečne sile morajo pojaviti znatni upogibni momenti. Če računamo samo drog za dviganje, brez betona, nam drži moment W. a — 1,05 X 2500 = 2600 kg/cm; toda na ročico 20 cm prečno silo 130 kg, ali na 1 m širine 100 kg. Če prištejemo sodelo­ vanje betona, lahko ugotovimo prenos sile s trenjem A zid B m e ta ln i p ok lopec C pod ložka D m a tic a E su h a m a lta F n a m es tu v g ra je n i b e to n G p o lis tire n 12,7 m m (v g ra jen n a m estu) H p re v le k a (cem en tna) J V ija k IS,8 m m K s te k le n a v la k n a (v g ra jen n a m estu) L p o lis tiren (v g ra je n n a m estu) M p r ič v rs tiln a p lošča (50,8 x 4,76 m m ), 2 kosa na pano N, O podložka p p u ša (n am eščena n a m estu) R z v o ja s te a rm a tu re (tor) S o d p r ti s tik , n a p o ln je n z ap neno m alto T p lošča k a r to n a , n am eščen a v š tir ih v o g a lih (na m estu) U d ro g za d v ig a n je 0 22,2 m m v m eh k em je k lu V s te k le n a vo lna , n a le p lje n a n a fasado W žleb s tra k o m n e o p re n a X k a v č u k B u ty l d eb e lin e 152,4 m m , n a s tik u (v g ra je n n a m estu) Y m avec, to p ljiv za g ra je n je , p re p le sk z epoxy- sm olo (na m estu). r na dolžini 20 cm: Obod X x X 20 = 7,0 X 20 X 15 = 2100 kg. Na debelini betona 5 cm in dolžini ročice 20 cm 20 nam nudi to prečno silo T = 2100 — = 525 kp. Skupno torej po tem ocenjevalnem računu največ 100 + 525 = 625 kp. To bi ustrezalo pritisku eksplozije 500 kp, znašal pa je med 2000 in 3000 kp/m2. Dodatno k temu se navajaio še druge šibkosti sti­ ka: zid je vezan s stropom le s ploščico M, ki sicer lahko prevzame silo: 1,3 cm” X 2500 = 3250 kp. Toda odprtina za drog dviganja je ovalna, zaradi lažje mon­ taže. Pritisk se mora prenašati prek vmesne zapolnitve z betonom. Ta sila znaša le okrog 2,2 X 1,0 X 200 = 440 kilogramov. Ta ploščica prime tedaj šele, ko se pre­ makne, pri tem pa lahko strop že pade z ozkega na­ slona. Na drugem kraju je ta ploščica privita z vija­ kom J. Komisija je ugotovila, da ta matica na mnogih mestih ni bila tesno privita, s čimer je bila ta zveza bistveno zrahljana. Skratka: pritisk eksplozije je od­ trgal stene od stropa, ker so bile te vezi prešibke, bo­ disi zaradi pomanjkljivosti vezi M in J, bodisi zaradi popustitve ozkega vratu okrog droga U ob stropu. Z izgubo opore v stropu je uklon stisnil steno, saj spod­ nja stena z zgornjo ni vezana na nobenem mestu, niti' natezno, niti odporno proti upogibu. Zanimivo je, da francoski strokovnjaki podajajo nekoliko drugačne poglede glede mehanizma rušenja, kot uradna angleška komisija. Komisija navaja, da so se najprej porušile stene, nato so šele popadali stropo­ vi. Francozi pa si predstavljajo obratni časovni red: naj­ prej je eksplozija porušila strop navzgor (ker ima so­ razmerno majhen odpor proti obtežbi navzgor), strop se je izpulil iz stene, sledilo je zaporedno rušenje ostenja in stropov. Ce predpostavljamo, da je za po­ rušen j e stene potreben res pritisk 7,5 t/m2, trikratni pritisk eksplozije, potem bi imeli Francozi prav. Kaže pa, da za porušitev sten ni bila merodajna upogibna odpornost sten, temveč odpornost sten na strig v zgornjem vratu in odpornost vezi s stropom. V tem primeru je potem povsem možno, da se je stena naj­ prej izpulila iz stropa, po angleški tezi. Možen je seve­ da tudi istočasni zlom stropa navzgor, istočasno iz- trganje stene iz vezi in uklonsko zaporedno rušenje vogala. Vsi so si edini v dejstvu, da je bil stik H2 pre­ malo premišljen z vidika statike in kot tak glavni po­ vzročitelj nesreče. Vsi strokovnjaki, angleški in fran­ coski, so si edini v priporočilu, da morajo vsi bodoči varnostni gradbeni predpisi vsebovati tudi določila, za varnost zgradb proti vrstnemu rušenju. Posamezne po­ rušitve morajo ostati lokalizirane, objekti morajo ob­ držati možnost prenašanja obtežbe po drugih poteh, če bi bila prva, normalna pot po nesreči prekinjena. (Pri­ kazana je tudi siika podobnega primera v Alžiru — z' lokalnim učinkom, brez najhujših posledic). Avtor je pripravil opis tako, kakor je sam zajel vsebino obširnega poročila, z nekaterimi lastnimi pri­ pombami. Pri opisu te hude nesreče moremo vendar izraziti veliko spoštovanje in občudovanje inženirske­ ga kadra, ki si je upal tako detajlno javno razglasiti podrobnosti in vzroke tega nesrečnega primera. Samo poročilo je sestavljeno izredno eksaktno, objektivno, prirodno in s širokim upoštevanjem splošnih človeških lastnosti. Ne moremo iti tudi preko opozorila, da bi morali projektanti visokih gradenj (ponavadi arhitekti) po­ znati in spoštovati naravne zakonitosti statike ter jih od zasnove do detajlov tudi upoštevati. Pri nas je in­ dustrializacija visokih gradenj šele v razvoju, nas iz­ kušnje šele čakajo (nekaj jih že imamo). V sestavku je navedenih veliko dejanj, ukrepov in potez, za ka­ tere bi mirno lahko rekli »kot pri nas«. P ro f. inž. S vetko L ap a jn e GRADBENO PODJETJE Ljubljana. C elovška c. 34 izvršuje vse vrste gradbenih in projektivnih del ier gradi stanovanja za tržišče solidno in poceni. Megrad iz strokovnih revij in časopisov MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — BEOGRAD, 196». St. 3 Mr. ing. R. V u k o t i ć : Kriterijum loma. Uslov pla­ stičnosti betona sa složenim naponskim stanjem. Str. 3—10, 14 sl. Dr. ing. Z. B r z o s k o . Preveo Ing. Z. P e r i g d ć : De- finisanje osnovnih reoloških osobina tla i njihovo predstavljanje jednim novim modelom. Str. 11—18, 4 sl. Mr. Ing. J. T u c a k o v : Termički naponi u dugačkom cilindru za nehomogen materijal. Str. 19—26, 6 si. Ing. T. Č v o r i ć : Prikaz savetovanja o visoko vred­ nim čelicima za armiranje armirano betonskih i prednapregnutih konstrukcija. Str. 27—31, 3 si. Pregled radova članova seveza izvršenih u 1969. g. str. 32—39. Bibliografija. Str. 40—43. Kongresi — savetovanja — simpozijumi — kolokviji. Str. 43—45. Obaveštenje saradnicima. Str. 45. Naučni skupovi u 1969. u SFRJ i inostranstvu. Str. 46 do 47. Informacije iz oblasti organizacije naučno-istraživač- kog rada. Str. 48—51. GRADJEVINAR — Zagreb, 1969. St. 11 Stručne informacije za gradjevinsku industriju iz Hoechsta: »Sintetska materija u gradjevinarstvu «. Dodatak str. 1—4. Ing. J. M i 1 i č i ć : Bi-čelik i mrežaste armature kao faktor unapredjenja gradjenja. Str. 419—422. Ing. B. K r s t u l o v i ć : Bi-čelik, osnovni podaci, ka­ rakteristike i upotreba. Str. 423—437, 45 si. Prof dr. Ing. Z. K o s t r e n č i ć : Ispitivanje ploča i greda armiranih Bi-čelika. Str. 439—443, 3 si., 7 tab. Pravilnik o tehničkim merama za upotrebu Bi-čelika u armirno-betonskim konstrukcijama. St. 445—443, 14 si. Informacija br. 1 i br. 2.: Iz industrije cementa i az- bestcementa, Anhovo. Str. XIV—XV. IZGRADNJA — Beograd, 1969. St. 12 Ing. I. S t o j a d i n o v i ć : Konzolnd postupak betoni­ ranja mostovskih lukova velikog raspona. Str. 1 do 24, 27 sl., 1 tab. Ing. E. B a 1 g a č : Odredjivanje sila u kablovima prethodno napregnute mreže obešenih krovova ob­ lika hiperboličnog paraboloida (nastavak iz br. 11- 69). Str. 25—34, 1 sl., 1 tab. Ing. arch. A. P e t r o v i č : Zaštita parketnih podova spoljnim premazima. Str. 35—36. Dipl. ek, A. A t a n a c k o v i č : Potreba uvodjenja tržnih ocena u gradjevinskim preduzečima. Str. 36 do 39, 3 tab. Podgrada ankerovana u tlo koja omogućava duboke iskope. Str. 40, VII. kongres Jugoslovenskog društva za puteve. Str. 40—43. Pregled mesečne preriodike. Str. 43—44. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. St. 189 ILG — 404. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja septembra 1969. ILG — 405. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u avgustu 1969. ILG — 406. Stambena izgradnja u društvenom sektoru u trećem tromesečju 1969. DGA — 1057. Pravilnik o tehničkim merama i uslovi- ma za projektovanje i izvodjenje gradjevinsko-za- natskih radova (Nacrt). DGA — 1056. Pravilnik o tehničkim merama i uslovi- ma za opterećenje gradjevinskih objekata i kon­ strukcija (Nacrt). DGA — 1058. Pravilnik o tehničkim merama i uslovi- ma za izgradnju, montažu, eksploatacija održa­ vanje liftova (Nacrt). KIG — 85. Klasifikovand indikatori za gradjevinarstvo. TKD — 153. Cene gradjevinskih radova u trećem tro­ mesečju 1969. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. St. 190 ILG — 407. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja oktobra 1969 ILG — 408. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u septembru 1969. DGA — 1060. Neki aktuelni problemi proizvodnje usta­ nova i pravci njihovog rešavanja. DGA — 1061. Dimenzioniranje pojačanja kolovoznih konstrukcija na putevima u Madjarskoj na osnovu geomehaničkih karakteristika i odnosa. DGA — 1062. Neki opšti pojmovi pri projektiranju in- DGA — 1063. Dokumentacija inostranih gradjevinskih dustrijskih zgrada, tržišta. DGA — 1064. Prikaz jugoslovenskog gradjevinarstva na Stalnoj izložbi gradjevinarstva Jugoslovanskog gradjevinskog centra u Beogradu. DGA — 1065. Laki agregati od letećeg pepela (Prikaz). DGA — 1067. Ispitivanje mogućnosti koriščenja viso­ kokvalitetnog vatrostalnog materijala u industriji kreča (Prikaz). DGA — 1068. Praćenje i dopunjavanje nomenklature zanimanja u gradjevinarstvu (Prikaz). DGA — 1069. Sistem obrazovanja stručnih gradjevin­ skih kadrova (Prikaz). DGA — 1070. Izvodjenje vodonepropustnih injekcio- niih zavjesa u jako karstificiranim vapnencima (Prikaz). TKD — 154. Cene gradjevinskog materiala u julu 1969. KIG — 86. Klasifikovani indikatori za gradjevinar­ stvo. Ing. A. S. INFORMACIJE »* Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XI 1 Serija: NOVI POSTOPKI JANUAR 1970 Okvare in sodobna tehnologija ometavanja UDK 69.059.2 :693.625 S spremembo kvalitete zidovja in konstrukcij se pojavljajo tudi določene zahteve in pogoji v pripravi malt in tehniki vgrajevanja pri ometavanju. Neupo­ števanje tega stanja in opuščanje znanih, tudi starih pravil se pogosto maščuje v okvarah na ometih, ki jih zelo radi vzročno vežemo na povsem druge vzroke in pogoje nastajanja. 1. Okvare na ometih in stenskih premazih Omet na zidovih in stropovih zgradb, zunaj in zno­ traj, je dragocena zaščita in važen oblikovni element arhitektonske kompozicije objektov. Zato naj omet iz­ polnjuje naslednje zahteve: — ustvarja naj ravne in goste zaključke sten in stropov kot podlago za obdelavo z barvnimi ali dru­ gačnimi premazi; — ščiti naj gradbene in konstrukcijske elemente objektov pred vplivi vlage in vode, toplote, mraza in požara kot izvori poškodb in razpadanja; — omet, kot lahko izvedljivi element iz plastične malte, naj po obliki in kvaliteti smotrno in estetsko vključuje zgradbe v neposredno okolico. Tem pogojem bo ustrezal le omet pravilne mate­ rialne sestave, priprave podloge in vgrajevanja, ob upoštevanju splošnih in tehničnih pogojev pri grajenju (tehnološki, časovni Sn terminski) tin samo tako bo zagotovljena obstojnost in trajnost ometa v vseh kli­ matskih razmerah. Z naraščajočo gradbeno dejavnost­ jo in zazidanim prostorom pa ugotavljamo nesoraz­ meren porast okvar na ometih, ki tvorijo nehigienske pogoje v objektih, ogrožajo v prostorih in mestnih ko-' munikacijah varnost prometa, ‘kvarijo videz in zahte­ vajo prevelike vzdrževalne stroške na zgradbah. Vzroki za okvare na ometih in premazih so vedno posledica tehnološke vode ali vode drugega izvora (podtalna, meteorna voda) tj. vplivov vode v plin­ skem, tekočem ali trdnem stanju. Pri tem vplivno so­ delujejo in povečujejo kvarne posledice še pomanjklji­ vosti v konstrukciji zgradb (dilatacije, termična zašči­ ta itd.) ter v tehnološki organizaciji pri izvajanju grad­ benih del (posedanje, strjevanje — krčenje materialov, izhlapevanje itd.). Pri gradbenih delih, zlasti pri ometih, je voda ne­ zamenljiva, hkrati pa skrajno neugodna topilna snov. Voda je kot topilec enakovreden gradbeni material pri pripravi malte, zraven pa pri nepravilni tehnologiji vgrajevanja povzroči na ometih lahko tudi največje okvare (razpoke, izstopanje, odpadanje). Voda pa ni nevarna samo kot porabna snov pri pripravi malte za omete, enako je škodljiva vsaka druga voda, ki moči in vlaži zidovje oz. omete. Tako imenovana zamesna voda sestoji iz tehnolo­ ško potrebne vode in presežne vode, ki daje malti pla­ stičnost in možnost vgrajevanja na zidovje (ometava- nje). Ta voda, ki pri vezavi in strjevanju malte v ome­ tih ni potrebna, deloma izhlapi, drugi del pa sprejme porozna podlaga t. j. zidovje. Od pogojev izhlapevanja in usesavanja proste vode iz malte je odvisna kvali­ teta ometa, ker vsako oddajanje vode povzroči spre­ membe prostornine v sloju ometa. Isti proces spre­ membe prostornine pa se pojavi tudi pri sprejemanju vode v poroznem ometu npr. pri deževju. Oddajanje vode (izhlapevanje in vpijanje na podlagi ometa) je zlasti škodljivo pri svežem ometu, ko malta še nima končne trdnosti in povzroči krčenje pri spremembi prostornine razpoke in odstopanje od podloge. Nasprot­ no pa pri sprejemanju vode v ometu nastopajo raz- tezki in nabrekanje snovi s pojavom tlačnih napetosti v ometu, ki lahko prekoračijo sprejemne trdnosti na podlagi in tudi vodijo do okvar na ometih (razpoke, Sl. 1. T em eljn a v lag a (nezad o stn a h id ro izo lac ija ) in b rizg an je deževnice n a om et (m ehka voda) luži in iz p ira apno iz veziva v o m etu in u s tv a r ja pogo je za m eh an sk o poško d o v an je in od­ p a d a n je o m eta odstopanje, odpadanje). Pri novih ometih mora izvaja­ lec skrbeti za počasno oddajanje vode pri strjevanju malte, tako da proces krčenja snovi ostane v dopustnih mejah trdnosti, s čimer se prepreči tako odstopanje ometov od podlage in razpok v ometih. Sicer pa naj bo malta gosta, da je sprejemanje in oddajanje vode (krčenje in raztezanje) v mejah dopustnih napetosti, kjer igra važno vlogo podloga ometov. Pri lesu je spre­ jemanje večje, pri železobetonu pa manjše 'in tako je vpliv vlage pri lesenem stropu ali steni nevarnejši, kakor pri železobetonskih konstrukcijah. Podoben pojav poškodb na ometih opažamo zlasti, pri zgradbah z montažnimi elementi iz različnih mate­ rialov in snovi, kjer so pogoji sprejemanja vlage v podlagi in ometu različne stopnje. Pri teh izvedbah so okvare neogibne, ker vlaga (od malte ali poroznega' ometa) vpliva na spremembo prostornine v materialu podloge in posebej v ometu. Tako je omet izpostavljen dvojnemu vplivu poškodbe npr. razpoke zaradi krčenja ali nabrekanja materiala v podlagi, in ločeno pri istih pogojih v ometu samem. Zato je priporočljivo pri mon­ tažnih elementih (keramika, les-heraklit, siporeks itd.) Analizirati zlasti tanke in velike elemente v suhem postopku (plastoboard, tapete itd.) in se izogniti mo­ kremu postopku z ometi ali premazi. Okvare nastopajo na ometih v daljši dobi. Vpliv presežne vode sicer nastopi takoj v času strjevanja malte v obliki tankih razpok in nizkih sprejemnih trd­ nostih (vendar vpliv vlage in vode stalno deluje, krče­ nje in nabrekanje se stalno ponavlja in ruši omet, kjer dodatno še delujejo deformacije v podlagi (obtežba stropov), ali sunki in vibracije od strojev in prometa/ Sicer pa je najpogostejši povzročitelj okvar na ometih nepravilna priprava malte za ometavanje. Ma­ stne malte z neprimernim agregatom lin dozo veziva vodijo pri neupoštevanju kvalitete podloge neogibno do razpok in odstopanja od podloge. Kajti agregat in vezivo določata ne samo trdnosti malte v ometih, od istih dveh elementov in vgrajevanja je odvisna tudi vplivna voda, ki tvori spremembe v prostornini ometa/ Navedeni pojavi in pogoji za okvare na ometih so tehnološkega značaja. Izvori okvar na ometih pa so lahko tudi konstruktivni, zlasti pri gradbenih detajlih (posedanje v temeljih, posedanje svežega zidovja, dila­ tacije, spajanje elementov, termični mostovi itd.), in izvedbenega značaja. V naslednjem jih navajamo, in delimo po glavnih skupinah: — okvare ometov zaradi nezadostnega temeljenja, posedanje svežega zidovja, tresljajev dn nateznih na­ petosti pri deformacijah v konstrukcijah dn gradbenih detajlih; — poškodbe ometov zaradi nezadostne termične izolacije zidov in stropov, kar ima za posledico znoje­ nje in vlaženje ter mehansko razpadanje ometov (na­ brekanje, krčenje, raztezanje); — poškodbe ometov na poroznih podlogah (kamen, keramika in celični betoni), ki posesajo iz malte teh­ nološko vodo, trdnost ometa, zlasti sprejemna trdnost močno padajo, in omet odpada; — poškodbe ometov na gladkih in gostih podlagah (beton, kamen), kjer omet ne oddaja vode v podlogo1 in se zato ne ustvari fizična povezava ipodloge ometa) — poškodbe na ometih, kjer se malta v spojnicah zida še ni stabilizirala; — poškodbe na ometih, kjer podlaga ni bila dovolj suha ali pa je bila presušena in je zato sprejemala pre­ malo ali preveč vode iz malte; — okvare na ometih zaradi slabega veziva: nedo­ voljno- gašeno apno, premajhna ali prevelika količina veziva za uporabljeni agregat; — okvare na ometih zaradi neprimernega peska: nepravilna zrnavost, nečisti pesek, mineraloško ne­ ustrezni pesek (nabrekanje, vpijanje vode); — okvare na ometih zaradi neprimerne mešanice, slaba homogenizacija malte, odvečna voda, prepočas- Sl. 2. N e p ra v iln a z rn a v o s t p esk a , p r e ­ m o čn a doza v ez iv a in p re v e lik se sa ln i u č in e k p od loge so p o v zro č ili m režasto ra z p o k a n i l in i om et. V d ru g i fazi bo o m et pod v p liv o m v lag e v ra z p o k a h ra z ­ p a d e l z a ra d i m e h a n sk ih u č in k o v , Sl. 4. Z m rz lin a je o d k ru š ila f in i o m e t, k e r je b il o snovn i om et p re g la d e k in za ­ to sp re je m n o s t n a pod lag i n ezadostna . Sl. 3. Topo stlk o v an e le sn o -cem en tn e p lošče so se z a ra d i tem p . vp livov u k r i ­ v ile , om et je n a s tik ih razp o k a l in bo s časom tu d i odpadel. 100 90 80 < 70 Ž 60 CL ^ 50 5 40 >N w 30h- 3 20 10 / / / c!=? / -O / /// c 7e» / 50 A? J/ J $■ ' 76,f / / / / £—/ 1 ^ / Z / n <3 ^ / / / f S TÖV / J / * 60 Ll/ J * / 1 35 % -d?2j>_ 2̂3 f 3 . ■ 6 — 0,1 0,2 0,5 1 5 7 ZRNA 0 V mm ---------- v e lja za drobljenec KRIVULJE PRESEJAVANJA PESKA ZA APNENE IN CEMENTNE MALTE na uporaba pripravljene malte zlasti pri hitro strjujo­ čih vezivih (cement, mavec). Ob upoštevanju gornjih pogojev in pravilni pripra­ vi malte in vgrajevanja tj. predvsem ob oskrbi pri­ pravi podloge za omet, bodo poškodbe in okvare na ometih v glavnem odstranjene. 2, Malte in ometavanje Za lep, odporen in trajen omet je pripraviti malto, ki po sestavi, trdnosti in lepljivosti ustreza pogojem podloge (zid, strop — opeka, beton, les). Vsaka vrsta podloge zahteva posebno vrsto malte in vrsto ometa. Malte se razlikujejo tako po vrsti veziva in zrnavosti peska, ometi pa po številu plasti. Ometi za gosto pod­ logo (nizka poroznost) so enoplastni na hrapavi pod- logi, malta pa iz drobnozrnatih peskov in z visoko do­ zo veziva (cementni omet na betonski podlagi). Hrapa­ vost na taki podlagi pa povečamo z grobim cementnim obrizgom (zrno do 4—5 mm). Pri dvoplastnih ometih je nosilni in vezni sloj grobi, podloženi omet, ki je za- glajen s fino, drobnozrnato malto drugega sloja. Tajnost dobrega ometa je v uporabi čistega peska v določeni zrnavosti po krivulji presejavanja (glej ski­ co). Gornje krivulje presejavanja peskov so določene s preiskavami za trdnost in izdatnost malte z raznimi vezivi (apno, cement). Tako se določi za vsak pesek krivulja (s serijo sit) presejavanja, dodajajo se frak­ cije za popravljeno krivuljo presejavanja po gornjem grafikonu in na ta način dobimo pesek za optimalno porabo veziva in izdatnost malte. Kolikor bolje se zr- navost peska približa krivulji presevka v mejah gor­ njih optimalnih linij, toliko nižja je poroznost in višja gostota in trdnost malte ter večji izkoristek veziva. Drobnozrnati peski zahtevajo večjo količino vezi-' va, ker je skupna površina zrn peska, ki mora biti ob­ lepljena z vezivom, znatno večja, kakor mešanega pes­ ka z drobnim in grobim zrnom. Pri isti količini veziva bo torej trdnost malte z enakomerno finim, drobnim peskom nižja, kakor pri različni velikosti zrn mešane­ ga peska po optimalni krivulji presevka. Poleg tega, kar je sicer splošno znano, naj bo pe­ sek čist in naj ustreza veljavnim predpisom, zlasti v pogledu odplaki j ivih snovi, ki rabijo veliko veziva in povzročajo pri strjevanju znatna krčenja (odplakljive snovi pod 0,12 mm pri pesku 0/7 mm maks. 3 «/o in pes­ ku 0/3 mm maks. 4 %). Uporabni so najbolj rečni peski okroglega zrna in kremenčeve osnove. Tudi jamski peski so dobri (pre­ težno so apnenci), v določenih pogojih celo boljši od rečnega, ker so čisti in oj stri. Sicer so pa pri vseh pes­ kih poleg humoznih snovi, ilovice in mulja posebno škodljive primesi sulfatov in kloridov (morski pesek), katerih količina je tudi normirana. Kot vezivo za malte uporabljamo apno, cement in mavec, najnovejša veziva pa so tudi plastične mase. Uporaba in funkcija veziva v maltah je znana, tako tudi mešanice veziv (apno in cement), opozarjamo pa na mešanice cementa in mavca, ki vodijo do nabreka­ nja in razpadanja ometa (sulfati, cementni bacil). Pri ometavanju se zahteva plastična malta in hra­ pava ter porozna podlaga, ki omogočata dobro leplji­ vost in sprejemnost malte na zidu ali stropu. S tem se preprečijo razpoke in odstopanja ometa od podloge. Sprejemnost ometa na podlagi je fizikalni pojav, po­ vzročen s kapilarnim delovanjem vode v porah podlo­ ge. Pine pore snovi v podlogi (beton, kamen, opeka, omet) sesajo vodo iz malte lin s tem lepijo malto na podlogo. To kapilarno sesanje vode iz malte pa je za pravilno' strjevanje ometa lahko le v mejah iznad po­ trebne tehnološke vode pri vezanju malte. Če je veza­ nje in odvzem vode večji, pade sprejemnost in trdnost malte, če pa je manjše od tega presežka vode, na zi­ dovih malta leze in se deformira, s stropa pa sveže odpada, v obeh primerih pa se pojavijo še močna krče­ nja in razpoke v ometu. Zato sa zahteva (glede na kvaliteto malte in način izdelave ometa vlažnost podlage od 2 «/a do 12%, ki jo dosežemo s primernim vlaženjem podloge pred ometa- vanjem. Pri ometih bo trdnost in sprejemnost na pod­ lagi največja takrat, kadar bo nasesavanje v kapi­ larah podloge trajalo ves čas vezanja malte in strjeva­ nja ometa. Sicer pa sprejemnost in lepljenje ometa na podlogo še povečamo z ohrapavitvijo, kjer se na hra­ pavi površini malta vpne v globelih in višjih mestih. Na osnovni, gladki površini to dosežemo z grobim, cementnim obrizgom (zrno 0—3 mm), na osnovnih ome­ tih pa z rezkanjem površine. Pospešeno sprejemnost ometov na podlagi doseženo z malto, ki hitro veže in strjuje; to so mavčni ometi. Med hitro strjujočo se malto štejemo tudi cementne malte, najdaljše vezanje po ima apnena malta, posebno v hladnem časovnem obdobju. Iz tega sledi, da zahtevajo apneni ometi hrapavo in vlažno podlogo (opeka), gladka betonska površina pa cementno malto in enoslojni omet na predhodno obri­ zgani površini z grobo cementno malto. Dandanes upo­ rabljamo pri cementnih ometih nujno tudi plastifika- torje in strjevalce za povečanje gostote in lepljivosti malte v ometu (cementoli). Za omete na gladkih površinah (beton), posebno pri enoslojnih ometih, so priporočljive apneno-mavč- ne malte, kjer naj bo obrizg iz iste malte kakor omet. Pri mavčnih maltah je zaradi vpliva sulfatov cementni obrizg za ohrapavitev gladkih površin neprimeren. Za zaključek lahko rečemo, da je dober omet odvi­ sen od: — sestave pravilne malte; — kvalitete in priprave podloge in ta dva faktorja odločilno vplivata na lepljivost in sprejemnost ometa na zidu ali stropu, torej na — stabilnost, trajnost in trdnost ometa. Za dober omet je že naveden pogoj priprave pod­ loge (zidu, stropa), sestave malte in materialnih pogo­ jev, poleg teh pa tudi način vgrajevanja. Za izpolnitev namenskih zahtev ometa posebej detajlno naštevamo pogoje podloge an vgrajevanja malte po teh pravilih: — nesnažne in zaprašene površine je predhodno očistiti in oprati, zmrzle dele malte in cvet (soliter itd.) je skrbno odstraniti; — neravnine na zidnih površinah je predhodno iz­ ravnati s posebnim slojem malte; — porozna podloga, ki močno sesa vodo iz sveže malte, naj se predhodno škropi z vodo — navlaži, prav tako pa je vedno na celotni površini za ometava« nje ustvariti enako poroznost oz. hrapavost z obrizgom (mešani zidovi: kamen opeka, opeka beton itd.); — gosta in slaba upojna podloga naj se že pri iz­ delavi ohrapavi, ali pa dosežemo isto z grobim — mre­ žastim, cementnim obrizgom; — okvare ali defekti na podlagi se vedno prena­ šajo tudi na omete (segregirane površine, razpoke npr. v rezervoarjih je predhodno sanirati z injektiranjem v homogeno maso, ker sicer prepuščajo vodo); — z oljem onesnažene površine je pred ometava- njem očistiti (olja od opažev ipd.); — vlažna podloga (stalna vlaga) je neuporabna za apnene in mavčne omete; za betonske površine je po­ leg cementne primerna tudi apneno-mavčna malta za izdelavo enoplastnega ometa. Obe vrsti ometa se upo­ rabljata na betonski podlogi, ki je predhodno ohra- pana z obrizgom; — zidove lahko ometavamo šele po zasedanju zi­ dovja zaradi sušenja in krčenja malte v spojnicah zidu (opečni zid se posede pri višini 10,0 m zidu najmanj za 1,0 cm, ko ne nastopajo več vertikalni premiki (strižna sila, sprejemnost); — priprava malte naj bo mehanska, tako da je sveža malta temeljito homogenizirana in vgrajena pred pričetkom strjevanja veziva. Izredno važno je vgrajevanje malte v omete, ki naj bo tako pri ročnem kot pri mehanskem izvršeno s silo ometa 5,0kp/cm2 (ročna sila). Od tega je odvisna tudi sprejemna trdnost na podlago. Zato je ometava- nje z vlečenjem malte s plazmo nepravilno in je tudi fino in redko malto metati na podlogo (ročno ali me­ hansko) in šele nato zagladiti s plazmo. Tudi venci se najprej ometavajo in posamezni sloji naknadno profi­ lirajo s šablonami. 3 3. Končne ocene Omet je prastari, vendar v sodobni gradbeni teh­ nologiji nov gradbeni element pri oblikovanju in zava­ rovanju objektov. Sicer na prvi pogled ni jasno, če pri izdelavi ometov govorimo o novih tehnoloških po­ stopkih. Vzrok za tako pojmovanje so spremembe, ki so nastopile pri uporabi gradbenih materialov, nadalje v načinu in tempu grajenja in v spremljajočih pogo­ jih za izdelavo ometov (materialni, fizikalno-termični, izvedbeni). Bistvene razlike za obstojnost in trajnost ometov opažamo v načinu izvajanja gradbenih del, tako ča­ sovno, kakor tudi po materialih, zlasti pa pri grajenju s prefabriciranimi elementi. Vse te spremembe vpliva­ jo na kvaliteto podloge kot nosilca ometov. Tudi pogoji posedanja zidov, tako pri montaži, kakor tudi pri klasični gradnji so pri sedanji gradbeni dinamiki za zaključno ometavanje bistveno različni in ostrejši kot nekdaj. Spreminjanje prostornine po ve­ zanju in krčenju malte v spojnicah med zidnimi ele­ menti (opeka, bloki) mora biti pred ometavanjem za­ ključeno. Montažne predelne stene morajo biti elastič­ no vgrajene, ker se sicer pojavi vpetost in uklon pre­ delnih zidov. Zato stene pokajo, omet odpada, razpoke pa nastopajo med ploščami po višini zaradi krčenja podloge (elementa). Gotovo, da je montažni sistem (suhi postopek) nezdružljiv s klasičnim ometavanjem (mokri sistem) in je v takih primerih treba uporabljati montažni omet ali tapete. K navedenim pojavom se še dodatno pri­ družujejo vplivi temperature in difuzije, ki negativne posledice okvar na ometih še pospešujejo. Tudi pogo­ jev vlaženja in tresljajev pri teh ocenah ni treba za­ nemarjati. Tipičen primer težjih okvar na ometih zgradb je znan v Sloveniji in povzroča celo v strokovnih krogih nepravilna pojmovanja. Te zgradbe so grajene iz ele­ mentov velikega formata in iiz novega gradbenega materiala. Elementi so večjih in gladkih površin Zgradbe so grajene po sistemu konvejerja, tako da se je po montaži stropa etaža finalzirala (instalacije, ometi itd), naslednja in višje etaže pa gradile in izgo­ tovile enako po vertikalnem vrstnem redu. Ometi so razpokali, po nekaj letih pa omet odsto­ pa, se kruši in v večjem obsegu odpada, tako da so nastale nemogoče higienske razmere v številnih stano­ vanjih, obstoji pa tudi nevarnost za stanovalce. V tem primeru je povsem zanesljiv vzrok okvar po­ sedanje zidov zaradi naknadnih obremenitev zidovja v fazi, ko malta v spojnicah ni bila stabilizirana, z druge strani pa je hitreje se strjujoči omet pri posedanju zidov utrpel na gibljivi podlogi napetosti strižnih sil, ki so prekoračile sprejemno trdnost malte. Verjetno pa tudi podloga, drobno porozna povr­ šina ni bila hrapava in močena z vodo in je malta izgubila s sesalnim učinkom na podlogi potrebno teh­ nološko vodo, s čimer sta bili zmanjšani sprejemnost in trdnost malte v teh ometih. Z gotovostjo lahko sklepamo, da bi podobne, če­ prav morda po učinku manjše okvare nastopile brez ozira na kvaliteto uporabljenega materiala v podlogi — zidovih, kajti nova gradbena tehnologija, ki ni po­ gojena samo z mehanizacijo in materialom, temveč tudi s časom in mehansko-fizikalnimi pogoji, zahteva nove ali dopolnjene gradbene postopke tudi pri starih elementih objektov kot so npr. ometi. A lb e r t P le m e lj, d ip l. inž. ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE r a z p i s u j e 17. STROKOVNI OGLED HC DJERDAP Na željo članov Zveze, ki niso še imeli priložnosti videti ali pa so bili na gradbišču HC Djerdap v začetku gradnje tega naj večjega objekta, bomo priredili od 19. do 22. m arca letos 17. ogled HC Djerdap (in vzporednih objektov) na naši in ro ­ munski strani. O d h o d : 19. m arca 1970 ob 22. uri 20. m arca 1970 — ogled objektov na naši strani 21. m arca 1970 — ogled objektov na ro­ munski strani 22. m arca 1970 — Prihod v Ljubljano ob 7.10. Prenočitve 19. in 21. m arca v ležalnikih II. raz­ reda, 20. m arca v novem P ark hotelu v Turn Se­ verinu. Neobvezen obisk »Hajdučke pečine«. Kalkulacijska cena za potovanje s potrebno oskrbo, ob nesprem enjeni prevozni tarifi in zagotovljeni skupini (60) udeležencev je 480 din. Naslednji 18. strokovni ogled predvidevamo od 24. do 27. septembra 1970. Orientacijske prijave tudi že sprejemamo. Na željo preskrbimo spalnike I. razreda (z dopla­ čilom razlike) s pogojem, da naročilo prejmemo vsaj 14 dni pred odhodom. P rijave že sprejemamo. Skrajni rok prijave za 17. ogled je do 3. marca 1970. R A Z P I S Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije priredi 2., 3. in 4. marca s sodelovanjem strokovnih sodelavcev iz Zavoda za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij tridnevni seminar PROBLEMATIKA SODOBNE TEHNOLOGIJE BETONA IN MATERIALOV ZA BETON 2. marca Ing. Viktor Turnšek, glavni direktor: K ratek uvod v tematiko in pomen sem inarja Geol. Anton Grimšičair: Kamniti m ateriali — pre­ soja z mineraloško petrografskega vidika Ing. Božo Rothi: Tehnologija priprave m ineralnih agregatov za beton 3. marca Ing. Roman Stepančič: K riteriji laboratorijskih preiskav m ineralnih agregatov za beton Ing. Stane Drolje: Sortiment in kvaliteta cementov 4. marca Ing. Edvard M ali-Ing . Alojz Sever: Osnove tehno­ logije betona in glavni param etri njegove kva­ litete Sem inar bo v prostoru nove FAGG v L jublja­ ni, Jam ova 2 dnevno od 8. do 14. ure. Na sem inarju bodo prikazani izbrani diapozi­ tivi. Po vsakem predavanju pojasnila in odgovori na postavljena vprašanja. Cena seminarja: 260 din. Prijave sprejemamo še do pričetka seminarja. Zveza bo pripravila tudi še nekaj drugih semi­ narjev, zato priporočamo, da se dogovorite tudi o udeležbi vaših strokovnih delavcev, ki se zanimajo za snov seminarja. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije Danes vam predstavljamo PODJETJU »SOSESKA« je poverjeno urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč po odloku Mestnega sveta o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč na območju mesta Ljubljane in na njegovi podlaigi izdanih odlokov Občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad in Občinske skupščine L j ubij ana-Moste-Pol j e. Urejanje in oddajanje mestnih zemljišč je bilo na področju občine Ljubljana-Bežigrad poverjeno Zavodu za urejanje mestnih zemljišč, ki je bil januarja 1966 priključen novoustanovljenemu Stanovanjskemu pod­ jetju Bežigrad. Na področju občine Lj-u-bljana-Moste- Polje je opravljal Sklad za urejanje zemljišč občine Moste-Polje vse naloge s področja urejanja in oddaja­ nja stavbnega zemljišča, vključno industrijsko cono, ki je bila v letu 1966 prevzeta od bivšega Zavoda za industrijo Moste oz. Stanovanjskega podjetja Moste- Polje. S pripojitvijo Stanovanjsikega podjetja Moste- Polje k Stanovanjskemu podjetju Bežigrad 1. 7. 1967 je Stanovanjsko podjetje Bežigrad prevzelo vse naloge s področja urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča na celotaem območju občine Moste-Polje. Na pripoi- ročilo Skupščine občine Bežigrad in Skupščine Moste- Polje je ustanovilo Stanovanjsko podjetje Bežigrad- Moste samotojno podjetje za urejanje stavbnih zem­ ljišč »Soseska«, ki se je konstituiralo 11. 7. 1968. Usta­ noviteljske pravice sta prevzeli od Stanovanjskega podjetja obe občinski skupščini. Naj višji organ samoupravljanja v »Soseski« je de­ lovna skupnost. Da se zavarujejo splošni družbeni interesi ter pravice občanov in organizacij, odločajo v zadevah posebnega družbenega pomena tudi pred­ stavniki javnosti, od katerih imenuje vsaka občinska skupščina po 4 člane. Podjetje je organizirano v treh organizacijskih enotah: služba za pripravo in oprem­ ljanje, imovinsko-pravna in splošna služba ter raču­ novodstvo. Podjetje ima zaposlenih 30 strokovnih de­ lavcev, od katerih jih ima večina visoko' strokovno izobrazbo. Vodilni delavec v podjetju je samo direktor. Naloga podjetja je urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. V urejanje stavbnih zemljišč spada priprava in opremljanje zemljišča; v okvir priprave spada na­ ročanje investicijsko-tehnične dokumentacije, rušenje objektov, priprava nadomestnih stanovanj, organizaci­ ja geoloških raziskav; v okvir opreme zemljišč pa organizacija izgradnje kolektivnih in individualnih komunalnih naprav (ceste, javna razsvetljava, ptt omrežje, elektro omrežje, kanalizacijsko, vodovodno in plinovodno omrežje). Pri urejanju stavbnih zemljišč sodelujejo obe občini, komunalne delovne organizacije in investitorji. Naloga podjetja je predvsem v sinhro­ nizaciji in organizaciji vseh stanovanjskih in komu­ nalnih činiteljev za realizacijo izgradnje posamičnega urbanističnega območja. Ker je podjetje ustanovljeno zaradi zaščite javnih interesov in koristi občanov, mora pri svojem delu upoštevati interese občin kot organiziranih družbenih skupnosti ter hkrati zadovolje­ vati potrebam občanov glede stanovanjske izgradnje, izgradnje poslovnih ter drugih objektov družbene de­ javnosti. Področje vsake občine zajema stanovanjske in in­ dustrijske komplekse, ki so organizirani po soseskah. Vsaka soseska predstavlja svoje obračunsko območje. P oslo v n i c e n te r o b čine B e ž ig rad in G o sp o d arsk o razstav išče Izračun stroškov urejanja zemljišč za vsako obračun­ sko območje potrjuje po zakonitih predpisih pristojna občin. V letu 1969 je »Soseska-« urejevala na področ­ ju SOb Ljubljana-Bežigrad 10 stanovanjskih sosesk, 5 industrijskih sosesk in poslovno-stanovanjski-trgovski center Bežigrad, na področju SOb Moste-Polje pa 7 stanovanjskih sosesk, center Moste in 7 industrijskih sosesk. Financiranje urejanja zemljišč določa republiški zakon o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč in na njegovi osnovi izdani odlok Mestnega sveta. Dohodek sredstev za urejanje zemljišč se formira iz prispevkov investitorjev, sredstev občin in sredstev komunalnih delovnih organizacij. Sredstva za urejanje stavbnih zemljišč se vodijo na posebnem računu podjetja »So­ seska«, in sicer ločeno za občino Bežigrad in ločeno za občino Moste-Polje. V operativnem programu za leto 1970 je predvide­ no nadaljevanje del na urejanju stanovanjskih in in­ dustrijskih sosesk na področju občine Bežigrad in Moste-Polje, poleg tega so predvidena nova dela na področju soseske Center Bežigrad, dalje dela na PTC ob Linhartovi cesti in nova dela na urejanju centra občine Moste-Polje. Program je sestavljen na osnovi potreb, ki jih narekuje stanovanjska, poslovna in in- dustrijsko-servisna izgradnja. Skupni predvideni stro­ ški urejanja zemljišč znašajo za leto 1970 47 milijonov za stanovanjsko in 10 milijonov za industrijsko iz­ gradnjo. Od tega je planiranih 29 milijonov za oprem­ ljanje zemljišč. Razen tega planira »Soseska« še 31 milijonov potrebnih sredstev za odkup zemljišč. So­ seska opravlja investicijske posle za sredstva SOb Bežigrad in SOb Moste-Polje (cestni sklad, proračun in prispevek za uporabo mestnega zemljišča), ki so namenjena za izgradnjo komunalnih naprav, individu­ alne in kolektivne komunalne potrošnje ter investi- torske posle za izgradnjo treh varstvenih ustanov na področju občine Moste-Polje. Program za leto 1970 je sestavljen ne glede na to, iz kakšnih virov bo lahko »Soseska« pokrila planirane izdatke in koliko bo zbrala prispevka k stroškom za urejanje zemljišč od bodočih investitorjev. Nujno potrebno bo tudi angaži­ rati bančna sredstva za dosego optimalnih rezultatov pri izpolnitvi programa za urejanje zemljišč za leto 1970. Ob zaključku redakcije GV 1/1970 ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE s p o r o č a , da je 17. strokovna ekskurzija na HC Djardap v dneh 19.—22. m arca 1970 s 64 prijavljenim i udeleženci popolnoma zasedena. Zveza sprejema nove prijave podjetij in posameznikov ZA 18. S T R O K O V N I 0 R L E D ki bo po želji prijavljenih izveden v pirvi polovici aprila 1970 z izgubo enega samega delovnega dne. Oglejte si čim preje gigantsko gradbišče HC Djerdap na naši dn na romunski strani. Vse informacije dobite pri ZVEZI GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Ljubljana, Erjavčeva 15 telefon 23-158 lenmika INDUSTRIJSKO IN MONTAŽNO PODJETJE ZA IZOLACIJE Ljubljana, Kamniška 25, tel. 315 477 Teleprinter 31 263 YU TERMIZ P r o j e k t a n t i in g r a d b e n i k i ! Objekti, ki jih projektirate in gradite, bodo po­ polni le, če bodo zadostili tudi normativom za toplotno in zvočno izolacijo. Ne dovolite, da se uporabniki objekta pritožujejo nad projektom ali izvedbo in uporabljajte izolacijske materiale, ki rabijo za odlično toplotno in zvočno izolacijo podov, pregradnih sten, stropov! Iz našega proizvodnega programa vam še pose­ bej priporočamo TERVOL, izdelke iz mineralne volne, ki jih pro­ izvajamo v naslednjih variantah: TERVOL FF — fenoliziran file iz mineralne volne; TERVOL LP — lahke plošče iz mineralne volne, vezane s sintetično smolo; TERVOL TP — trde plošče iz mineralne volne, vezane s sintetično smolo; TERVOL SP — samonosilne plošče iz mineralne volne, vezane s sintetično smolo; TERVOL BS — blazine iz mineralne volne, im­ pregnirane s sintetično smolo, lepljene (oziroma šivane) na bi- tuminiziranem papirju, valoviti lepenki, merkur pletivu, alumin. foliji itd.; TERVOL F — file iz mineralne volne; TERVOL B — blazine iz mineralne volne; TERVOL V — žlebaki iz mineralne volne; TERVOL Ž — vrvi iz mineralne volne; TERVOL N — nepredelana mineralna volna. Med strokovnjaki je že dobro znano, kakšno vrednost ima mineralna volna kot izolacijski ma­ terial, še posebej, ker ima: — nizko toplotno prevodnost; — nizko volumensko težo; — ne gori in zadržuje ogenj; — je obstojna pri visokih temperaturah do 800 °C (JUS); temperaturne spremembe na­ njo sploh ne vplivajo; — je obstojna proti vlagi; — vlakna mineralne volne ne razpadajo; kot neorganska vlakna so odporna proti staranju in trhljivosti; — mineralna volna je odporna proti mikroorga­ nizmom in mrčesu, je brez vonja, kemično nevtralna, ne deluje na kovine ali druge snovi in se da zelo preprosto vgrajevati. Naša nova tovarna TERVOL izdelkov iz mine­ ralne volne, ki je opremljena z najmodernejšimi napravami švedske firme JÜNGERS, že daje tržišču širok asortiment TERVOL izdelkov. Let­ na kapaciteta tovarne in tehnološki proizvodni proces v tovarni pa zagotavljata kvaliteto iz­ delkov. PROJEKTANTI IN GRADBINCI! Zahtevajte naše prospekte, ateste in cenike za vse TERVOL IZDELKE! S A L O N I T A N H O V O INDUSTRIJA CEMENTA IN ÄZBESTCEMENTA — ANHOVO Prodajni sektor: Nova Gorica, Kidričeva 20 ■ Telefon: 22 012 ■ Telex: 34320 yu anhovo ■ Brzojav: salonit nova gorica informacija št.5 AVTOKLAVIRANE AZBESTCEMENTNE CEVI IN FILTRI BISTRALK ZA VODNJAKE Za gradnjo cevnih vodnjakov uporabljajo različne tipe cevi in filtrov, M se medsebojno razlikujejo po materialu, izdelavi, prepustni moči, trdnosti in podob­ no. Posamezne vrste konvencionalnih cevi in filtrov so močno podvržene koroziji in inkrustaciji, posebno, če jih uporabljamo pri črpanju slanih ali rudniških vod. Zaradi korozije se lahko občutno zmanjša njihova trajnost, zaradi infcrustacije in zmanjšanja notranjega premera pa nastopajo težave pri eksploataciji vodnja­ kov. Protikorozijska zaščita z raznimi organskimi ali anorganskimi premazi ne daje vedno zadovoljivih re­ zultatov. Zato so začeli iskati nove materiale, ki naj bi ustrezali tako v pogledu trdnosti, kot v pogledu korozijske odpornosti. Pred več kot 20 leti so tako začeli uporabljati za gradnjo cevnih vodnjakov tudi azbestnocementne cevi, na primer v Italiji, Nemčiji, ZDA im drugod. Pri tem so prišle do polne veljave vse znane lastnosti azbest- cementa: majhna teža, velika trajnost, odpornost na kemično in elektrokemično korozijo, neobčutljivost na pojav inkrustacije, enostavnost pri montaži in ne na­ zadnje tudi cena, ki je občutno nižja od cen za druge tovrstne cevi. Z uvedbo azbestcementnih cevi se ni spremenil na­ čin gradnja vodnjakov. Se vedno so uporabljali sistem perforiranja cevi z zasipavanjem izvrtan ter perfori- ramja in ovijanje perforirane cevi z mrežo. Kasneje pa so prešli tudi na direktno lepljenje filtrirnega sloja na površino perforirane azbastcementne cevi, podobno kot pri kovinskih filtrih z lepljeno oblogo. Pri tem uporab­ ljajo lepila iz umetnih smol ali pa iz navadnega ce­ menta. Pred leti smo tudi v Anhovem razvili in osvojili proizvodnjo posebnih azbestcementnih cevi in filtrov tipa BistralR, namenjenih za vodnjake. Azbestcementni filtri BistralR z lepljeno peščeno oblogo so sicer podobni zahodnonamškim azbest- cementnim filtrom »Etha«, ki jih uporabljajo že 10 let, vendar se od njih bistveno razlikujejo, predvsem v načinu vezave in vezivu, s katerim so zrnca zlepljena med seboj in s steno perforirane cevi. Pri filtru BistralR smo na originalen način rešili vprašanje trdne poveza­ ve med peščenimi zrni oziroma med filtrimo plastjo in perforirano cevjo ob istočasni odlični prepustnosti in veliki trdnosti same obloge. To smo dosegli s strje­ vanjem filtrov v avtoklavih, pod visokim pritiskom v nasičeni pari, torej s postopkom, ki ga uporabljamo tudi pri redni proizvodnji avtoklaviranih azbestce­ mentnih cevi. Kot je znano iz prakse in literature, o tem smo pisali tudi v doslej objavljenih informacijah, pri avto­ klaviranih materialih ne more priti do naknadnega izločanja prostega apna. Zato tudi ni nevarnosti, da bi se pore pri filtrih BistralR naknadno zamašile z izlo­ čenim apnom. Avtoklavirani materiali so praktično brez prostega apna, zato so v pogledu korozije, zlasti sulfatne, mnogo odpornejši od azbestcementa, ki je strjevan na konvencionalni način. Redni proizvodni program obsega avtoklavirane azbestcementne cevi in cevne filtre BistralR v razredih Bw in Cw in premerih 100, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450, 500 in 600 mm, po dogovoru pa tudi v premerih 700 in 800 mm. Filtri BistralR so izdelani v dolžinah 1,0 ali 2,0 m, cevi pa v dolžinah 3,0 in 4,0 m. S cevmi in filtri dobavljamo potrebne avtoklavirane azbestce­ mentne spojke, ki so posebej prirejene za posamezne načine spuščanja cevne kolone v izvrtino'. Po posebnem sporazumu lahko dobavljamo tudi fasonsko opremo, potrebno pri spuščanju cevi in filtrov v vodnjak. Doslej smo s cevmi in filtri zgradili že več vodnja­ kov v globinah prek 300 m, prav tako pa so v teku dela na večjem številu vodnjakov globine 350—450 m. Cevi in cevne filtre BistralR lahko uporabljamo tudi za osuševanje rudniških galerij in pri izvrtinah za eksploatacijo nafte na naftnih področjih. Za in­ dustrijske potrebe pa proizvajamo in dobavljamo po­ sebne tlačne filtre BistralR, ki so namenjeni za filtrira­ nje in prečiščevanje industrijskih in tehnoloških vod. Informacije in tehnične podatke v zvezi z uporabo avtoklaviranih azbestcementnih cevi in filtrov Bistral® posredujejo prodajna služba in predstavništva SALO­ NIT ANHOVO, tovarniški strokovnjaki pa so vedno na razpolago. Predstavništva: Beograd, Generala Ždanova 33, tel. 331215 Zagreb, Trpimirova 25/1, tel. 410 424 Skopje, Dure Bakoviča 34, tel. 32 330 Sarajevo, Omladinsko šetalište 14, tel. 44 392 LJUBLJANA im ajo v letošnjem proizvodnem program u naslednje izdelke: MODULARNI BLOK BH 4/1 PREGRADNI BLOK POROLIT PLOŠČE POROLIT PLOŠČE MONTA 12/30 MONTA 16/30 290 X 190 X 140 250 X 250 X 140 250 X 300 X 120 5 cm 250 X 300 X 50 8 cm 250 X 300 X 80 250 X 300 X 120 250 X 300 X 160 Vse informacije daje prodajni oddelek, LJUBLJANA, CESTA NA VRHOVCE 2 Telefon: 61 965 in 61805 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE KAMNIK, Maistrova ulica 7 I z v a j a : vse vrste visokogradenj, industrijskih objektov, hidrotehničnih naprav te r nizke gradnje n u d i : v okviru gradnje za trg v Kamniku: stanovanja, v rstne hiše, trgovske lokale in garaže V Črnučah: individualne hiše Podgrajevanje z GD sidri (jeklo + plastika) predstavlja najbolj ekonomičen, napreden in varen način podgrajevanja, utrjevanja in učvrščevanja jamskih prostorov: prodorov, hodnikov in galerij. S sidrnimi vijaki lahko pritrdite stroje, obešate ventilacijske cevi, cevi za komprimiran zrak in podobno. Uporabljate jih v gradnji železnic in cest, usekov in zasekov ter za pritrditev mrež. GD SIDRA GORSKA DIBEL SIDRA - PODGRAJEVANJE Z JEKLENIMI SIDRI Tovarna tesnil in plastičnih mas Medvode — Slovenija Telefon: Medvode 71 006 Telex: 31-365 hÜesiiilEcii MEDVODE Instalacije nasploh in elektroinstalacije še posebej doslej niso sledile splošnemu trendu razvoja gradbeništva v smeri prehoda od obrtniške izdelave na industrijske postopke. Da bi omogočili ta prehod na industrijsko tehnologijo razvoda elektro- instalacij, sta »Tesnilka« in »Elektro Gorica« skupaj razvili in izdelali tipe ELEKTROINSTALACIJSKIH VOZLOV. Elektroinstalacijski vozel je industrijski prefabrikat, ki v enem elementu vsebuje vso opremo in instalacije vertikalnega razvoda, to je: dvižnih vodov, varovanja in meritve, vgrajeno v ohišju iz armiranega poliestra, opremljeno s štirimi vrati s posebnimi ključavnicami. Dvižni vodi so v obliki zbiralnic, ki so vlite v hrbtni strani ohišja. Namen elektroindustrijskega vozla je omogočiti prehod iz obrtniške na industrijsko tehnologijo priprave in montaže elektroinstalacijskega razvoda pretežno v stanovanjski gradnji. Pri tem je namen doseči na­ slednje: — skoncentrirati ves razvod elektroinstalacij v objektu na enem mestu, — omogočiti industrijsko izdelavo, ki garantira preciznost in kvaliteto, — zmanjšati porabo žive delovne sile na gradbišču, — uvesti industrijsko standardizacijo in tipizacijo, — omogočiti hitrejše in lažje delo projektantu, — doseči določene ekonomske prednosti. Ti tipi vozlov so formirani na principih industrializacije in paraleiizacije, to se pravi, da so izdelani v tovarni na zalogo, ali pa po pravočasnih posebnih naročilih in se vgrajujejo na objektih po operativnem planu, ki teče paralelno s planom grobih gradbenih del. Pri tem se objekt dokončuje od spodaj navzgor, a ne, kot doslej pri obrtniški finalizaciji, od zgoraj navzdol, šele po dokončanju grobih gradbenih del. Posebno pri sodobnih tehnologijah grobih del, kot je npr. liti beton, ali gradnja s prefabrikati, je uporaba elektroinstalacijskih industrijskih vozlov predpogoj za izvajanje plana organizacije s paralelizacijo gro­ bih in finalnih dei. S takimi elektroinstalacijskimi vozli smo uspeli, da tudi grupo elektro­ instalacij vpeljemo v domen dimenzionalne standardizacije, kar bo imelo dalekosežne posledice na racionalizacijo projektiranja in izva­ janja. Izdelujemo filtre in tesnila za gradbene stroje kot so bagri, mešalci, drobilci itd. Obvestila iz naših laboratorijev za preiskavo sredstev za zaščito zgradb Za zaščito zgradb pred atmosferskimi vplivi in za zagotovitev trajnosti toplotne izolacije hišnih zidov se že dolgo uporabljajo silikoni zaradi od­ pornosti proti atmosferilijam in odbojnosti za vodo. Silikonska sredstva za impregnacijo ščitijo zgradbe pred atmosfersko vlago, prepre­ čujejo osončenje fasad in tvorbo plesnobe na zidovih. Impregnirane fasade imajo odlično pre­ vodnost za vodne pare, kar ugodno vpliva na toplotni režim in ustvarja ugodno stanovanjsko klimo. Silikonske barve za premaze je možno nanašati tudi na svežo in mokro malto. Premazi dobro prepuščajo vodno paro, pospe­ šujejo utrditev maltne plasti pod premazom in sušenje zidov. Silikonski osnovni premaz preprečuje prodiranje atmosferske vlage in za- pečenje disperzin barve na poroznih podlagah ter utrjuje površine premazane podloge. Disper­ zin barve imajo dobro sprijemnost. Za vsa zaščitna sredstva za stavbe dobavljamo surovine. Sporočimo vam na željo podjetja, ki naprej predelujejo te surovine, ter vam stavimo na razpolago podrobno informativno dokumen­ tacijo. W A CK ER — C H E M IE GMBH 8 München 22, pp, telefon (0811) 21 091 — teleks 05/28121 — Zvezna republika Nemčija S 5569 Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana Kersnikova 9, tel. 310 888 i z d e l u j e : — vso urbanistično dokumentacijo — investicijsko-tehnično dokumentacijo za vse objekte visokih in nizkih gradenj o p r a v l j a : — urbanistično službo — vse geodetske meritve r a z p o l a g a s t i p s k i m i n a č r t i : — družinskih in vrstnih hiš — stanovanjskih stolpnic in blokov — trgovskih objektov — otroških vrtcev in šol Velika izbira gradbenih dvigal in gradbenih strojev STOLPNI ŽERJAV M-5, patent 25-246 Žerjav je teleskopske izvedbe z vodoravno ročico in mačkom. Teleskopski stolp se lahko še dodatno podaljša z enim podaljškom. Jeklena konstrukcija je lahka, izde­ lana iz cevi. Trasportiranje in postavljanje je preprosto in hitro. Stolpni, žerjav M-5 je v celoti izdelan iz kvalitetnega domačega materiala. Upravljanje žerjava je daljinsko. T e h n i č n i p o d a t k i : nosilnost 400—800 kg Dodatno se žerjav lahko opremi za vožnjo po žerjavni progi. Cena je 15 do 20 % niž­ ja od vseh podobnih žerjavov domače proizvodnje. GRADBENO DVIGALO GD-5, patent 25-264 Dvigalo je namenjeno za dostavo gradbenega materiala pri visokih gradnjah. Je lahke in enostavne konstrukcije. Transportiran j e in postavljanje je preprosto in hitro. Dvigalo se lahko poljubno podaljšuje do višine 61,75 m. Za posluževanje ima eno košaro, ki se dviga in spušča po vodilih stolpa. Upravljanje dvigala je daljinsko. T e h n i č n i p o d a t k i : nosilnost 600 kg GRADBENO DVIGALO GD-9, patent 25-246 Dvigalo je namenjeno za dostavo gradbenega materiala pri visokih gradnjah. Je lahke in enostavne konstrukcije. Transportiran j e in postavljanje je preprosto in hitro. Lahko se poljubno podaljšuje do višine 71 m. Dvigalo ima za posluževanje dve košari, • ki lahko obratujeta sinhrono ali pa neodvisno druga od druge. Upravljanje je daljinsko. T e h n i č n i p o d a t k i : nosilnost 2 X 600 kg Oba tipa gradbenih dvigal GD-5 in GD-9 sta izredno funkcionalna in ekonomična. Danes obratuje prek 1000 teh dvigal na gradbiščih. širom Jugoslavije. RBŽ-22 STROJ ZA ODVIJANJE IN RAVNANJE BETONSKEGA ŽELEZA Namenjen je za odvijanje in ravnanje betonskega železa kvalitete Čo200 in je edini tovrstni stroj domače proizvodnje. Sestavljen je iz dveh naprav: žičnice za odvijanje in stroja za nateg, ki se avtomatično izklaplja, ko betonsko železo doseže mejo plastičnosti. T e h n i č n i p o d a t k i : Premer žice od 5 do 22 mm Stalni proizvodni plan »SKIP-« obsega še izdelavo betonskih mešalnikov, železnih in poliestrskih cistern, stoječih rezervoarjev, tlačnih posod. . . Z a vse naše proizvode so rezervni deli vedno na zalogi. doseg ročice višina dviganja s teleskopom s podaljškom čas montaže žerjava 15 m 16 m 20 m 30 minut površina košare višina dviganja brez podaljškov višina dviganja brez podaljškov s 17 podaljški čas montaže dvigala čas montaže podaljška 1.2 X 1,3 m 10,75 m 61,75 m 10 minut 15 minut površina košare 1,2 X 1,3 m višina dviganja brez podaljškov 11 m z 20 podaljški čas montaže dvigala čas montaže podaljška 71 m 15 minut 15 minut kapacitete dolžina proge 1000 kg na uro 60 m STROJNO KOVINSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 479 TELEFON: h. c. 51 541 — KOMERCIALA 51 850 KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE DOLENJI LOGATEC - TELEFON 7 4 . 2 6 0 - JUGOSLAVIJA Tovarna oken Kombinata lesno predelovalne in­ dustrije Logatec izdeluje: suhomontažna, lakirana in zastakilena okna in bal­ konska vrsta (vezana krilo na krilo) v dimenzijah: JUS — DE-1-121, JUS — DE-1-122, JUS — DE-1-150 Na željo kupcev pa dodatno vgrajuje: — plastifici- rane essilinger rolete in — platnene zavese. Priznana kvaliteta in moderne konstrukcijske re­ šitve oken in vrat. Okovje in kvalitetne lake uvažamo. Poleg teh kakovostnih prednosti zagotovi: — Vgrajevanje oken z lastnimi monterji v naprej pripravljene slepe okvire, takoj ob zaključku gradbe­ nih del, v rekordnem času in kvalitetno. — Dobavo oken in vrat — fco vgrajena na stavbi — pa opravi točno v dogovorjenem terminu. KLI Lo­ gatec prevzema skrb za transport, zasteklitev in za neoporečno lakiranje iz dobavljenih izdelkov v dogo­ vorjenih objektih. Okna, ki jih izdeluje KLI Logatec, kupujejo po vsej Jugoslaviji. Med potrošniki so tudi večja gradbe­ na podjetja: GP »Ratlko Mitrovič« Beograd, GK »Be­ ton« Novi Sad, GP »Neimar« Novi Sad, GP »Tehnika« Osijek, ZGP Sarajevo, GP »Tehnika« Tuzla, GP »Rad­ nik« Doboj, GK »Medjimurje« Cakovac, PVG »Stav­ bar« Maribor, SGP »Pionir« Novo mesto, GP »Megrad« Ljubljana, GGP »Obnova« Ljubljana, GP »Tehnika« Ljubljana ter mnoga druga gradbena podjetja. Individualni kupci lahko dobe vsako količino oken takoj, medtem ko trgovskemu omrežju še vedno ne uspemo zagotoviti velikih naročil v zaželenem roku. Od 30.000 do 40.000 okenskih kril letno izvažamo v Zahodno Nemčijo. KLI Logatec bo letos dal na tržišče 90.000 oken, v prihodnjem in naslednjih letih pa vedno več, da bi lahko pokril veliko povpraševanje po preizkušenih oknih, ugodno sprejetih tako pri doma­ čih in tujih graditeljih. Brzojav: KLI Logatec, poštni predal 25 JELOVICA. LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA Proizvodni program pod­ jetja Jelovica lesna indu­ strija Škofja Loka vključu­ je danes montažne stano­ vanjske hiše in stavbno pohištvo, garažna, notranja vrata — pleskana in furni­ rana, okna in balkonska vrata ter okenska senčila. Stavbno pohištvo je fi- nalizirano in embalirano v transportno in vgraditveno embalažo. Je plod natanč­ nih raziskav tržišča. Razvit in preštudiran program je v preteklem le­ tu narekoval rekonstrukci­ jo tovarne stavbnega pohi­ štva, ki je obsegala: — izgradnjo nove kotlov­ nice, — izgradnjo novih sušil­ nic za žagan les s skladi­ ščem za žagan les in ostale surovine, — izgradnjo obrata oken in vrat. Poleg tega pa še uredi­ tev obstoječih prostorov za dopolnilno proizvodnjo. Z novo tehnologijo je to­ varna sposobna ustvariti mesečno 5.000 oken in 6.000 vrat. Vse informacije o stavb­ nem pohištvu in ostalih iz­ delkih dobite v komerciali podjetja na sedežu podjetja Škofja Loka, tel. 85-336, 85-339, in v naših industrij­ skih prodajalnah v Škofji Loki, Puli, Crikvenici, Ši­ beniku, Zadru in Zagrebu. C SLOVENIJAESTE S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E DIREKCIJA: L J U B L J A N A T i t o v a c. 38 P r o g r a m d e j a v n o s t i p o d j e t j a : — Podjetje gradi vse vrste objektov s področja nizkih in visokih gradenj v tuzem­ stvu in inozemstvu ^ ^ — Specializacija podjetja je v gradnji in modernizaciji cest s težkim asfaltnim A ali betonskim voziščem — Podjetje gradi mostove, predore in letališča — Opravlja gradbena dela za industrijo in družbeni standard — Izvaja vsa v asfaltno stroko spadajoča dela, kot so ureditve parkirnih površin a in komunikacij v naseljih, liti asfalt za tlake in kritine v industriji itd. w — Posebne ekipe izvajajo izolacije in tlake, ki so visoko kemično in mehansko W odporni za objekte v industriji in arhitekturi v vseh niansah — po postopku Q »ARALDIT«-CIBA — V mehaničnih obratih opravlja remont gradbenih strojev. Izdeluje opremo za separacije kamnolomov in gradbeništvo A — Iz obratov gradbenega materiala dobavlja opečne izdelke in apnenčeve agre- 0 # gate ^ — Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu projekte za objekte nizkih in visokih gradenj Gradnja industrijske montažne hale za tržišče v Ljubljani G E N E R A L . B U I L D I N G E N T E R P R I S E SLOVENIJA CESTE I L J U B L J A N A — Y U G O S L A V I A M F t O A CD S \ 2 BRIDGE5 i g airports : ja A v IN I □ H I G H I B U I L D I N G S Asfaltiranje vzletne steze na letališču Pula— Brnik I Z O L I R K A TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA LJUBLJANA-MOSTE- TEL. 313-557,316-851 KO M BI NOVE LAHKE G RA D BEN E PLO ŠČE Lastnosti KOMBI plošče so lahke gradbene plošče, sestavljene iz dveh materialov: STYROPORA in IZOLITA (heraklita). So lahko: DVOSLOJNE — Styropor + izolit, ali TROSLOJNE — izolit + Styropor + izolit Oba materiala sta med samim proizvodnim postopkom monolitno vezana. Styropor dobi v kombinaciji z izolitom večjo trdnost — kompaktnost in sprijemljivo površino za vse vrste ometov. Kombi plošče je mogoče uporabljati vsestransko. Lahko jih je žagati na poljubne oblike in formate (s krožnimi ali ročnimi žagami). Enostavno in hitro jih je mogoče pritrjevati na vse vrste podlag — bodisi z lepljenjem (masivne stene), s pribijanjem ali vijaki (leseno ogrodje) ter z vgrajevanjem v opaže, med opečne ali betonske stene. Tehnični podatki velikost plošč: 500 X 1000mm debeline plošč: 25, 35, 50 mm Kombi Oznaka Debelina plošč mm Izolit mm Styropor mm Izolit mm Prost. teža kg/m’ Teža plošč kg/m! Toplotna izolacija 1 /A = m2h“C/kcal Dvoslojna M-1/25 25 5 20 — 132 3,30 0,631 Troslojna M-2/25 25 5 15 5 250 6,25 0,546 Dvoslojna M-1/35 35 5 30 — 98 3,45 0,915 Troslojna M-2/35 35 5 25 5 183 6,40 0,832 Dvoslojna M-1/50 50 5 45 — 74 3,70 1,345 Troslojna M-2/50 50 5 40 5 134 6,70 1,260 Pri tem je: X za Styropor (rač. vrednost) 1 za izolit (rač. vrednost) specifična teža za Styropor specifična teža za izolit = 0,035 kcal/mh0 C = 0,085 kcal/mh0 C = 18 kp/m3 = 600 kp/m3 Način pritrjevanja kombi plošč na opečni ali betonski zid oziroma strop Za oblaganje masivnih sten se ponajveč priporočajo dvoslojne plošče. Kot vezivo se uporablja fina cementna malta, ki se ji doda Jubinol 5 A lepilo Vezivo se nanaša na kombi ploščo — na plast styropora — v točkah in sicer tri po širini plošče in štiri po dolžini; to se pravi, da je po­ trebno nanesti na vsako ploščo 12 točk malte. Plošče je treba polagati čim tesneje eno do druge. Stike je potrebno armirati s pocinkanim žičnim pletivom (izdelovalec »Žična« Celje). Receptura za lepilno malto — volumenski deli 1,5 dela Jubinol 5 A (proizvajalec »JUB« Dol pri Ljubljani) 3 dele cementa PC 350 7 delov mivke Vode se doda toliko, da se dobi čim bolj konsistentna malta. GMDiS GMDiS Nosilec Vse informacije in prospekte zahtevajte v prodajnem oddelku »GRADIS — OGP Ljubljana, Šm artinska c. 100/a — tel. 317 446 V obratu gradbenih polizdelkov proizvaja­ mo standardne izdelke iz betona: Cevi 0 10—100 cm (arm irane in nearm irane) Betonske in žlindrine blok votlake dimenzije 40 X 30 X 20 in 40 X 20 X 20 cm Montažne dimnike R itter klešče za daljnovode Robnike cestne in za vrtove DIN polnila (za montažni strop) Izdelke po naročilu: nearmirane, armirane s klasično armaturo in iz prednapetega be­ tona: Hmeljske drogove Vinogradniške drogove Predalčne nosilce Fasadne plošče Krovna korita DIN nosilce (za montažni strop) Montažne lope, L = 12,00 m (postavljamo sami) Avtobusna postajališča Montažne garaže Pohodne plošče Montažna lopa Betonske cevi Da, prav ste slišali gradi solidno in se drži d ogovorjen ih ro k o v