1 406 1 358 1 733 1 180 553 1 779 1 745 ) 234 3 710 3 203 507 561 7 423 7 236 6 906 1 183 1 596 I 447 2 964 2 865 4 922 4 450 2 376 2 279 6 985 1 142 2 572 3 433 1 653 ! 308 I 345 5 044 1 257 6 106 5 393 5 469 1 341 3 416 2 380 3 105 2 309 3 954 5 008 I 830 4 324 2 295 2 117 3 402 2 495 2 376 2 279 2 523 ' 622 7 423 i rjoo 412 1 299 2 560 1 727 833 12«! 9 858 063 942 i7wvn U^BU M A HNTAC iSl AftfflV 3 020 2 074 946 2 293 8 504 iS 3 123 3 843 2 957 3 789 4 843 4 016 824 ?09 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO 9 560 7 269 2195 7 075 183 3 354 2 259 195 2 537 1 844 2 097 495 1 796 3 937 2 602 6 896 4 640 620 758 352 5 473 2 601 1 620 2 220 2 139 133 4 350 7 417 7 795 8 195 7 425 59« 4 917 3 599 6 831 1 579 1 433 4 593 2 985 608 4 646 742 2 904 3 915 3 196 719 806 2 109 2 695 2 461 7 542 5 854 2 38 2 5 293 6 135 2 079 2 608 2 732 4 885 7 520 3 130 844 2 809 6 804 6 818 _5 082 471 STATISTIČNO GRADLVO 3 5» 10 154 951 171 733 9 438 948 334 591 169 2 695 2. 084 655 456 2 069 9 678 2 591 5 563 4 084 2 106 3 551 1 997 1 554 1 2ffi 3 317 1 3, 1 21, ANKETA O ZASEBNIH KMEČKIH GOSPODARSTVIHBV LETIH 19651967 5 795 4 279 8 237 I 4S>2 6 360 I 064 1 921 1 564 1357 7 442 1 794 ,1 817 Iv 978 3 934l 5 27i 3 251 3 917 2 668 7 909 4 658 3 101 3 770 2 357 2 124 7 017 2 727 2 494 7 881 3 873 7 625 4 541 3 209 4 189 2 264 1 976. 6 981 2 997 1 LJUBLJANA, DECEMBER 1969 gg "i 2 333 582 520 3 584 2 864 5 635 2 915 8123 3B73 8, 339 4 529 5 149 3 445 2 183 1 921 6 698 3 208 2 809 6 804 3 170 2 996 5 339 2 4M4 77H 5 3frl 6 838 i ATn 8 783 4 626 3 899 4 043 2 489 2 028 3 772 3 207 2 869 9 628 3 582 1 925 5 547 o n a A 7 01 1 2 288 8 I 16 3 913 3 494 o 736 6 059 5 795 8 127 6 274 3 447 8 297 5 069 6 176 3 755 2 951 4 5£>4 2 020 3 254 1 772 1 492 9 496 3 979 7 526 5 393 6 471 3 500 7 475 2 960 6 971 3 955 7 759 3 507 < 7 851 M 3 706 3 100 9 103 6 007 6 007 8 214 3 995 3 594 4 875 rX ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 23 ANKETA O ZASEBNIH KMEČKIH GOSPODARSTVIH V LETIH 1965 - 1967 LJUBLJANA, DECEMBER 1969 SESTAVILA: dipl. ing. Marija ANDOLJŠEK, referent za statistiko kmetijstva ni pojava ali le neznatna velikost .. . ni podatkov 0 podatek manjši od 0, 5 dane merske enote 0 poprečje 1) označba za opombo pod tabelo ali pod črto. Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot št. 12 Tiskano v 130 izvodih, decembra 1969, cena 13 din UVOD V tem statist ičnem gradivu objavljamo rezultate redne ankete o zasebnih kmečkih gospodarstvih za leto 1965, 1966 in 1967. Rezultati ankete, ki jih je strojno obdela! Zvezni zavod za statistiko, so v gradivu prikazani na 3 načine: po velikosti skupne zemlje, po vrstah gospodinjstev (kmečka, mešana, nekmečka in gospodinjstva brez delovnih noči) in po višini dohodka. Ker je vzorec ankete zasnovan po principu slučajne odbire, so osnovni podatki o dohodku, o denarnih prejemkih in izdatkih ter o reprezentativni potrošnji le za vsa zasebna kmečka gospodinjstva v SFRJ. Drugi podatki (o delovnih močeh, zemlji, živini in drugih obeležjih gospodarstva) niso reprezentativni niti za SFRJ niti za SRS, temveč so prikazani zato, da koristniki lahko povežejo te podatke z vrednostnimi kazalniki v anketiranih kmečkih gospodarstvih. Globalne podatke iz kmetijske proizvodnje morajo koristniki uporabljati iz rednih statističnih služb, ki jih objavlja kmetijska statistika. Prikazovanje podatkov ankete po grupah (velikosti zemlje, vrstah gospodinjstva in dohodku) imajo samo orientacijsko vrednost. Zavod SR Slovenije je objavil kot statistično dokumentacijo: 1) Rezultati o življenju kmetov 1952/53 2) Življenje kmetov v gospodarskem letu 1953/54 3) Podatki ankete o kmečkih gospodarstvih 1955 - 1964. Podatki ankete za leto 1965, 1966 in 1967 so povzeti po statističnih biltenih Zveznega zavoda za statistiko št. 474, 511 in 542. Ljubljana, decembra 1969 Direktor Franta Komel 1 t VSEBINA Stran Uvod • . . . . 1 Pojasnila in pripombe 5 1. Nekateri važnejši kazalniki v SFRJ in SR Sloveniji iz ankete o kmečkih gospodarstvih v letih 1965 - 1967 11 1-1. Skupni čisti dohodki 11 1-2. Denarni prejemki 11 1-3. Denarni izdatki - 11 m. Vrednost osebne potrošnje 12 1-5. Letna potrošnja živil 12 1-6. Kalorična vrednost porabljenih živil 12 1-7. Biokemična sestava porabljenih živil 12 2. Splošni podatki o anketiranih gospodinjstvih 13 2-1. Člani gospodinjstva in delovna moč 13 2-2. Površina lastnih in uživanih zemljišč 15 3. Bilanca živine 17 3-1. Bilanca konj 17 3-2. " Bilanca govedi 17 3-3. Bilanca prašičev 18 3-A. Bilanca ovc 18 3-5. Bilanca kokoši 19 3-6. Bilanca perutnine 19 3-7. Delovna živina 20 't. Skupni dohodki in dohodek gospodinjstva 21 ^-1. Dohodek gospodinjstva po virih 21 4-2. Elementi skupnih dohodkov in dohodka gospodinjstva 23 4-3. Razdelitev dohodka 25 5. Denarni prejemki in izdatki 27 5-1. Denarni prejemki gospodinjstva (rekapitulaci ja) 27 5-2. Denarni prejemki od kmetijskega gospodarstva 28 5-3. Denarni prejemki zunaj gospodarstva 31 5-4. Denarni izdatki za kmetijsko gospodarstvo in nekmetijsko dejavnost in drugi izdatki (rekapitulaci ja) 33 5-5. Denarni izdatki za kmetijsko gospodarstvo 35 5-6. Izdatki za kmetijsko proizvodnjo .. . . . 37 5-7. Izdatki za gospodinjstvo 39 6. Poraba živil in pijač ter živalske krme 41 6-1. Poraba živil in pijač 41 6-2. Poraba živil in pijač (nadaljevanje) 43 6-3. Poraba živalske krme . . 45 POJASNILA IN PRIPOMBE Namen ankete Anketa o kmečkih gospodarstvih je zvezna statistična akcija, ki jo je organiziral Zvezni zavod za statistiko leta 1952. Prvo leto je bila anketa poskusna. Njen namen je bil dobiti podatke o sestavi potrošnje in tržnih viških v zasebnem sektorju kmetijstva. V letu 1953 je anketa dobila značaj redne statistične akcije. Njen namen je bil poleg ostalega prikazati formiranje in razdelitev dohodka kmečkih gospodarstev oz. gospodinjstev. Od leta 19521964 je bila anketa organizirana po "kvotni" metodi. Izbiro za anketo o kmečkih gospodarstvih so predstavljala kmečka gospodinjstva popisana pri anketah in popisih živine. Pri sestavi anketnega vzorca bi pri anketi morali upoštevati gospodarstva prav take velikosti kot so bila pri anketah in popisih živine, kar pa je bilo v tako majhnem vzorcu težko dobiti. Zaradi odstopanj v strukturi anketnega vzorca so bila v obdelavah računana le poprečja za anketirana gospodinjstva. Do leta 1962 je bila anketa enaka tako po številu izbranih gospodinjstev (' 320 gospodinjstev) kot po mestu anketiranja. Ob koncu vsakeaa anketiranega leta smo zamenjali le tista gospodinjstva, ki niso hotela nadaljevati z anketo ali pa so dajala povsem nerealne podatke. Včasih smo morali menjati tudi kraj anketiranja. Izbira nadomestnih gospodinjstev ni bila določena s statističnimi metodami, ampak smo v anketo izbrali kraje in taka gospodinjstva, kjer z anketo ni bilo večjih težav in jo niso že naprej odklonili. V letu 1962 smo zmanjšali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v SR Sloveniji anketni vzorec na 185 gospodinjstev. Za leto 1965 je pripravil Zvezni zavod za statistiko revizijo anke te in postavil za anketo nov vzorec. Vzorec ankete leta 1965 Odbiro za sestavo vzorca ankete o kmečkih -gospodarstvih leta 1965 sestavljajo zasebna kmečka gospodarstva po popisu iz leta 1960. Pri sestavi vzorca so bila izključena nekmečka gospodarstva ter gospodinjstva v bližini mest in večjih industrijskih središčih. Za zasebno kmečko gospodarstvo štejemo vsako gospodarstvo z najmanj 10 arov obdelovalne zemlje, ki jo gospodarstvo uživa, ne glede na zaposlitev članov gospodinjstva. Pri izbiri gospodinjstev v anketo je uporabil Zvezni zavod za statistiko dvoetapni slučajni vzorec. V prvi stopnji so na zveznem zavodu na slučajen način izbrali statistične okoliše, proporcionalno skupnemu številu gospodarstev po spiskih statističnih okolišev iz popisa kmetijstva leta 1960. V drugi etapi so republiški zavodi za statistiko izbrali v vsakem od teh okolišev po deset gospodarstev. Na območju SFRJ je razporejen anketni vzorec proporcionalno po republikah in avtonomnih pokrajinah s tem, da znaša anketni vzorec za vso SFRJ 3 200 gospodarstev. Večje število gospodarstev v vzorcu je le v SR Makedoniji in Črni gori. Z majhnim številom gospodarstev v teh republikah ne bi dobili podatkov z določeno verjetnostjo za republiko. Zaradi večje zastopanosti bi morali poprečja za Jugoslavijo ponderirati. Ker neponderirane ocene odstopajo zelo malo (do 5 %), uporabljamo neponderirane podatke. Tabela 1. Osnovni podatki ža SFRJ in SR Slovenijo po popisu leta 1960 in v vzorcu ankete leta 1965 SFRJ SR Slovenija Podatki po popisu leta 1960 število statističnih okolišev skupno število gospodarstev Vzorec ankete leta 1965 število statističnih okolišev H 949 2 618 103 7 409 194 855 320 22 0, 7 0, 3 število gospodarstev 3 200 220 V 1, 1 Kartogram: Razpored vzorca ankete o kmečkih gospodarstvih 19651967. 5 Strukturo gospodinjstev, izbranih v vzorec ankete o kmečkih gospodarstvih leta 1965, 1966 in 1967, lahko primerjamo s strukturo gospodinjstev v popisu kmetijstva leta 1960 po velikosti lastne skupne zemlje in po vrstah gospodinjstva. Struktura gospodinjstev po velikosti zemlje v Sloveniji: Vsa gospodinjstva - skupaj Vsa Do 2 ha 2 - 3 3 - 5 5 - 8 nad 8 ha Popis 1. 1960 Anketa 1965 Anketa 1966 Anketa 1967 m 855 100 33 10 15 U 28 207 100 34 10 16 17 23 209 100 26 12 19 20 23 205 100 28 11 18 23 20 Zastopanost gospodinjstev po vrstah gospodinjstev v Sloveniji v %: VSA Kmečko Mešano Nekmečko Brez delovnih moči Popis 1. 1960 Anketa 1965 Anketa 1966 Anketa 1967 100 100 43 6 44 38 10 100 48 40 7 100 46 34 Iz pregleda po velikosti skupne zemlje lahko ugotovimo, da so v strukturi gospodinjstev popisa leta 1960 in anketi večje razlike pri gospodinjstvih do 2 ha, pri gospodinjstvih od 5 - 8 in nad 8 ha. Prav tako ugotovimo, da je v anketi o kmečkih gospodarstvih v Sloveniji prišlo v izbiro manj kmečkih gospodinjstev, sorazmerno pa je več nekmečkih gospodinjstev. Anketni obrazci Anketne obrazce delimo z ozirom na čas izpolnjevanja v mesečne obrazce (P091) in dodatne letne obrazce, ki jih izpolnjujemo le enkrat na leto. Mesečni obrazec vsebuje razen podatkov o prejemkih in izdatkih vprašanje o članih gospodinjstva in njihovem delu, o lastni zemlji, o spremembah števila živine med mescem, mlečnosti, predelavi živalskih proizvodov, porabi krme, drv in porabi živil in pijač v gospodinjstvu. V dodatnih obrazcih so zbrani podatki o sestavi gospodinjstev in zaposlitvi, sestavi zemljišč po zemljiš kih kategorijah, stanju živine in zalog v začetku in na koncu leta, o posejanih in pospravljenih površinah in pridelku nekaterih važnejših kmetijskih rastlin, o domači obrti, o proizvodnji gradbenega materiala in o proizvodnem sodelovanju s kmetijskimi organizacijami. Metoda anketiranja - zbiranje podatkov V izbranih kmečkih gospodarstvih so zbrali podatke na koncu vsakega mesca anketarji z metodo spreševanja. Anketiranim gospodarstvom smo priporočili, da bi vodili dnevnik dohodkov in izdatkov, kar smo dosegli le v malo primerih. Odgovori, ki so jih mesečno dajale gospodinje oz. gospodarji, so bili zato tudi pomanjklji. vi . Osnovne obrazce pošiljajo anketarji oz. dopisniki prva dni vsakega mesca za pretekli mesec na zavod SR Slove nije za statistiko. Na zavodu smo vsa mesečna poročila kontrolirali in na podlagi poslanih mesečnih poročil na koncu leta izdelali za vsako gospodarstvo letni pr& gled in obračun dohodka. Letne preglede in obračune do hodka smo poslali zveznemu zavodu za statistiko, ki je podatke tudi strojno obdelal. Objavljanje podatkov: Zvezni zavod je objavil podatke ankete za leto 1965, 1966 in 1967 v zveznih statističnih biltenih št. 474, 511 in 542. Razen tega objavlja to Zvezni zavod za statistiko in tudi naš zavnd izvlečke ankete v vsakoletnem statističnem letopisu (zveznem in republiškem): - denarni prejemki in izdatki kmečkih gospodarstev s poprečki na eno anketirano gospodinjstvo. - vire dohodka - poraba živil na 1 člana Ocena rezultatov ankete Ker je v anketi zajeto le majhno število gospodarstev, prikazani podatki ne dovoljujejo vedno sklepanj na celoto, lahko pa nam prikažejo grobo oceno odnosov in tendenc. Velikost anketnega vzorca za zasebna kmečka gospodarstva zagotavlja, da dobimo dovolj zanesljive ocene le o denarnih prejemkih in izdatkih o dohodku in naturalni porabi zasebnih kmečkih gospodarstev. Drugi podatki o gospodarstvu oz. gospodinjstvu nudijo grobe informacije za preučevanje odnosov in tendenc o gibanjih na vasi . Rezultati ankete prikazujejo za najvažnejše ekonomske znake za SFRJ relativno zadovoljive podatke. Standardne pogreške ocen za SFRJ so relativno majhne. Za republike pa so manj točne, in moramo pri uporabi podatkov to upoštevati. Relativno standardne pogreške ocen poprečij anketa leta 1967 v SFRJ in Sloveniji. 6 Osnovni podatki gospodinjstva - poprečje na 1 anketirano gospodinjstvo (x) in standardno pogreško (Vx) v % za leto 1967 SFRJ Slovenija Število članov gospodinjstva M 4, 1 Vx 1, 7 5, 3 Letna površina zemlje v ha 4, 2 5, 7 Vx 4, 7 11, 0 Obdelovalna površina, ki jo gospodinjstvo uživa - ha 2, 8 3, 0 Vx 6, 9 8, 3 Poraba živil - ocena poprečja (x) v kg in standardna pogreška (Vx) v % za leto 1967 PŠenična in ržena moka Vx Krompir V? Fižol Vx Meso goveje Vx Meso svinjsko Vx Mleko Vx 626 2, 8 205 3, 7 44 3, 1 10 7, 4 381 6, 5 343 8, 3 24 9, 4 29 12, 3 Jajca VJT 24 4, 6 392 4, 4 445 3, 3 22 18, 3 631 11, 0 616 9, 9 Dohodek in potrošnja gospodinjstva - ocena ooprečja (x) v din in standardna pogreška (Vx) v •' % za leto 1967 Dohodek gospodinjstva Dohodek gospodarstva 7 VT" Skupna potrošnja gospodinjstva J Vif Naturalna poraba gospodinjstva i n Naturalna poraba živil iT Vli li 731 15 426 1, 9 9, 1 6 879 8 030 2, 7 10, 9 8 091 9 912 8, 1 3 537 3 392 2, 0 6, 9 2 934 2 895 2, 2 7, 8 Denarni prejemki - ocena poprečja (x) v din in standardna pogreška (Vx) v % za leto 1967 Skupni prejemki kmečkih gospodinjstev V* Skupni prejemki od gospodarstva V* Prejemki od poljedelstva W Prejemki od' živinoreje v>r Prejemki od stalne zaposlitve od pokojnin in podobno Vx 9 445 13 162 2, 9 12, 8 4 089 5 249 4, 9 16, 6 1 046 425 9, 1 46, 8 2 493 4 199 5, 3 14, 4 4 621 7 141 3, 9 12, 3 7 Denarni izdatki - ocena poprečja (x) v din in standardna pogreška (Vx) v % za leto 1967 SFRJ SR Slovenija Skupni izdatki kmečkega gospodinjstva Vx Izdatki za kmetijsko proizvodnjo Vx Denarni izdatki za investicije in nakup živine V5Č Izdatki za gospodinjstvo Vy 8 142 10 821 3, 1 16, 6 894 1 094 5, 4 17, 7 1 419 1 862 5, 8 21, 5 4 554 6 520 3, 0 12, 0 Denarni izdatki za prehrano VT 1 545 2 230 3, 7 11, 9 Definicije in pojasnila člani od 1564 let sn delovna moč na gospodarstvih in stalno zaposleni člani zunaj gospodarstva. Vključene so tudi ženske, ki delajo poleg gospodinjskih del, večinoma ali le delno v kmetijstvu. Najeta delovna moč so sezonski delavci in dninarji, ki začasno opravljajo delo na gospodarstvu za plačilo v denarju ali v naravi. Njihovo delo izražamo z delovnimi dnevi (8 urni delavnik). Prehranitvena enota (Phe) je enota določene velikosti (3 000 kalorij) s katero preračunamo člane gospodinj - stva na skupni imenovalec. Koeficiente za preračunavanje je izdelal Zvezni zavod za statistiko po mednarodni skali na osnovi tabel o sestavi živil organizacije za prehrano in kmetijstvo FA0 (v prilogi). V skupne dohodke gospodinjstva štejemo: a) Vrednost naturalne porabe iz lastne proizvodnje. b) Denarne prejsmke od prodaje kmetijskih pridelkov in storitev. c) Prejemke od dela zunaj gospodarstva. V dohodke ne štejemo porabe lastnih kmetijskih pridelkov za gosoodarstvo (seme, sadike in živalsko krmo). Prav tako ne štejemo vrednosti lastnega vloženega dela za napravo kmetijskih zgradb, vinogradov sadovnjakov in druoih investicijskih naprav, temveč samo vrednost lastnega, investicijskega materiala (opeka, kamen, apno in stavbni material). Zato to ne predstavlja vrednost skupne bruto proizvodnje kmečkih gospodinjstev. Ciste dohodke predstavljajo skupni dohodki zmanjšani za davke in pozitivno razliko zalog, odnosno povečani za negativno razliko zalog. Dohodek gospodinjstva je razlika med skupnimi dohodki gospodinjstva in denarnimi izdatki za kmetijsko proizvodnjo in nekmetijsko dejavnostjo. Amortizacija ni obračunana in je zato dohodek večji za vrednost amortizacije. Vrednost osebne potrošnje dobimo, če seštejemo denarne izdatke za gospodinjstvo in vrednost naturalne porabe (obračunana po poprečnih prodajnih cenah). Denarni izdatki za kmetijsko in nekmetijsko dejavnost vsebujejo investicijska vlaganja v gospodarstvo, davke, denarne izdatke za kmetijsko proizvodnjo (seme, sadike, krma in krmila, sredstva za varstvo rastlin itd. ) in izdatke za nekmetijsko dejavnost. Denarni dohodek z gospodarstva predstavlja razliko med vsemi denarnimi prejemki z gospodarstva in denarnimi izdatki za kmetijsko dejavnost (seme, sadike, sredstva za varstvo rastlin, gnojila in pd. ). Denarni dohodek zunaj gospodarstva je razlika med prejemki zunaj gospodarstva (prejemki od stalne zaposlitve in drugega dela, socialnih prejemkov) in denarnimi izdatki za nekmetijsko dejavnost (material, dodelava izdelkov, barvanje in podobno). Vrednost razlike zalog pridelkov in živine med začetkom in koncem leta. Če je razlika pozitivna, pomeni nerazvrščeni del dohodka; to je rezerva za porabo v naslednjem letu do prihodnje žetve. Ce je ta razlika negativna, pomeni porabljen denar iz preteklega leta. Razliko v gotovini (obračunano) dobimo, če odštejemo od skupnih denarnih preiemkov skupne denarne izdatke gospodarstva in prištejemo še posojila. Ce je ta razlika pozitivna, pomeni nerazvrščeni del dohodka v denarju, če je negativna, pomeni porabljen denar iz preteklega leta. Skupne denarne prejemke gospodinjstva sestavljajo seštevek prejemkov od gospodarstva in prejemke zunaj gospodarstva, prejemke od prodaje nepremičnin, prejete dote in najetega posojila. Skupni prejemki z gospodarstva so prejemki od prodajo pridelkov in drugi prejemki z gospodarstva kot prejemki od storitev z živino in stroji, od prodaje drv, od DOZa za nadomestila škode in podobno. Prejemki zunaj gospodarstva so prejemki od dela stalno zaposlenih, pokojnine, prejemki od prevozništva, prejemki od domače obrti in obrtne dejavnosti, prejemki od gozda, lova in ribolova, prodaje apna in kamna in drugi prejemki zunaj gospodarstva kot prodaja nepremičnin (zemljišča, stavbe), kmetijskih strojev, prejeta dota, najeta posojila in podobni izredni prejemki, ki so izločeni v posebno skupino. Vlaganja v gospodarstvu (investicije) so večji Izdatki za nakup zemlje, nakup in napravo kmetijskih zgradb, kmetijskih strojev in orodja, za živino (plemensko in drugo). Vsa ta vlaganja predstavljajo bruto vlaganja ali investicije za kmetijsko gospodarstvo. V denarne izdatke za kmetijsko proizvodnjo štejemo izdatke za seme, sadike, sredstva za varstvo rastlin, umetna gnojila, popravila gospodarskih stavb in orodja, zakupnino, izdatke za najeto delovno moč in podobne izdatke. V denarne izdatke za nekmetijsko dejavnost štejemo izdatke za nabavo materiala strojev in opreme za domačo obrt in obrtno dejavnost in davek za nekmetijsko dejavnost. Pohištvo in druge večje nabave za gospodinjstvo soiposoda, posteljnina, radijski sprejemnik, peči, kolesa, avtomobili in pd. Osebni izdatki so: potni stroški, stroški za sodnijo, verske obrede, šolanje in pd. Obračun vseh dohodkov in dohodka Po zbranih mesečnih poročilih izdelamo za vsako anketirano gospodarstvo na koncu leta letni pregled. Za vsako anketirano gospodinjstvo obračunamo vrednost naturalne potrošnje in dohodek. Obračun dohodka je izračunan po tej shemi: 1. Vrednost prodanih kmetijskih pridelkov 2. Vrednost naturalne porabe iz lastne kmetijske proizvodnje 3. Razlika vrednosti danih in prejetih kmetijskih pridelkov 4. Vrednost razlike zalog kmetijskih pridelkov in živine na začetku ter na koncu leta 5. Vrednost lastnega materiala za nove investicije za gospodarstvo 6. Drugi prejemki od gospodarstva (vrednost storitev za najete kmetijske stroje in živino, prejemki od lastnega gozda). 7. Vsi dohodki od kmetijskega gospodarstva (1 do 6) 8. Dohodki od nekmetijskih dejavnosti 9. Drugi dohodki gospodinjstva 10. Skupni dohodki celotnega gospodinjstva (7 do 9) 11. Stroški za nakup materiala in storitve za kmetijsko dejavnost 12. Dohodek od kmetijskega gospodarstva (7 do 11) 13. Stroški za nakup materiala in storitve nekmetijskih dejavnosti 14. Skupen dohodek gospodinjstva (10 manj 11 manj 13). Za obračun naturalne porabe smo vzeli poprečne prodajne cene za anketirana gospodarstva v naši republiki. Vsa porabljena živila in pijače smo množili s poprečnimi prodajnimi cenami. Od skupne vrednosti porabljenih živil za prehrano smo odšteli vrednost kupljenih živil (ta živila smo prav tako preračunali po poprečnih prodajnih cenah). Tako smo dobili naturalno porabo živil. Podobno je obračunana tudi naturalna poraba za drva, izdelke domače obrti in investicijski material. Po takih cenah je obračunana tudi vrednost razlike zalog kmetijskih pridelkov in živine. Poprečne prodajne cene kmetijskih proizvajalcev v letih 19651967 v SFRJ in SR Sloveniji Pšenična moka Koruzna moka Moka drugih žit Krompir Fižol , grah in bob (suh) Zelenjava Sveže sadje in grozdje Izdelki iz sadja Sadni sokovi Žganje Vino Sveže meso Suho meso in suhomesnati izdelki Maščobe Mleko Mlečni izdelki Jajca 1965 SFRJ 1966 1967 1965 SR Slovenija 1966 1967 1, 04 0, 83 0, 83 0, 60 1, 61 1, 20 0, 99 2, 71 2, 26 4, 73 1, 47 6, 49 8, 12 6, 36 0, 89 5, 20 0, 32 1, 09 0, 86 0, 88 0, 52 1, 79 1, 09 1, 00 2, 74 2, 16 6, 08 1, 93 7, 78 10, 03 5, 76 1, 05 6, 48 0, 38 1, 17 0, 92 0, 92 0, 52 1, 90 1, 38 0, 94 2, 85 2, 53 6, 55 2, 02 7, 92 10, 75 5, 49 1, 04 6, 42 0, 35 1, 00 0, 95 0, 91 0, 55 1, 80 1, 15 0, 74 2, 00 1, 38 6, 50 1, 60 9, 08 8, 50 7, 10 0, 70 5, 38 0, 30 1, 00 1, 00 1, 00 0, 55 2, 00 1, 17 0, 83 2, 30 1, 50 8, 00 2, 30 9, 63 9, 16 7, 50 0, 85 6, 57 0, 35 1, 10 1, 00 1, 00 0, 50 2, 50 1, 23 0, 83 2, 00 1, 50 10, 00 3, 00 10, 32 9, 66 7, 50 0, 90 7, 17 0, 45 Pregled statističnih okolišev izbranih po metodi vzorca leta 1965 v anketo o kmečkih gospodarstvih po občinah Občina Ime Izbranega statističnega okoliša Občina Ime izbranega statističnega okoliša Brežice Jesenice Krško Laško Lenart Lendava Liti ja Logatec Maribor Murska Sobota Nova Gorica Črne Selo pri Žirovnici Brod pri Podbočju Močilno pri Radečah Gočova Gaberje pri Lendavi Moravče pri Gabrovki Račeva Grčarevec - 1967 Hotedršica Prepolje pri Staršah Kovačevci p. Grad Levpa Novo mesto Piran Ptuj Radlje Sevnica Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Šmarje pri Jelšah Tolmin Žalec Dolenji Suhadol Sečovlje Gradišče pri Zg. Leskovcu Kozji vrh pri Podvelki Loka pri Zidanem mostu Zgornja Ložnica Loče pri Poljčanah - 1967 Mlače Sedlarjevo pri Bučah Vol če Vrbje (izbrana gospodinjstva niso sodelovala in tu ankete ni bilo) Pregled občin v katerih je bil po metodi vzorca leta 1965 izbran po 1 statistični okoliš v anketo o krečkib gospodarstvih Jrcvograd 1 Mursko Sobota MARIBOR 0 © Radovljico Iddja Radij© ci> Eravl . © Ravne na Kcco&sn /' Slovenj Gradec ovenjicA Slovmdco Vel«v)e ^Bistrica __ Mozirje J CA/ Olj Žalec ^ / ^Smcfrje pri Jelšah t*? © i GomJaN Rfdgona^ © Ljutcraer Ptuj © afjo Loka ^ -Ši^ca fX V UUBUANA* /Vrhnike^ uj jLogatacV Kamii: Dernžale S. ZatjafJe 'jS^ritJur prt d Polj« ©^ LiUJa .©i Krško r Brežice •»©C © .© 0 ■ i zbran statistični okoliš Ko£ev]e , Ilirska Bistrica \OncroelJ V ob£inah, ki so označene i X je bil izbran 1 statistični okoliš v anketo. Po odbiri leta 1965 sta bila le v občini Logatec izbrana » anketo 2 st. -. tistlEna okoliša 10 1. NEKATERI VAŽNEJŠI KAZALNIKI V SFRJ IN SR SLOVENIJI IZ ANKETE O KMEČKIH GOSPODARSTVIH V LETIH 1965 - 1967 1. 1 Skupni in čisti dohodki - poprečje na anketirano gospodinjstvo - din SFRJ 1965 1966 1967 Skupni dohodki vsi J)" materialni stroški in davki čisti dohodki brez davka Razdelitev čistih dohodkov 2) osebna potrošnja vsa v denarju v naravi vlaganje v gospodarstvo 3) nakup in izgradnja stanovanj odplačilo dolgov razlika v gotovini 9 029 1 328 7 701 6 495 3 620 2 875 139 269 384 414 11 673 1 610 10 063 7 638 4 367 3 271 478 364 411 1 172 12 401 1 700 10 701 8 091 4 554 3 537 358 480 441 1 331 SR Slove1965 11 403 1 671 9 732 7 832 5 148 2 684 995 426 264 641 ni ja 1966 14 772 1 928 12 844 9 471 6 116 3 355 1 153 374 299 1 547 1967 16 037 2 112 13 925 9 912 6 520 3 392 851 494 327 2 341 1) V skupnih dohodkih so zajeti materialni stroški in davki. 2) V čistih dohodkih niso zajeti davki in pozitivne zaloge živil in živine (negativne zaloge so dodane) in predstav. Ijajo razpoložljiva sredstva za pokritje izdatkov med letom. 3) Med vlaganja v gospodarstvo niso zajeta posojila, dota in pd. 1. 2 Denarni prejemki - poprečje na anketirano gospodinjstvo din SFRJ SR Slovenija 1965 1966 1967 1965 1966 1967 Skupaj Od gospodarstva vsi poljedelstvo sadjarstvo in vinogradništvo živinoreja ostalo Zunaj gospodarstva vsi od zaposlitve v podjetjih in zadrugah prevozništvo in domača obrt lov in ribolov in prodaja gozdnih sadežev delo pri zasebnikih in prodaja apna in kamna ostalo 6 736 2 998 9 065 4 088 9 445 4 089 9 173 3 656 11 946 5 202 13 162 5 249 798 1 012 1 046 454 561 425 240 405 360 328 532 379 1 805 2 483 2 493 2 687 3 882 4 199 155 188 190 187 222 246 3 738 2 470 4 977 3 294 5 356 3 678 5 517 3 911 6 744 5 030 7 913 5 558 207 291 343 271 293 482 81 116 111 347 303 366 293 461 489 416 467 735 687 815 735 572 651 772 1. 3 Denarni izdatki poprečje na anketirano gospodinjstvo - din SFRJ 1965 1966 1967 SR Slove1965 nija 1966 1967 Skupaj Za gospodarstvo in za stranske dejavnosti vsi kmeti jska proizvodnja davek od kmetij' stva vlaganje v gospodarstvo stranska dejavnost Za gospodinjstvo vsi hrana tobak in pijače obleka in obutev ' stanovanje, kurjava in razsvetljava drugi osebni izdatki 6 348 2 318 771 491 7 920 8 142 8 533 10402 10821 2 751 2 639 3 120 3 610 3 480 914 907 1 063 1 222 1 199 641 727 399 609 632 990 1 141 939 1 449 1 682 1 368 66 85 66 209 97 281 4 030 5 169 5 503 5 413 6 792 7 341 1 293 1 517 1 545 1 708 2 017 2 230 337 442 477 366 463 561 718 862 902 1 058 1 140 1 225 628 765 756 1 195 1 465 1 306 drugo 761 781 874 1 086 1 031 1 198 293 802 949 90 676 821 11 1. 4 Vrednost osebne potrošnje 1) - na 1 člana anketiranega gospodinjstva SFRJ SR Slovenija 1965 1966 1967 1965 1966 1967 Vsi Hrana in pijača Tobak Obleka in obutev Stanovanje, kurjava in razsvet1 java Pohištvo Higiena in zdravje Kultura Drugi osebni izdatki 1 353 1 625 1 721 1 959 2 255 2 418 801 942 1 000 1 047 1 221 1 342 35 46 55 33 39 45 158 190 202 265 272 299 131 154 168 197 306 203 94 127 111 212 272 237 40 47 51 69 82 41 52 56 50 62 64 1-5 Letna potrošnja živil - na 1 člana anketiranega gospodinjstva - SFRJ 1965 1966 1967 Mo vsa ka koruzna Meso in ribe Maščobe Mleko litrov Mlečni izdelki Jajca kosov Krompir Fižol Zelenjava Sadje 182 36 180 31 175 31 23 23 25 15 15 16 73 84 83 79 85 95 43 42 44 10 9 9 7 41 47 46 14 17 21 53 67 78 86 101 139 10 11 11 SR Slove1965 122 14 35 20 136 2 133 83 7 36 56 18 ni ja 1966 120 15 34 20 152 2 147 75 6 36 56 17 1967 116 13 34 20 154 1 150 84 6 41 74 18 1) Osebno potrošnjo sestavljajo: denarni izdatki za gospodinjstvo in vrednost naturalne potrošnje obračunane po poprečnih prodajnih cenah anketiranih gospodinjstev. 1. 6 Kalorična vrednost porabljenih živil SFRJ Slovenija 1965 1966 1967 1965 1966 1967 Poprečno dnevno kalorij na člana gospodinjstva 2 847 2 823 2 820 2 678 2 676 2 687 moka vsa koruzna meso in ribe % od skupne kalorične vrednosti prehrane maščobe mleko mlečni izdelki jajca krompir fižol zelenjava 63, 0 62. 2 60, 6 44. 3 43, 9 42, 2 13, 8 10, 8 11, 0 5, 2 5, 5 4, 9 5, 4 5. 2 5, 7 8. 3 8. 0 8. 1 11, 4 12, 7 12, 9 18, 6 18, 3 18, 0 5, 0 5, 0 4, 9 8, 4 9. 4 9. 5 2, 0 1, 7 2, 0 0, 5 0, 5 0, 4 0, 6 0, 6 0, 7 1. 0 1. 1 1. 1 3, 5 3. 4 3. 5 7. 0 6, 4 7. 1 3. 1 3. 2 3, 2 2, 6 2. 0 2. 1 1, 1 1, 0 1, 0 0, 9 0, 9 2, 0 sadje 1, 4 1, 0 1. 3 1. 4 2, 7 3. 5 sladkor in med 3, 5 4, 0 4, 2 7, 0 6, 8 7, 0 1. 7 Biokemična sestava porabljenih živil SFRJ SR Slovenija 1965 1966 1967 1965 1966 1967 Gramov dnevno na 1 člana ogljikovi hidrati 467 466 461 399 392 397 maščobe 68 70 72 bel ja 90 90 90 vse 89 79 78 8 526 " 9 634 8 269 • 3 574 9 634 8 269 4 878 4 333 4 473 6 358 9 389 9 288 6 569 2 983 4 092 1 3 685 6 072 6 584 7 820 6 036 7 1 86 1 715 .1 671 2 240 5 005 6 097 5 21. 2 2 432 2 543 2 452 2 573 3 536 2 760 2 768 7 208 9 .517 j 4 923 5 663 7 204 j 7 1 30 6 543 9 321 8 455 9 075 9 936 \ 5 073 6 471 6 895 ; 2 367 . 2 367 3 063 j 2 823 3 416 4 618 i 8 565 9 257 3 542 t 2 31 3 1 791 2 790 * 3 955 5 422 5 422 8 660 9 678 8 525 5 1 38 7 247 7 870 3 444 5 964 5 472 8 1 30 2 247 2 871 3 540 2 858 3 634 2 423 2 359 2 698 7 827 7 827 9 068 * 5 392 5 223 5 128 [ 4 878 • 4 333 4 473 2 079 4 1 30 • 4 084 1 7 369 4 549 6 018 j 5 853 3 447 6 525 * 2 439 .3 609 4 244