z 1 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 2 Ljubljan&, februar 1986 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 49 Lado Eleršek: Vegetativno razmnoževanje in nJegova vlGga pri žlahtnenju gozdnega drevja 56 59 Marjan ZupanCič. Korenine gozdnih dreves . in njihov pomen v gozdnem ekosistemu Tone jezmk: Nekateri izsledk1 in izkušnje pri redčenju in obvejevanju smrekovih sesto- jev 65 Dr. j ože Maček (Der Spiegel): Neskladnosti v teorijah o odmiranju gozdov 68 Lado Eler.'5ek: KraJina se spreminja 70 jorg Barner: Pogled na 30 let sodelovanja s Slovenskim inštitutom za gozdno m tesno gospodarstvo 77 Prof. dr. Dušan Mlinšek: Mednarodna konfe- renca o drevesu in gozdu 79 Dr. Franjo Kordiš: še o idrijskih gozdovih 84 Književnost 85 Boštjan Košir. Gozdarstvo v deželi fjordo v 87 Marko Kmecl: Razmišljanje ob smrti Milana Kudra Slika na naslovni strani: Arhitektura na robu gozda Foto: B. Ocvirk Tisk: Ttskarna Tone Tomšič, Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženUjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. Janez Božič Mitja Cimperšek Jože ČermelJ Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone Šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boš~an Anka dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljub ljana Erjavčeva cesta l S Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Lj ubljana, Erjavčeva 15 50 1 o l -678-48407 Letno tzide JO š tevilk lO issues per year Letna individualna naročnina 1000 din za OZD in TOZD 4000 din za dijake in študente 400 din za inozemstvo SO DM posamezna številka 250 d in Ustanovite ljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije te r Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg nJiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po rrmenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421 -1 174 z dne 13. 3 1974) za GV nt treba plačatl temeljnega davka od prometa proizvodov. OXF.: 181.51 Vegetativno razmnoževanje in njegova vloga pri žlahtnenju gozdnega drevja Lado Eleršek* Eleršek, L.: V egetativno razmnoževanje in njego- va vloga pri žlahtnenju gozdnega drevja, Gozdar- ski vestnik, 44, 1986, 2, str. 49. V slovenščini, cit. lit. li. Sestavek opisuje različne načine vegetativnega razmnoževanja gozdnih drevesnih vrst in tehnike, ki se pri tem uporabljajo. Predvsem obravnava ve- getativno razrrmoževanje s potaknjenci in njegov pomen za žlahtnenje gozdnega drevja. Opisuje re- zultate poskusov pri zakoreninjanju smrekovih po- taknjencev, kjer se je pokazalo, da se hitra rast ma- tičnih dreves dobro prenaša na vegetativne po- tomce. Eleršek, L.: Vegetative propagation and his part in breeding of forest trees, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 2, p. 49 in slovene, ref. ll. In this article are represented d.ifferent kinds of vegetative propa- gation of forest trees and some technics used in this propagation. There is an emphasis on vegetative propagation by cuttings. And his importance in breeding of forest trees. The author descri.bes re- sults of experiments in rooting of spruce cuttings, where it' s shown that fast growth of paren tal plants is well trasmited on vegetative posterity. * L. E. dipL inž. gozd. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljub- ljana, YU Za umetno obnovo gozdov razrnnožujerno danes gozdno drevje s semeni, kar imenuje- mo generativno ali spolno razmnoževanje. Poleg tega načina pa poznamo tudi vegeta- tivno ali nespolno razmnoževanje, ki ga deli- mo v: - avtovegetativno razmnoževanje (s po- taknjenci) - heterovegetativno (s cepljenjem) - mikro razmnoževanje. Pri avtovegetativnern ali neposrednem ve- getativnern razmnoževanju nova rastlina ob- likuje lastne korenine. Pri heterovegetativ- nem razrnnoževanju pa novo rastline sestavi- mo iz dveh rastlin - podlage s koreninami in cepiča. A vtovegetativno lahko razmnožujemo s potaknjenci (enoletni odganjki, listni potak- njenci, koreninski potaknjenci), z grobenica- mi in vlačenicarni. z grobenicami vršičkov, s koreninskimi izrastki, z osipanjem ali prepro- sto z deljenjem rastline. Heterovegetativno razmnoževanje, ki ga tudi imenujemo cepljenje, so poznali že več tisoč let pred našim štetjem. Cepljenje je us- pešno le pri istih rastlinskih vrstah, pri genet- sko sorodnih rastlinah in pri kompatibilnih (skladnih) rastlinah, sicer lahko ta zveza kas- neje propade. Cepič in podlaga se spoji ta, če združimo njune kambijske dele v času moč­ ne aktivnosti in pri ugodni toploti in vlažnosti zraka. Glede na čas cepljenja ločimo: - cepljenje na speče oko, ki ga opravlja- mo pozno poleti in - cepljenje na živo oko, ki ga opravljamo zgodaj spomladi. Glede na vrsto cepiča pa ločimo: - cepljenje z listnim popkom (okuliranje) - cepljenje z vejico. Medtem, ko je razmnoževanje topolov in vrb s potaknjenci preprosto in zato tudi pri nas običajno, je razmnoževanje drugega gozdnega drevja težavnejše. V večjem obse- gu so pričeli razmnoževati iglavce in listq,yge v raziskovalne namene šele leta 1930, mno- žično razmnoževanje gozdnih drevesnih vrst s potaknjenci, pa se je pričelo šele po drugi svetovni vojni. Pri nas srno doslej razmnoževali, razen to- polov in vrb, tudi nekatere druge listavce in iglavce, vendar predvsem za potrebe horti- kulture. Prve poskuse za potrebe gozdar-· stva je opravil Brinar ( 1971 ), ki je zakoreninjal metasekvojo. Leta 1982 je Markovic zakore- ninjal manjše število smrekovih potaknjen- 49 cev v laboratoriju brez uporabe rastnih hor- monov. Spoznanje, da nagel razvoj gozdar- ske genetike brez obvladovanja tehnike ve- getativnega razmnoževanja ni mogoč, je na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo vo- dilo do razvoja raziskovalnega programa na tem področju. Leta 1983 smo opravili prve poskuse zakoreninjanja smreke in metasek- voje. Naslednje leto, ko smo zgradili plaste- njak, smo poleg smreke, katero smo tudi ge- netsko zbirali, zakoreninjali še zelene potak- njence navadne robinije in njen kasneje cve- toči različek. Letos smo razširili avtovegeta- tivno razmnoževanje še na japonski macesen, evropski macesen, rdeči bor, trepetliko in mamutovec. POMEN VEGET ATIVNEGA RAZMNOŽEVANJA ZA GOZDARSTVO Pri generativnem razmnoževanju se po- tomci razlikujejo od staršev in tudi med se- boj, saj so njihove lastnosti odvisne od slučaj­ ne kombinacije genov obeh staršev v mejozi. Pri vegetativnem razmnože vanju pa nastane- jo potomci z enostavno delitvijo celic, mitozo, zato imajo potomci istega matičnega drevesa isto dedno osnovo in so si na enakem rastišču povsem podobni. Kakovostne lastnosti izbra- nih matičnih dreves se v celoti prenesejo na njihove potomce. Generacijski ciklus traja pri razmnoževanju gozdnega drevja s potak- njenci le nekaj let, medtem ko traja ta ciklus pri generativnem razmnoževanju več deset let. V primerjavi s heterovegetativnirn raz- množevanjem je avtovegetativno razmnože- vanje cenejše, vendar tudi zahtevnejše in po- gosto uspešno le, če uporabljamo rastne hor- mone in če vzgajam o rastline v kontroliranem okolju. V svetu uporabljajo vegetativno raz- množevanje gozdnega drevja množično za snovanje nasadov, pa tudi v manjšem obsegu za znanstveno raziskovalne namene. S potaknjenci lahko razmnožujemo posa- mezna hitrorastoča drevesa in drevje, ki ima kvalitetnejši les, proti boleznim odporno drevje ali pa drevje, ki je odpornejše na onesnažen zrak. Rast nasadov lahko že v prvi fazi izboljšamo s tako selekcijo za 15-20 %, s ponovno selekcijo najboljših osebkov in pro- venienc pa lahko izboljšamo rast še za 20-30% (Hočevar 1984). V raziskovalnem delu uporabljamo vegetativno razmnoževa- nje tudi za izboljšanje točnosti primerjalnih poskusov. Nadalje lahko z avtovegetativnim 50 razmnoževanjem opravimo genetsko pre- verjanje izbrancev. Avtovegetativno razmno- ževanje pa se vključuje tudi v širši koncept žlahtenja gozdnega drevja. Od izbranega se- menskega materiala do genetsko testirane- ga semenskega materiala pridemo s po- močjo generativnega razmnoževanja, do ge- netsko testiranega visokokavostnega se- menskega materiala pa lahko pridemo smo- trno le z avtovegetativnim razmnoževanjem. Do slednjega pridemo z individualno selek- cijo že izbrane provenience, z avtovegetativ- nim razmnoževanjem teh selekcioniranih dreves in po potrebi s ponovno selekcijo. Kako lahko avtovegetativno razmnoževa- nje uporabimo za izboljšanje rastne zmoglji- vosti. kvalitete lesa in rezistence pri gozd- nem drevju, je prikazal tudi Weisgerber 1983 v shemi. Klonski nasadi selekcioniranih sadik so v rasti enotnejši. Zaradi hitrejše rasti osnujejo nasade z večjimi razmiki, stroški čiščenja pa so zato nižji. Ti sestoji lahko služijo kasneje za elitne semenske objekte (Kleinschmidt 1982). Po drugi strani pa lahko osnujemo s sa- dikami, ki so vzgojene iz potaknjencev, tudi semenske plantaže. Zaradi relativno cenej- šega saditvenega materiala osnujemo te plantaže navadno z večjim številom drevja, kasneje pa z naknadnim izborom in posekom pridobimo lesno maso in izboljšamo plantažo. Pri osnovanju klenskih nasadov moramo uporabljati dovolj veliko število različnih klo- nov. V nasprotnem primeru bi osiromašili in zmanjšali genetsko pestrost drevesn.ib vrst, ki je nujno potrebna v raznolikem in spremi- njajočem se gozdnem prostoru. Zaradi ohra- nitve genetske variabilnosti moramo upora- biti pri ocenjevanju nasadov vsaj 100 klonov. IZHODIŠČA IN TEHNIKE VEGETATIVNEGA RAZMNOŽEVANJA V tem poglavju bomo govorili o tehniki raz- množevanja z enoletnimi odganjki. Uporab- ljamo lahko olesenele, pololesenele ali pa neolesenele potaknjence. Na uspeh zakore- ninjanja vplivajo naslednji endogeni (no- tranji) dejavniki: - čas (termin) potikanja; - starost matičnih sadik, - mesto odvzema potaknjenca na dre- vesu, - fiziološko stanje matičnega drevesa, npr. prehranjenost. Eksogeni (zunanji) dejavniki, ki vplivajo na zakoreninjenje, so: - rezanje in shranjevanje potaknjencev, - substrat za potikanje, - kakovost vode, - temperatura zraka in svetloba, - rastni hormoni in regulatorji, - higiena in zdravstvena zaščita. Ko potaknjence odrežeme od matičnega drevesa, jim s tem prekinemo dovod vode. šele po oblikovanju kaiusa in korenin, lahko vodo črpajo sami. Transpiracijo potaknjen- cev lahko močno zmanjšamo tako, da na njih ustvarimo vodno prevleko (film) in da pove- čamo zračno vlago, kar dosežemo z roše- njem ali meglenjem. Predvsem za listavce je primeren sistem meglenja. Pri masovnem razmnoževanju drevja s potaknjenci uporab- ljamo tako imenovani »Mist propagation«, to je sistem za avtomatično meglenje oziroma rošenje. Pri tem uporabljamo linijo, ki je se- stavljena iz naslednjih elementov: - elektromagnetnega ventila, - elementa za krmiljenje (programatorja), - šobe. Vodni film na iglicah, oziroma listih, us tva- rimo z razpršilnimi šobami, ki so nameščene približno l m nad gredico, tako da pršijo po- taknjence čimbolj enakomerno. Pogostnost pršenja in njegovo trajanje krmil imo glede na izhlapevanje, ki je odvisno od temperature in zračenja. Sistem za avtomatično pršenje ustvarja visoko zračno vlago, površina listov in iglic je stalno vlažna, temperatura zraka pa je zaradi izhlapevanja nižja. Pred 7S leti je odkril Fitting, da obstajajo tudi v rastlinah »honnoni«, ki vplivajo na iz- menjavo rastlinskih snovi. Leta 1934 je bil od- krit eden izmed rastnih hormonov avksinov, to je ~-indol-ocetna kislina. To so kmalu izde- lali tudi sintetično. Značilno za rastlinski hor- mon je, da deluje v majhnih koncentracijah. Vrsta in koncentracija hermona je specifična za drevesne vrsto in letni čas tretiranja. V na- šem primeru je smiselna uporaba t~h hormo- nov, če povzročajo hitrejše, oziroma številnej- še odganjanje korenin. Določene vrste od- ženejo korenine le, če uporabimo hormon. Hormone lahko uporabimo: - v prašni obliki, v kateri je hormon vne- šen v smukec. Z njim naprašimo baze potak- njencev; - kot koncentrirana tekočo raztopino za kratkotrajno namakanje (3-S sek); - kot nizkokoncentrirano raztopino za daljše namakanje (12-24 ur); - za mazanje baze potaknjencev s hor- monsko pasto. Za zakoreninjanje potaknjencev uporab- ljamo pretežno naslednje hormonske aktivne snovi: - beta-indilylocetno kislino, - beta-indolyl-3-masleno kislino, - alpha-naphtylocetno kislino. V prodaji so tudi tovarniški hormonski pri- pravki, kot Seradix A in B, Rhizopon, Wurzelfix, Hare in drugi. REZULTATI DOMAČIH RAZISK.A V RAZMNOŽE V ANJA DREVESNIH VRST S POT AKNJENCI Razmnoževanje smreke in metasekvoje s potaknjenci iz leta 1983 smo opisali v. Gozdar- skem vestniku 1984/3, vegetativno razmno- ževanje kasneje cvetoče robinije pa v Goz- darskem vestniku 1985/4. Tu bomo opisali le razmnoževanje izbranih smrek s potaknjenci, ki smo ga zastavili leta 1984 in rast tako vzgo- jenih sadik v naslednjem letu. Gospodarsko zanimive hitreje rastoče raz- lične smreke lahko dobimo v vseh gozdnih drevesnicah in tudi v nasadih. Dedno pogo- jenost te hitrejše rasti pa je potrebno šele preveriti, saj lahko izvira iz boljšega mikro- rastišča. V drevesnicah smo izbrali najvišje smreke (ki predstavljajo l %skupne popula- cije) in pop rečne smreke za primerjavo. Šele nadaljnje preverjanje teh vegetativnih po- tomcev in nadaljnji izbor nam bosta dala kva- litetnejši sadilni material. Mnenje nekaterih posameznikov, da so te stvari v svetu že do- rečene in da se nam ni potrebno z njimi uk- varjati, je po našem mnenju povsem nepri- merno, saj lahko s tem načinom dela izboljša- mo in ohranimo naše provenience. Kot potre- bujemo lastno dejavnost pri celotnem gospo- darjenju z gozdom, tako potrebujemo svojo dejavnost pri žlahtnenju gozdnega drevja, seveda v obsegu danih možnosti. Potaknjence različnih provenienc štirilet- nih smrekovih sadik iz drevesnice smo na- brali 12. 3. 1984. ·Skupaj smo nabrali 1376 po- taknjencev. Kako so se ti potaknjenci zakore- ninih, je razvidno v tabeli. Po prvem letu rasti na gredicah, jeseni 1985, smo izmerili višine in višinske prirastke smrekam, vzgojenim iz potaknjencev štirilet- nih velikih in normalno velikih smrek. V letu dni od sajenja je na gredicah propadlo 29 % sadik, v enoinpolletnem obdobju, to je od za- 61 če tka potikanja potaknjencev, pa je propad- lo 38 % osebkov. Višinski prirastki so bili v tem letu pri sadikah, ki izhajajo iz nad popre- čno velikih smrek, za 34 % višji od prirastkov sadik, ki izhajajo iz normalno velikih smrek. Ugoden odstotek kaže na učinkovitost in smi- selnost takega izbora in načina razmnoževa- nja. NEPOSREDNO VEGETATIVNO RAZMNOŽE V ANJE S POTAKNJENCI - enoletni odganjek (lesni, polzeleni, zeleni) (terminalni 1, bazalni, vrnesnP, z enim popkom3, z enim listom4) - listni potaknjenecs - koreninski potaknjenec5 Z ŽIVICAMP Z ZRAČNIMI GROBANICAMI8 Z GROBANICAMI (položenicami)9 . IN VLAČENICAMI 10 Z GROBANICAMI VRŠICKOVII S KORENINSKIMI IZRASTKJ12 Z OSIP ANJEM (grebeničenjem) 1 3 Z DELJENJEM 14 52 14 3 4 ~' r ,r, . ~ i'V( ~\s . 10 ' . . 1 ~------------------------------------------------------------------------------------- l CEPLJENJE CEPLJENJE NA SPEČE OKO (pozno poleti) l okulacija 2 ploščičasta okulacija 3 cepljenje Chip 4 gajzenhajmska okulacija 5 nikolac1ja 6 cepljenje iglavcev z enako debelim cepičem (stranska dolaga) 7 cepljenje iglavcev s tanjšim cepičem (stransko vbadanje) 8 cepljenje iglavcev s tanjšim cepičem (cepljenje za lub) 6 7 8 Opomba: Metode so uporabne tudi za cepljenje na živo oko. CEPLJENJE NA ŽIVO OKO (konec marca do začetka aprila) 1 kopulacija (prosto spajanje) 2 angleška kopulacija (kopulacija z jezikom) 3 s strojem omega 4 žlebičkanje 5 cepljenje v razkol 6 sedlanje 7 dolaga s strani 8 cepljenje za lub 9 ablaktacija w l 2 3 4 6 7 8 9 53 54 SHEMATIČNI PRIKAZ ŽLAHTNENJA GOZDNEGA DREVJA (izboljšanje rastne zmogljivosti, kvalitete lesa, rezistence) IZVOR,SESTOJ (POPULACIJA) SESTOJ Q --0--- POSAHE Z NO DREVO SEMENSKA PLANTA2A OHRANITEV IZBRANIH DREVES PROSTOR ZA KR12ANJE SEMENSKA PLANTA2A SEMENSKA PLANTA2A OH RAN 1 TEV KRI2ANCEV KLON VEčKLONSKI SESTAV IZBRAN SADILNI MATERIAL TESTIRAN SADILNI MATERIAL VZGOJNE METODE : METODE RAZHN02EVANJA: METODE PREVERJANJA; 8 z izborom ® avto-..egetativno EJ testi ran je nasledstva 0 s križanjem @ generativno ~ testi ran je k 1 ona 6 z mutacijo ® heterovegctativno l Zakoreninjanje smrekovih potalrnjencev štiriletnih normalnih (l) in velikih (2) sadik iz drevesnice Mengeš (1984) Poreklo Godovič Hrušica Jelovica Novaki Skupaj Število posajenih potaknjencev 344 344 344 344 1376 Stopnja tveganja med porekli v % Stopnja tveganja med 1 in 2 v % Delež zakoreninjenih potaknjencev v % 2 90 94 80 85 79 78 92 95 85 88 0,3* * 31 Višinski prirastek v cm 2 2,6 3,2 2,7 2,7 2,4 2,5 2,6 2,8 2,6 6,8 19 12 Opomba: V času zakoreninjanja razlika med višinskim prirastkom (l) in (2) ni značilna. IJTERATURA l. Brinar, M. (1971): Pasekvoja (Metasequoia gl- yptostroboides) nova pomembna eksota. Gozdar- ski vestnik, 30, 8:257-264. 2. Eleršek, L., Hočeva~. M., Jurc, D. (1984): Raz- množevanje smreke in metasel 0,5). Ta ugotovitev velja predvsem v letvenjakih. Za oceno vitalnosti nam služi tu- di barva in videz lubja; gladko lubje, s po- udarjeno (rdečkasto) barvo, je znak dobre vitalnosti. Naslednji znak, ki soodloča o izbiri nosilca, je njegov socialni položaj. Kot uspeš- ni nosilci so se izkazali samo osebki zgornje- ga, to je prvega socialnega razreda (po IUFRO- biološki klasifikaciji le tisti osebki, ki imajo oceno vitalnosti 100). Če osebke tega zgornjega socialnega razreda, ki tvorijo »streho sestaja«, razdelimo na tri podrazre- de, tj. na razred nad vladajočih, razred vlada- jočih in razred sovladajočih, potem smemo nosilce izbirati le v razredu nadvladajočih ter razredu vladajočih. · Tabela 1: Analiza izbire nosilcev (vse vrednosti se nanašajo na 1 ha) število Sl!!"'iio izpadhh obvejeruh Srevllo Skupno obveJ>Uvod v raziskovanje in načrtovanje krajine« (17): »Osmo načelo za urejanje prostora našega zveznega zakona o urejanju prostora nakazu- je povezanost prebivalstva s prostorom, v ka- terem živijo, ter na zgodovinske in kulturne zveze, ki jih je treba pri načrtovanju krajine upoštevati.« K temu sem v knjigi dodal: ))Po tem načelu torej lahko začnemo načrtovati ta- ko rekoč že od vsega začetka časa. Predmet načrtovanja je vedno nekaj, kar se je že izob- likovala v zgodovini in tako prišlo v današnji čas. Ta zgodovinski vidik moramo upoštevati tudi, kadar načrtujemo temeljite spremembe v krajini.« Za utemeljitev te teze mi je dr. Milan Ciglar predlagal zelo zanimiv primer kočevske krajine, ki jo je potem obdelal v disertaciji z naslovom: »Raziskave o posledicah odselitve prebivalstva v gozdnati krajini na primeru Kočevske« (Prispevek h kvantificiranju kul- turne krajine kot osnova načrtovanja prosto- ra in krajine). Pokojni dr. Milan Ciglar je bil nenavadno vsestranska osebnost. Na eni strani se je za- nimal za zgodovinska vprašanja, na drugi strani je bil visoko nadarjen raziskovalec in odličen matematik. Bil je primerna osebnost, da zapolni pomembno praznino v temeljih prostorskega načrtovanja. Tako je s svojo di- sertacijo postavil temelje zgodovinske meto- de pri načrtovanju prostora. S sistematično primerjavo zgodovinskih podatkov z ekolo- škega in socialnoekonomskega področja iz 19. stole~a z današnjimi podatki, je matema- tično izrazil težnje razvoja za prihodnost, kar daje pomembno osnovo za načrtovanje pri- hodnjega razvoja krajine. Tri mesece pred svojo smrtjo me je obis- kal zadnjikrat v Freiburgu in mi je žareč od veselja pripovedoval, da je pri svojem delu preskusil svojo metodo cenitve podatkov, s katero moremo nadomestiti zelo težavno me- todo zbiranja točnih številčnih podatkov. Pri tem je dobil zelo zadovoljive rezultate. Še pred svojo smrtjo je sam poskrbel za nadalj- nji razvoj svoje znanstvene metode. Ko sva se pogosto pogovarjala, mi je nekoč dejal: ))Moja disertacija naj ne bo samo pri- spevek k znanosti in praksi, ampak tudi k mi- ru in razumevanju med narodi.« Kako si je to zamišljal, je povedal tudi v uvodu k svoji disertaciji (18): »Primer Kočev­ ske dežele je primer naloge, kjer moramo popraviti posledice nesmiselnega zgodovin- skega in političnega dogajanja in kjer mora- mo paziti, da se dogajanja, kot smo jih nekoč imeli na Kočevskem, ne ponovijo. Obravna- vanje tega problema pomeni značilno nalogo današnjega časa, ki ne terja samo sodelova- nja v okviru ene dežele, ampak terja sodelo- vanje med več sosednjimi deželami.« K temu naj dodam, da je v našem sodelo- vanju že kmalu po koncu vojne pa do danes misel o razumevanju med narodi in o miru · vsaj za nas postala realnost. Miru ne uresničujemo samo z medseboj- nim sodelovanjem. Zadostuje že naše vsak- danje gozdarsko delo. To se začenja v mno- gih deželah s pogozdovanjem goljav in z ob- navljanjem nekdanje rodovitnosti tal in s tem z ustvarjanjem možnosti za življenje domače­ ga prebivalstva. Na krasu, kot ga imamo v Ju- goslaviji, si gozdarji že več kot sto let vzorno prizadevajo za to. Prevod: M. Zupančič IJTERATURA l. Barner, J.: Waldbauliche und forstbotanische Grundlagen zur Frage des Pappelanbaus auf grundwassergeschadigten Standorten. Berichte der Naturforschenden Gesellschaft zu Freiburg (Breisgau), Band 42, Heft l, 1953. 2. Barner, J.: Člkologische und biologische Un- tersuchungen an 39 slowenischen Pappelvorkom- men. Bericht des Slowenischen Instituts fill Forst- und Holzwirtschaft in Ljubljana, 1958. 3. Zupančič , M.: Histometrische Untersuchun- gen an Jahrringquerschnitten von slowenischen Pappe1n. (Ein Beitrag zur Holzanatornie und Člkolo­ gie der Waldbaume) Dissertation der Natur- wissenschafllich-mathematischen Fakultat der Uni- versitat Freiburg i. Br., 1963. 4. Barner, J.: Jahrringhistometrische Ergebnisse als Kriterien fur die Vitalitat und Reaktion von Bau- men gegeniiber okologischen Einwirkungen, All- gemeine Forst- und Jagdzeitung, Heft 12, 1963. 5. ZeifHnformation.: Mikroskopie und Bild- analyse, Band 27, Heft 94, 1982. 6. Božič, J: Ein Beitrag zur Erfassung von Pap- pelmutterbaumen der Sektion Leuce in Slowenien. Disserta ti on der Naturwissenschaftlich-mathema- tischen Fakultat der Universitat Freiburg i. Br., 1966. Zbornik, Ljubljana, št. 5, 1967. 7. Weisgerber, H.: Forstpflanzenzuchtung- Auf- gaben, Ergebmsse und Ziele von Zuchttmgsarbei- ten mit Waldbaumen in Hessen. Mitteilungen der Hessischen Landesforstverwaltung, Band 19, 1983. 8. Barner, J.: Der Beitrag des Waldbaus zur Waldschadensforschung (im Druck), Allgemeine F orstzei tschrift, 1986. 9. Sittler, B.: Experimentell 6kologische Unter- suchungen an 15 slowenischen Buchenprovenien- zen zur Beurteilung ihrer Anbaufahigkeit in der Bundesrepublik Deutschland. Dissertation der Forstwissenschaftlichen Fakultat der Universitat Freiburg i. Br., 1981. 10. Geyer, K.: Der gernischte Wald, Paul Parey- Verlag, Berlin 1886. ll. Molisch, H.: Der Einfluf) einer Pflanze auf die andere- Allelopathie, Gustav-Fischer-Verlag, Je- na, 1937. 12. Barner, J., und Miklavžič, J.: Grundlagenfor- schung fUr den Aufbau von Holzplantagen in Slo- wenien, Allgemeine Forst- und Jagdzeitung, 139. Jahrgang, Heft 6, 1968. · 13. Al-Kawaz, S.: Morphometrische Wurzel- unters'lchungen in Fichtenreinbestanden und in Mischbestanden von Fichte und Erle. Dissertation der Forstwissenschaftlichen Fakultat der Universi- tat Freiburg, 1978. 14. Hassan, S.: Untersuc;;hungen Uber die Organ- unterschiede von Fichtenpflanzen im Reinbestand und im Mischbestand mit Erle. Dissertation der Forstwissenschaftlichen Fakultat der Universitat Freiburg i. Br., 1976. 15. Barner, J.: Experimentelle Člkologie des Kul- turpflanzeuanbaus, Verlag Paul Paray, Hamburg 1965. 16. Barner, J.: Rekultivierung zerstorter Land- schaften. Enke Verlag, Stuttgart 1978. 17. Barner. J.: Einfiihrung in die Raumforschung und Landesplannung, Enke Verlag, Stuttgart 1975. 18. Ciglar, M.: Untersuc~ungen liber die Folgen der Entvolkerung einer w.1ldreichen Kulturland- schaft, dargestellt am Beisp el des Gottscheer Lan- des (Ein Beitrag zur Quantifizierung einer Kultur- landschaft al Grundlage fUr die Raum- und Land- schaftsplanung). Dissertation der Forstwissen- schaftlichen Fakultat der Universitat Freiburg i. Br., 1980. 75 VEČBOBENSKI VITEL s stolpom za spravilo lesa LESNA- edina v Jugoslaviji proizvaja večbobenski vitel s stolpom za spravilo lesa. Izdeluje ga po lastni tehnologiji iz domačih delov in domačega materia- la. VBS-1500 je sodoben sistem za spravilo lesa s težko dostopnih terenov, z akcijskim polmerom do 400 m. Odlikuje ga velik delovni učinek ob razme- roma nizkih stroških. Njegove prednosti so v eno- stavnem upravljanju, hitri montaži in demontaži, prihranku pri gradnji gozdnih komunikacij in varo- vanju gozdnega podmladka. VBS-1500 se uporablja kot vitel z nosilno vrvjo, ki vleče breme po tleh z dvignjenim čelom pa tudi kot žični žerjav. VBS-1500 sestavljajo: A - pogonski del 8 - sistem bobnov s stolpom, visokim do 7 m C - hidravlični sistem D - dodatna oprema Tehnični podatki: Dizel motor, moči 34,5 KW Hitrost vleke od 1 ,25 do 7,66 m/sek Nosilnost: 1500 daN Kapaciteta: 25-30 m3/8 ur Lesna servisira VBS-1500 -~~~~ tozd transport in servisi pameče Za dodatne informacije poklicile tel. 062/842-061 aji pi!!iite na LESNA, TOZD TRANSPORT IN SERVISI, PAMECE, 62380 SLOVENJ GRADEC Strokovnjaki LESNE vam bodo z zadovoljstvom svetovali TO JE PARTNER! 76 OXF.: 971:906/907 Silva v Parizu od 5. do 7. februarja 1986 Mednarodna konferenca o drevesu in o gozdu Francija je prevzela hvalevredno pobudo in je organizirala mednarodno konferenco o drevesu in o gozdu na najvišji politični ravni. Pobudo naj bi dal predsednik republike Francois Mitterrand, ki je konferenco odprl in ji tudi posvetil prvenstveno pozornost. Konference se je udeležila domala cela Evropa in velik del afriških držav. Vsega se je udeležilo 61 držav, od tega 48 držav z de- legati in 12 držav z opazovalci. Prisostvovala je tudi 25 velikih mednarodnih organizacij, ki so posebej zainteresirane za varstvo okolja in za gozdove. Konference so se udeležili tudi predstavniki ZDA, Japonske in Kanade -kot dežele iz drugih kontinentov. Kot posebnost je poudariti, da se je konfe- rence udeležilo deset šefov držav oziroma ministrskih predsednikov in dalo ton posve- tovanju; med njimi Francija (Francois Mitter- rand), ZRN (Helmut Kohl), Belgija (Wilfried Martens), Burkina (Thomas Sankara), Džibo- uti (Hasan Gouled Aptidon), Irska (dr. Garret Fitzgerald), Niger (Hamid Algabid), Nizo- zemska (R.F.M. Lubbers), Senegal (Abdou Diou.O. Somalija Qalle . Mohamed Siyad Bar- re). Konferenci je prisostvovala še 48 ministrov za kmetijstvo, gozdarstvo in za varstvo okolja, nadalje 210 drugih političnih osebnosti, 50 opazovalcev, v skupnem številu nad 300 udeležencev. ]1lgoslavija je imela svojega predstavnika le s svojim ambasadorjem v Pa- rizu. Slovesna otvori-tev je bila na pariški uni- verzi Sorboni, kjer je bila velika dvorana na- polnjena še z drugimi povabljenci. Naslednja dva dneva so sledile razprave v Mednarod- nem konferenčnem centru na ravni šefov dr- žav in ministrov ter drugih delegatov, in sicer posebej za Evropo, posebej za Afriko in ob- časno plenarnih zasedanjih. Razprave so tra- jale polna dva dneva z izdelavo resolucij in programov za bodoče delo. Potrebno je pohvaliti pobudo Francije, da se je odločila za organizacijo konference o drevesu in. o gozdu na najvišji politični ravni. Še nikdar se ni zgodilo, da bi drevo in gozd bila predmet političnih razprav na vrhu. Znak, da se v političnih vrhovih le zbuja za- vest, da bo potrebno v bodoče z nara vo dru- gače ravnati. Hkrati pa je takšen dogodek med drugim tudi znak, da sta drevo in gozd, kot glavna oblikovalca našega naravnega okolja, že v :olikšni krizi, da bo potrebno vse naše delo z gozdom obravnavati mnogo res- nejše kot doslej. Francija je z organizacijo te prireditve dala razumeti, da je star evropski odnos dela z gozdom več kot zgolj pridelava lesa: Gozdar- stvo je področje kulture, kjer pa pridelave lesa seveda ne gre zanemarjati. Mitterran- dov nastop in govor sta izzvenela v tem duhu. Šlo je za opozorilo tistim, ki drugače mislijo in ki dojemajo gozd in drevo primitivno, zgolj kot tovarno za pridelavo lesa. Jasno so bile podane misli in ugotovitve, kot Gozd in dre- vo rasteta v ritmu stoletij, človek pa je krat- koročno usmerjen, kar ustvarja veliko diso- nanco in povzroča velike težave. Človek je izpodrinil drevo in gozd, zato je razumljivo, da maščevanje sledi. To nas mora strezniti. Človek, ki sadi drevo in ga varuje, resnično načrtuje za bodočnost. Narodi, ki izgubljajo gozd, so »izkoreninjeni« narodi, z vsemi neu- godnimi posledicami. Šlo je za izziv konferen- ce in poziv k solidarnosti. k sodelovanju pri globalnem varstvu okolja, k solidarnosti med Evropo in Afriko. Zelo ostro so izzvenele misli o terorju uničevanja; o zeleni lakoti; o bankro- tu okolja; o jezi narave, ki jo je človek izzval za nepredvideno obdobje itd. Besede so pri- šle iz ust odgovornih politikov, kot da so jih iz- ustih varstveniki okolja. Za mnoge, ki do se- daj niso imeli priložnosti kaj več razmišljati o nevarnostih, ki groze Evropi s sušenjem goz- da in Afriki z izginevanjem gozda in drevesa, je bila konferenca najresnejše in primerno opozorilo za drugačne odnose do drevesa in do gozda. V se našteto je bilo podano na podlagi pri- kazanih dejstev in ni bilo možnosti za igro s političnim besedovanjem. Skozi vso razpravo se je vlekia kot rdeča nit zahteva po obsež- nejšem raziskovalnem delu in po povečanju sredstev za raziskave in za prenos novega znanja v prakso. Potrebno bo raziskati stare preizkušene metode in jih obogatiti z novim znanjem. Potrebno je razvijati nov odnos do narave in novo delo z naravo, ki bo energij- sko bolj varčna kot doslej. Evropa se mora o krizi umiranja gozdov strezniti in preiti na čis- 77 ta pota gospodarjenja. Bolan gozd naj posta- ne instrument, na katerem bi mogli čitati: - zdravstveno stanje gospodarstva, - zdravstveno stanje okolja, - zdravstveno stanje našega duha. Za te namene mora biti gozd kot zanimiv in- štrument, enkratno opremljen in spremljan z intenzivnejšimi raziskavami. Afriška in evropska drama budita k skup- nim nalogam in naporom in hkrati opozarjata, da na drugih kontinentih prihaja do podobnih in še hujših procesov, ki terjajo takojšnje spreminjanje človekovega odnosa do narave in njenega drevesa in gozda. Naj zaključim z mislijo na konferenci, ki jo je zapisal Le Monde- vodilni francoski časo­ pis na prvi strani: V se dežele, udeležene na konferenci SILVA, se strinjajo, da je potrebno posvetiti mnogo denarja za raziskavo dreve- sa. Ne gre le za našo krajino, gre za preživet- je človeka. V skrajšani obliki naj navedem nekaj misli iz deklaracij konference: Resolucija je sestavljena iz treh delov: splošna, za Evropo in za suhi del Afrike, in vsebuje predvsem naslednje misli in zah- teve: Glavnina naravnih ravnotežij in potencia- lov v zemeljskih okoljih je odvisna v številnih primerih od življenja drevja in gozdov. Dre- vesa in gozd kot obnovljiv naravni vir so za človeka pomembna življenjska p·otreba. Zato je skrb za oživitev umirajočih gozdov in dre- ves osrednjega pomena. To pa bo možno le, če posameznik in družba spremenita svoje vedenje do narave. Zato je potrebno dati ve- liko prednost drevesu in gozdu na regional- nih, nacionalnih in na mednarodnih ravneh. V teh programih je dajati prednost varovanju in razvoju gozda in dreves hkrati. Uspeh takšnih prioritetnih programov je odvisen od aktivnega udejstvovanja vseh, za kar je potrebno posebno izobraževanje in vzgoja na vsakem koraku, na vseh ravneh in na najrazličnejše načine . Da bi to uspelo, je potrebno pospešeno razvijati znanstveno, tehnično in ekonomsko zbirko informacij in prenašati to znanje v celotnem smislu prek različnih šol in različnih oblik družbi in posa- mezniku. Zaradi posebno pomembnih odno- sov med gozdom in podeželskirn prebival- stvom ter njihove direktne soodvisnosti je so- žitju teh dveh kategorij posvetiti veliko po- zornost. Potrebno je odločno več sredstev za de- žele, ki trpe zaradi suše in opuščavljenja, 78 kjer se prebivalstvo le z več gozda in z več dreves ter z varovanjem okolja lahko na ta način zadovoljivo oskrbuje z energijo, vodo in hrano. Poseben del splošne resolucije je posve- čen gozdnlin požarom, ki ogrožajo ves sredo- zemski prostor. Resolucija priporoča, da je potrebno orga- nizirati podobne medregionalne konference tudi v drugih delih sveta, saj sta drevo in gozd ogrožena po vsem svetu, s tem pa tudi klimatska, ekološka, gospodarska in druga razmerja med glavnimi gozdnimi conami. Deklaracija za evropske gozdove je po- svečena predvsem umiranju gozda. Po- membno je spoznanje, da sta umiranje gozda in vzroki zanj zelo kompleksne narave; za resnično dojemanje tega pojava pa ni dovolj znanstvenih osnov, ki bi opozorile, kako naj- učinkovitejše zavreti umiranje gozda. Zato je potrebna večja znanstvenoraziskovalna ak- tivnost, tako regionalna kot mednarodna, z vsemi oblikami meqsebojnega sodelovanja, ki jih danes poznamo. Onesnaževanje ozračja prizadeva ekosisteme, tla, vodo, gozdove, pridelke, živino, zgradbe, umetnostne stvarit- ve, človekovo zdravje širom po Evropi. Umi- ranje je vse večje in je doseglo ponekod že nevarno stanje. Zato konferenca odločno za- hteva zaustavitev onesnaževanja ozračja in voda s škodljivimi industrijskimi odpadki. Po- trebno je intenzivnejše medsebojno sodelo- vanje, učinkovitejša opazovalna služba, učin­ kovitejše raziskovalno delo. Posebna resolu- cija je posvečena raziskovalnemu delu dre- vesa in gozda- predvsem fiziološkemu pod- ročju. Resolucija za Evropo vsebuje tudi po- sebno poglavje z naslovom: »Drevesa in gozd imajo bodočnost le v uspešnem gozd- nem gospodarstvu«. Brez zdravega gospo- darstva, ki pa zahteva vrsto novih nalog in ukrepov, večnamenskega gospodarskega gozda ne more biti. Prav tako je posebno poglavje posvečeno mediteranskim gozdovom, v katerem je opo- zorilo na dramatično stanje v tem delu Evro- pe. Gospodarjenje z mediteranskim prosto- rom in gozdom zahteva mnogo več naporov kot doslej, predvsem pa so potrebne izpo- polnjene ali pa povsem nove poti Afriški del resolucije ima sedem poglavij. Ta pa vsebujejo predvsem naslednje: Ker ni dovolj sredstev za zaustavitev ka- tastrofalnega spreminjanja Afrike v puščavo, je potrebno mobilizirati vse svetovne denar- ne vire za nove, izboljšane programe in za nji- hovo uresničitev. Da bi uspeli, je potrebno lo- kalnemu prebivalstvu posvetiti posebno po- zornost; kajti brez samoiniciative prebival- stva rešitve ne bo. Potrebno je čim hitreje preiti k uresničeva­ nju že obstoječega mednarodnega gozdar- skega načrta kot izhodišča za celovito bodo- čo revitalizacijo gozda, drevesa in savanske krajine. Potrebno je sistematično podpirati regionalno in lokalno iniciativo pri uresniče­ vanju programa. Ker Afriki manjka razisko- valcev in strokovnjakov, je raziskovalnemu delu in šolstvu potrebna posebna skrb. Del resolucije je posvečen lesu za kurjenje ob ugotovitvi, da je sekanje drv eden od po- membnih vzrokov za širjenje puščave. Isto velja za pretirano pašo in za požigalništvo. Dana so priporočila, kako ublažiti učinek na- štetih povzročiteljev. Afriška naloga se kaže v nepreglednih di- menzijah. Ob branju osnutka resolucije se upravičeno vprašamo, kako bo »razviti svet« to zmogel, pa čeprav ob sodelovanju doma- čega prebivalstva. Ne smemo pozabiti, da so na drugih kontinentih podobne katastrofe in naloge, predvsem pa, da je industrijska civi- lizacija ogrozila okolje v razvitih deželah do take mere, da sredstev in energije za ozdra- vitev enostavno ni. Prof. dr. Dušan M1inšek IUFRO OXF.: 24:423.3/.4( 497.12 Idrija) še o idrijskih gozdovih Le nekaj mesecev po izidu mojega članka »Ali idrijskemu gozdu grozi uničenje zaradi požleda«, sem primoran vzeti v roke pero, da bi v naši strokovni reviji pojasnil še nekatera dejstva v odgovor na izziv, objavljen v prejš- nji številki glasila. Avtor tega izziva, ki ga bom v nadaljevanju članka imenoval kar pamflet (menim, da drugega imena pač ne zasluži), se je tokrat čisto prvič v svoji praksi lotil razpravljati o gojitvenih problemih idrij- skih gozdov, ki so po svoji zahtevnosti v slo- venskem prostoru prav med prvimi. Vse kaže, da s svojim pisanjem želi očitno zavesti strokovno javnost, da bi jo prepričal, češ, kako narobe je bilo gospodarjeno z goz- dovi takrat, ko je bil taisti avtor moj nadrejeni, prvi mož v podjetju, ki bi mogel in moral za- obrniti v napačno smer usmerjen voz, pa tega ni storil. Tega pa ni storil zato, ker ga gojenje gozdov takrat ni čisto nič zanimalo. Sprašu- jem se, zakaj ga je gojenje gozdov začelo za- nimati zdaj, na stara kolena, zdaj, ko je veliko priložnosti že za nami. O tem lahko samo ugi- bamo. K svojemu članku »Ali idrijskemu gozdu grozi uničenje zaradi požleda«, bi rad dodal le še nekaj dejstev, ki problem še bolje os- vetljujejo in natančneje opredeljujejo. Moja, zdaj že več kot štiri desetle~a stara gozdnogojitvena naravnanost, tako so me na- mreč vzgojili moji stari, sedaj že pokojni pro- fesorji Petračič, Anič in drugi, ter moja dvaj- setletna praksa v idrijskih gozdovih (od leta 1949 do 1969), so bili zame izziv za vsestran- sko in trajno teoretično izpopolnjevanje in neprestano iskanje primernih poti za krepi- . tev idrijskega gospodarskega gozda, ki se je samo na videz zdel naraven, čvrst in bogat. Kljub vsestranskim aktivnostim, ki sem jih od leta 1960 razvijal s svojim delom v idrijskih gozdovih, na seminarjih, ekskurzijah in dru- gih obiskih strokovnjakov ter obsežnemu publiciranju praktičnih izkušenj, opazovanj in raziskav, se moram še enkrat od začetka oz- reti na svoje skrivnostno delo (za nekatere) v Idriji od leta 1948 do 1969, ko sem prenehal biti šef Gozdnega obrata v Idriji. 79 Začeti kaže z dediščino drugih po drugi svetovni vojni. Na razpolago so nam podatki iz prvih po vojni izdelanih gozdnogospodar- skih načrtov za Idrijo I (1955) in za Idrijo II ( 1957). Stanje enodobnih gozdov je bilo na- slednje: Idrija I Idrija II 0- 20 let 215 ha 318 ha 21- 40 let 536 ha 371 ha 41- 60 let 408 ha 524 ha 61 - 80 let 315 ha 331 ha 81 - 100 let 238 ha 516 ha 101 - 120 let 458 ha 569 ha nad 120 let 326 ha 332 ha ~kup aj 2496 ha 2961 ha Stevilo odsekov 227 165 Poprečna površina odseka 11,0 ha 17,9 ha Ker je 1700 ha osrednjega dela od žleda zelo ogroženih gozdov v enoti Idrija II, kjer močno prevladuje bukev, navajam za to eno- to površinski delež ig1avcev v enodobnih gozdovih, kakor jih je v tej enoti videl in oce- nil načrtovalec leta 1957: delež iglavcev ha (2961) % (100) 0,0 pos. 0,1 5,4 566 951 1,8 19,1 32,1 Iz teh podatkov povzemam naslednje za- ključke : l. Ti gozdovi so bili zasnovani že pred drugo svetovno vojno, saj so vsi, razen 533 ha, stari več kot 20 let. Izjema je le manjši del gozdov, starih do 20 let, ki je bil obnovljen že po vojni, v času do leta 1965 oziroma leta 1957. 2. V si ti gozdovi so nastali z velikopovršin- skirni zastornimi sečnjami ali celo s sečnjami na golo, kar nam potrjuje enodobni sestav sestojev, prevladujoča bukev in povprečno so kar veliki odseki ( 13,9 ha). 3. V enoti Idrija II, kjer je največ od žleda ogroženih gozdov, je 53 % vseh enodobnih gozdov z lO% ali manjšim deležem iglavcev. Zato tudi te gozdove štejemo med pretežno čiste bukove gozdove. 4. Leta 1953 je žled v enoti Idrija II zmaličil skoraj 900 ha gozdov, v katerih do tedaj še nismo skoraj nič delali in takrat tudi še nismo 80 imeli nobenih posebnih konceptov gojenja teh gozdov. Pisca pamfleta in ostale, ki postavljajo moje gojitvene osnove in izvedbo na zatožno klop kot glavnega krivca za labilno stanje teh go- zdov, vprašam, kdo je po njihovem bil kriv za doslej najbolj znano katastrofo, ki jo je po- vzročil žled v idrijskih gozdovih leta 1953? Zdrava pamet in vsaj malo logičnega razmiš- ljanja je dovolj, da se to uvidi. Razpravi dodajam še to, da v preteklosti v enodobnih gozdovih, kljub predpisom, niso izvajali nikakršnih drugih oblik sečenj. To sem zapisal v članku o žledu v lanskem Go- zdarskem vestniku, št. 7, 8, na str. 248. Citi- ram: ))Leta 1906 je ministrstvo za kmetijstvo na Dunaju predpisalo, da je treba v mešanih gozdnih sestojih vpeljati skupinsko postopno gospodarjenje zaradi pospeševanja iglavcev in čiste bukove sestoje sekati na golo in zasa- jati iglavce. Stanje teh gozdov po drugi sve- tovni vojni nam priča, da o skupinsko postop- nem gospodarjenju ni bilo sledu. Smreka, sa- jena na golosekih čistih bukovih sestojev pa je skoraj povsod zaostala v morju bukovega podmladka.« Tako sem bil zapisal in ne tako, kot to avtor pam.fleta navaja v petem poglav- ju sestavka. V teh bukovih gozdovih začenja pomladitev z bukvijo in s plemeni timi listavci 0,2 0,3 630 492 17,9 16,6 0.4 132 4,4 0,5 40 1,3 0,6 67 2,2 0,7 73 2,5 0,8 53 1,8 0,9 3 0,3 že kmalu po 80. letu, kar je velika ovira za po- znejše pogozdovanje z iglavci. Nikjer pa ni- sem zasledil podatkov iz preteklosti o uspe- hih ali neuspehih setve z jelovim semenom. Kot sem že navedel v članku o žledu, so italijanski gozdarji v teh gozdovih gospodarili podobno kakor njihovi predhodniki in nam zapustili vrsto močno pomlajenih gozdnih sestojev z veliko neposekanega zrelega drevja. Takih povr~in je bilo: v enoti Idrija 1 okrog 370 ha, z lesno zalogo 110 tisoč m3; v enoti Idrija II okrog 490 ha, z lesno zalogo 120 tisoč m3. V članku o žledu omenjam samo enoto Id- rija Il, ker le-to močneje ogroža žled. Vse te površine so bile pretežno pornlajene z buk- vijo. Na več kot 800 ha površine smo 20 let opravljali le končne sečnje in bili tako prisi- ljeni nadaljevati in hkrati zaključevati veliko- površinsko obnovo teh gozdov. To je razvid- no iz starostne strukture enodobnih gozdnih sestojev obeh gospodarskih enot, pri~azane v gospodarskih načrtih, izdelamh v letth 1965 oz. 1968. Do leta 1963 smo sekali toliko, kolikor je narekoval petletni plan. Ni bilo kake poseb- ne gozdnogojitvene orientacije. Pogozdov~lo se je razmeroma malo, in to s smreko. SeJali srno nekaj tudi Jelko. Negovali smo v glav- nem nasade iglavcev. Konec leta 1953 je idrijske gozdove dole- tela do sedaj najhujša katastrofa žleda. Naj- več je lomilo in podirala v starejših bukovth letvenjakih in drogovnjakih, z nič manjšo močjo pa je ujma razsajala tudi v tist~ _gozd~ nih sestojih, kjer je bila bukvi v manJŠI _mer~ primešana jelka ali smreka. Prizanesla m tudt starejšim gozdnim sestojem. V se to so b1ll gozdni sestoji, ki so jih zasnovali in zelo malo negovali gozdarji pred prvo in drugo svetov- no vojno. Les od žleda polomljenega drevja smo po- spravljali cela 3 leta. Zgodaj spomladi leta 1964 sva se sestala z dr. Brinarjem in raz- pravljala o žledu in o šibkosti bukovih go_zd- nih sestojev. Prii?ravljal se je, da bt naptsal članek o žledu. Bila sva enotnega mnenJa, da je pri obnovi velikopovršinsko zasnov~ih, skoraj čistih bukovih sesto]ev, treba tezttt k oblikovanju mešanih gozdnih sestojev z več­ jim deležem iglavcev in z veliko večjim po- udarkom na malopovršinsko raznodobnost sestojev. Vse mlajše, srednjedobne in tudi starejše sestoje, ki še niso zreli za obnovo, pa skušati z visokim redčenjem, kolikor je še moč čvrstiti. Dr. Brinar mi je takrat tudi sve- toval, naj proučim zelo dobro študijo o negi gozdov švicarskega profesorja Sc~adelina »Die Auslesedurchforstung als Erztehungs- betriebhochster Wertleistung((, ki je izšla le- ta 1942. študijo sem proučeval in s pridom iz- vajal nego na terenu. Leta 1959 sem prejel štipendijo F AO za strokovno izpopolnitev na področiu skupinsko postopnega g~spo~ar­ jenja v Svici. Tam sem v dveh mesecih pndo- bil veliko znanja o takem načinu gospodarJe- nja in ga kasneje s pridom praktično uporab- ljal. .. S študijem, praktičnim delom in opazovanJI v gozdovih, sem si že leta 1957 izoblikoval gozdnogojitveno usmeritev, ki ~aj bi im.ela za cilj čvrstitev ogroženih gozdnih sestojev. V osnovah je ta usmeritev bila takšna: - Preiti na malopovršinsko skupinsko po- stopno gospodarjenje z izbiralnim (visokim) redčenjem, čvrstiti, kolikor je to še sploh mo- goče, gozdne sestoje vseh razvojnih stopenj; - z nego mladovij in gošč podpirati razvoj mešanega gozda; - vse nepomlajene gole površine spopol- njevati z iglavci. Dvanajst let, vse do mojega odhoda v To.l- min, sem dosledno izvajal ta koncept goJen Ja gozdov. . . . V tem obdobju sem v števtlmh gozdmh sestojih zasnoval imcialna malopovršinska pomladitvena jedra, ki so bila dob~r začetek skupinsko postopnega gospodarJenJa. ~o­ mlajevanje je teklo naravnir:n potom. Po~.laJa­ li pa smo tudi umetno, da bt dosegll veCJl de- lež iglavcev. O rezultatih pričajo obnove gozdnogospodarskih načrtov v letu 1965 ozi- roma 1968. Po teh načrtih je na osnovah sku- pinsko postopnega gospodarjenja .že bilo ob- ravnavano v Idriji 1 272 ha in v ldnJl II 832 ha ali skupaj 1104 ha ali 18,6% vseh gospodar- skih gozdov. že takrat je bil dosežen tolikšen uspeh, da je spodbudil načrtoval ca, ki je na straneh _133 do 134 načrta enote Idrija Il, leta 1968 zaptsal takole: »Ta razred (misli na gozdove, ki so bili ob- ravnavani po načelih skupinsko postopn~ga gospodarjenja) je novost v urejevalm, 1Uk~­ kor pa ne več v gojitveni praks1 v 1dn]sk1h gozdovih. Katastrofalne posledice ž.leda l~ta 1953 so idrijske gozdarje na dovolJ nepn!e- ten način poučile o slabostih velikopovršt~­ skih zastornih sečenj, oziroma iz njih nastalih čistih bukovih sestoje v. Pokazala se je potre- ba poiskati takšno gojltveno obliko, ki bo: a) Zagotovila povečanje stojnosti gozdov, b) .omogočila izboljšati razmerje med li- stavci in iglavci v korist slednjih, c) omogočila kar najbolj izkoristiti visok proizvodni potencial rastišč v idrijskih g~­ zdovih, da bi se čim hitreje zacellle rane, pn- zadejane od katastrofe leta 1953. Prebiralno gospodarjenje v močno poško- dovanih, po poseku in odstranitvi podrtic pretrganih in zapleveljenih sestojih, ni prišlo v poštev. Nasprotno pa načela švicarskega Femelschlaga omogočajo, da se zgoraJ nave- deni cilji dajo doseči. Uvajanje skupin~ko­ postopnega gospodarjenja poteka počaSl za- radi razgibanega reliefa, pomanJklJive tran- sportne mreže in zahtevnosti. Vendar more- mo trditi, da dosega vse širši razmah, še po- sebno z vse večjo uporabo mehanizacije. Prebiralnih gozdov je po teh načrtih iz leta 1966 oziroma 1968 bilo: 81 v Idriji I 189 ha v Idriji II 148 ha skupaj 337 ha ali komaj 5,7 o/o vseh gospodarskih gozdov. Tudi ti gozdovi v bistvu niso bili pravi pre- biralni gozdovi. Nega mladovij in gošč je v tem času prav tako bila na VIšku. Po evidenci načrtov iz teh let so bila opravljena naslednja gojitvena dela: Idrija I Idrija II Skupaj Pogozdovanje 86 ha 124 ha 21 O ha Razne nege v mladih goščah 2596 ha 1971 ha 4567 ha Negovane površine so bile seveda manjše, saj so se določene nege ponavljale ali pa tudi vrstile. Glede stojnosti gozdnih sestojev je bila naj- bolj pomembna nega z izbiralnim red čenjem. Zato smo zelo veliko redčili in smo v 11 letih v obeh gospodarskih enotah uspeli prered- čiti 3298 ha. Z izbiralnim redčenjem nikoli nismo za vsa- ko ceno (slaba vitalnost in drugo) dajali prednosti katerikoli drevesni vrsti, temveč smo dosledno uveljavljali princip selektivne- ga redčenja . Pospeševali smo boljše, vital- nejše, čvrstejše osebke. Ugotovili smo tudi, da je bilo visoko redčenje še najmanj primer- no za jelko, ki je na redčenja neugodno re- agirala. Da sem v bukovih sestojih čuval ig- lavce in še zlasti jelko, je to nekaj samoumev- nega, saj sem vendar velik zagovornik narav- nih gozdov. To je tudi razvidno iz dokumen- tacije o redčenjih v letih 1957-1968. V meša- nih gozdnih sestojih z manjšim deležem iglav- cev smo vedno odkazovali iglavce v bistveno nižjem odstotnem deležu kakor listavce. Uspehi v čvrstitvi gozdnih sestojev z en- kratnim ali ponekod dvakratnim redčenjem v tako kratkem času niso bili in tudi niso mog- li biti posebno veliki. V gostih gozdnih sesto- jih, zlasti še starejših, se z enim ali dvema red- čenjema ne da kaj veliko napraviti. To sem jasno povedal v svoji razpravi »Ali idrijske- mu gozdu grozi uničenje zaradi požleda«. Tudi leta 1981, na republiškem seminarju o redčenjih v Novem mestu, sem enako referi- ral o istem problemu. Ta referat je bil kasne- je objavljen pod naslovom »Izkušnje z izbiral- nim redčenjem v Sloveniji«, v četrti številki 82 Gozdarskega vestnika leta 1982. Tudi v ne- katerih drugih razpravah o redčenjih sem se ukvarjal s temi problemi. Na koncu povze·- mam, da, če izvzamemo nekatere, glede stoj- nosti nepopravljive lastnosti drevesnih vrst, je z izbiralnimi, visokimi redčenji do neke mere možno povečati stojnost bukovih sesto- je v, vendar samo, če z redčenji začnemo do- volj zgodaj in jih vztrajno ter pravočasno po- navijamo. V tretjem poglavju o stojnosti sestojev ,je pisec pamfleta o Ll:Streznosti koncepta goje- nja gozdov na Idrijskem zapisal: »Poznamo samo dva načina, da se doseže večja stojnost sestaja in večja odpornost proti žledu: a) Osnova gospodarjenja mora biti prebi- ralen gozd, b) če se želi oluaniti enodoben gozd, je treba formirati mešane gozdove z zadostno primesjo iglavcev.« Poleg tega sem dobil »modri« pod uk, da bi bilo dovolj ozreti se k sosedom v Postojno in Delnice in se naučiti, kako se s prebiralnim gozdom mora gospodariti. Ozreti pa bi se moral tudi k sosedom na Predmejo in Trnovo in se naučiti, kako se ravna z mešanimi eno- dobnimi gozdovi. Le tako, da se da izogniti kalamitetam. Po Il. svetovni vojni se je v Sloveniji močno propagiralo in uvajala prebiralno gospodar- jenje z gozdovi ne glede na to, kakšen je se- stav gozdnih sestoj ev, vendar se je prav kma- lu uvidelo, da se tako pač ne da gospodariti v tako pestrih razmerah naših gozdov. V družbenih gozdovih so začeli opuščati prebi- ralno gospodarjenje nekaj prej. Žal se je v kmečkih gozdovih prebiralno gospodarila dalj časa in so tako gozdovi osiromašiti. S seč­ njo le debelejših dreves so namreč sestojem odvzemali najvitalnejši del populacije, po- mlajevanje pa se je začelo veliko prezgodaj. Zato se je kasneje marsikje sprožil plaz seč­ nje pomlajenih, a nedozorelih gozdnih sesto- jev. Leta 1963 je Združenje gozdnogospodar- skih organizacij na pobudo gozdnega gospo- darstva Postojna organiziralo posvet o prebi- ralnem gospodarjenju v gozdovih visokega Krasa. Tega posveta se je udeležil tudi dr. Pi- pan. Po dvodnevnem ogledu gozdov in po- svetovanju v Postojni smo prišli do zaključka, da je prebiralno gospodarjenje, ki so ga v te enodobne gozdove vpeljali po Huffnaglovih idejah na prelomu stoleqa, pripeljalo gojenje teh gozdov v slepo ulico. Probleme tega go- spodarjenja je obdelal dr. Pipan v članku: »Kritičen položaj gospodarjenja v snežniških gozdovih<<, ki je b_il ?b)avljen let_~ 196~ v 21. številki revije Soctahst1čno kmetl]stvo m goz- darstvo. Citiram glavno misel. ki se je izobli- kovala na tem posvetu in ki je bila zapisana v prej omenjenem članku: >>Strokovnjaki smo potrebovali nekaj časa, da smo se zavedeli, kaj pomenijo dognanja za daljnji razvoj go- spodarjenja s temi gozdovi. Imeli smo obču­ tek, kakor da smo na svoji razvojni poti zadeli na trden zid, katerega ne moremo predreti. Način gospodarjenja (misli na prebiralno gospodarjenje) , ki se je uveljavil pred 110 leti, se ne more več nadaljevati, temveč mo- ramo spremeniti celotno dolgoročno strate- gijo gospodarjenja!« Leta 1967 je dr. Gašperšič v svojem, dokaj študioznem članku »Razvojna dinamika me- šanih gozdov jelke in bukve na Snežniku v zadnjih stoletjih«, ki je leta 1967 izšel v 7.-8. številki Gozdarskega vestnika, z zgodovin- sko analizo dokazal, da je uvajanje prebiral- nega gospodarjenja za vsako ceno, ne glede na stanje gozdov, zmotno in drago plačano . V tem članku dr. Gašperšič trdi: »Ob prehodu na prebiralno gospodarjenje ni bila upošte- vana struktura sestojev, ki jo je zapustilo prejšnje gospodarjenje. Ni bilo pojasnjeno zamotano vprašanje odnosov med jelko in bukvijo. Zato je osnovni gospodarski cilj pro- težiranje iglavcev (jelke) na račun listavcev s šablonsko gojitvene tehniko (misli na prebi- ralno gospodarjenje) doživel polom in prive- del do ravno nasprotnega učinka, do vse močnejšega uveljavljanja bukve.« Tako se torej prebiralno gospodari v po- stojnskih gozdovih. Glede žleda na Postojnskem le še to, da je bil žled okrog Bukovja \Ji v Postojnskih vratih, drugod pa intenziteta žleda ni bila tako moč­ na. Res je, na Trnovem in na Predmeji gojijo enodobne mešane gozdove listavcev in ig- lavcev. To so tla na jurskem in drugih apnen- cih. Tudi na Idrijskem so bukovi gozdovi na jurskih in krednih apnencih zelo bogati z ig- lavci. Toda veliko prostranstvo dolomitnih kamenin, južno in jugozahodno od Idrije, s plitvimi in toplimi tlemi, je pretežno porašče­ no le z bukovimi gozdovi, ki imajo zelo skro- men delež iglavcev. Prav na teh rastiščih je zelo težavno naravno vzgojiti jelko pa tudi umetno vnešeno smreko. Na teh rastiščih je vsekakor treba gojenje gozdov prilagoditi razmeram, toda ne na osnovi »oziranja« k so- sedom, ki imajo povsem drugačne razmere. Sicer pa delo in uspehe sosedov zelo cenim in sem marsikatero spodbudo v gojen ju goz- dov našel tudi pri njih. Analizirati gospodarjenje v idrijskih goz- dovih iz gozdnogospodarskih načrtov in pri tem operirati samo z nekaterimi globalnimi podatki in na osnovi njih ocenjevati mojo us- pešnost, oziroma neuspešnost pri gospodar- jenju v idrijskih gozdovih, nikakor ni pošteno. Treba je namreč vedeti, da so načrte izdelo- vali različni strokovni kadri, z različnimi de- lovnimi izkušnjami pri gospodarjenju z goz- dovi, z različnimi pogledi na gozd in z različ­ nimi metodami dela. Kako naj si razlagam pri- kazovanje količinskih deležev iglavcev v sestojih kot dokaz neke neustrezne gospo- darske politike in da se pri tem niti z besedo ne omeni zelo obsežno sušenje jelke, ki je prava šiba božja naših bukovo jelovih goz- dov že več kot dve desetletji. Tudi žled leta 1975 je spravil na tla veliko iglavcev, saj se v pravem ledenem objemu rušijo navsezadnje tudi večkrat predimenzionirani stebri 110 kV daljnovoda. Ko sem po bilančni poti poskušal ugotoviti gibanje lesnih zalog v tem kočljivem 20-letnem obdobju, upoštevajoč izhodiščne lesne zaloge, prirastke in posek, sem žal pri- šel do zelo paradoksalnih rezultatov, da o njih raje ne bi govoril. Zato pa nikakor apriori ne zanikam korist- nosti teh načrtov, saj so v njih številni podatki, ki se jih da koristno uporabiti. V načrtih sem na primer zasledil, da smo v tem 20-letnem obdobju pogozdili z iglavci kar 322 ha povr- šin, kar predstavlja 5,4 % površine vseh go- spodarskih gozdov. Pravilnost gozdnogospo- darskih ukrepov in njihovih učinkov na razvoj gozdov se lahko ugotovi le, če so prikladni podatki iz gozdnogospodarskih načrtov in drugih virov sintetiziram z oceno ob nepo- srednem ogledu teh gozdov. Tistim, ki izražajo dvom o gojitvenih kon- ceptih v idrijskih gozdovih, bi rad povedal, da gozd ni tovarna, kjer se programe in teh- nologijo lahko da v kratkem času zamenjati. Vseh sestojev, mlajših in starejših se glede na stojnost ne da popraviti. Treba jih je strpno in počasi peljati k takšnemu ali drugačnemu koncu in snovati nove, drugačne: takšne, za kakršne smo prepričani, da bodo boljši in čvrstejši. To je stoletno delo, kakor sem na koncu svojega članka o žledu tudi že pove- dal. Dr. Franjo Kordiš 83 l KNJIŽEVNOST OXF.: 425.1 :48:( 494 )(048.1) Propadanje srednjeevropskega gozda Lii.tt, N.: Erfassung der irrumssionsschadenent- wicklung in einer Forstverwalhmg (Spoznavanje razvoja imisijskih škod na nekem gozdnem obratu). Schweiz. Z. Forstwes. 136 (1985), 5:369-382. Lenzburški gozd leži blizu največjega švicarske- ga mesta Zi.irich in je zaradi urejenosti in velikosti donosov po zadnji vojni cilj številnih gozdarskih ekskurzij. Zavzema površino slabih 1000 ha in se razprostira na n. v. od 350 do 650 m. Lesna zaloga je 324 sv (m3)/ha, letni posek pa je 9.4 m3. Značilna za te gozdove je tudi velika povprečna debelina (starost) drevja in ugodna mešanost drevesnih vrst. Smreke je 28 o/o, bukve 23 %, jelke lO %, hrasta lO%, ostalih iglavcev (macesna, duglazije, zelene- ga bora) 18 %in ostalih listavcev ll % glede na de- lež lesne zaloge. še pred 150 leti so bili to malodonosni, večinoma panJasti gozdovi, katere so meščani prekomerno izsekavali za pridobivanje drv. Zaradi splošnega izboljšanja gospodarskega stanja v državi in zaradi umnega gospodarjenja na obratu, se je začelo sta- nje izrazito izboljševati. Od leta 1847 so se zvrstili v glavnem le trije gozdni upravitelji: Walo von Gre- yerz, Walter Deck in Niklaus Latt (ki upravlja z gozdovi še danes). Razvoj gozda so spremljali več desetletij in je bil napredek tega gozda njihovo živ- ljenjsko delo. Te vzorne gozdove, vzgojene po na- čelih sonaravnega gospodarjenja, pa je v zadnjem času močno načela ))gozdna kuga«. Po propadanju jelke so pred več leti opazili, da propada tudi ga- ber, po letu 1982 pa so opazili občutnejše propa- danje smreke, bukve, macesna in bora. Intenzivno propadanje gozdov v jugozahodni Nemčiji in lastna opažanja so vodila Latta, da je op- ·ravil v lenzburških gozdovih sistematična merjenja in opazovanja smreke na stalnih meritvenih mestih, ki jih je določil z mrežo 700 x 700 m. V ravninskem delu gozdov je dobil 14 opazovalnih mest ( 182 dre- ves) in 13 mest (169 dreves) v gričevnatem delu gozdov. Poškodbe so ocenjevali s stopnjami poško- dovanosti od O do 4 (0,05, 1, . .. ), kjer pomeni O ne- poškodovano drevo in 4 propadlo drevo. Poleg stopnje poškodovanosti in razvoja poškodovanosti (z večkratnim merjenjem), so ugotavljali tudi po- škodovanost glede na prsno debelina drevja, eks- pozicijo, nagib terena, nadmorsko višino, položaj v sestoju, višino krošnje, relativno obliko krošnje, se- menitev in ostalo poškodovanost krošnje. Opravili so tri meritve: februarja 1984, junija 1984 in feb- ruarja 1985. Posamezna c:hevesa so ob vseh merit- vah posneli z barvnim negativnim filmom iz ozna- 84 čenih stojišč z goriščno razdaljo 50 do 135 mm. Gozdni upravitelj Latt je meritvene podatke obde- lal na svojem rnikrokompjuterju po BASIC progra- mu. Ugotavlja pa, da ni vedel vnaprej, da bo prebil ob računalniku toliko večernih in nedeljskih ur. Diagram prikazuje, kako se je spreminjala stop- nja (indeks) poškodovanosti po debelini drevja. Poprečni indeks poškodovanosti je znašal februar- ja 1984 1,6 (40 %), po enem letu pa 1,94 (48,5 %). Propadanje smreke napreduje s podobno hitrostjo kot v sosednji nemški deželi Baden-Wurttemberg. Tam je spomladi leta 1981 odmrlo 4 %, 1982 14 %, 1983 28 %in 1984 35% iglavcev. Vendar so smreke v lenzburškem gozdu v poprečju bolj prizadete. Debelejše in s tem starejše smreke so bolj prizade- te kot mlajše. Smreke s kratko krošnjo so bolj pri- zadete kot smreke z veliko krošnjo, najmanj pa so prizadete smreke s srednje veliko krošnjo. Naj- manj so prizadeta drevesa, ki so obdana z drevjem v vseh smereh, najbolj pa drevesa, ki imajo soseda le proti zahodu (vrtinčenje onesnaženega zraka za tem sosedom?). Drevje, ki je semenilo, je bolj po- škodovano kot ostalo drevje. Drevje v gostem sklo- pu je manj prizadeto od drevja v redkem sklopu. Nadmorska višina in različni nagibi niso vplivni. V ravnih predelih so poškodbe večje, na južnih eks- pozicijah manjše. Analiza je pojasnila, na kakšni stopnji umiranja se gozdovi nahajajo in kako se lahko umiranje nada- ljuje. »Sovražnika« spoznavajo, ne vedo pa še, kako naj se z njim spoprimejo. Tehnološki razvoj pred sto leti je omogočil zmanjšano in pametnejše izko- riščanje teh gozdov in njihovo izboljšanje. Tehno- loški razvoj današnjega dne, ki onesnažuje zrak in vodo, pa nam zopet jemlje te gozdove. Medtem ko odkrivamo, da gozdovi niso pomembni le zaradi lesne mase, temveč da so neprecenljive tudi njiho- ve splošnokoristne funkcije, pa žal ugotavljamo, da nam ti gozdovi izginjajo. Lenzburška analiza dokaj natančno napoveduje stanje jutrišnjega dne, za oddalje~~jšo pri.hodnost pa lahko le ugibamo. Kdor hoče bt1:1 optmust, pa s1 lahko v zaporedju razvoja teh gozdov: propadanJe - razcvit -propadanje . . . po današ9ji regresiji za~ misli tudi kasnejši pozitiven razvoj. Zal pa ta razVOJ ni odvisen od lenzburških gozdarjev. 200 IBO 160 \1,0 120 100 M 60 Lado Eleršek Število dreves po stopnjah poškodovanosti t, 1 \ : !\ \ -- fobruar \CJt':.l. /; \ \ - ·-juli 1984 y· "\ \ _ .. _ februar 1985 1/ '~\ \ "./ \\ /r-;..""·-. \', ·. "--r-" ,.....::J \ '.,.\ 40 / / .". .-.. \ '~ 20 ,ff/:.:~>/ -·- '~::~ .. ,... o 0,5 1,5 3,5 OXF.: 904(481) Gozdarstvo v deželi fjordov Boš~an Košir* Nadaljevanje iz prejšnje številke za preizkušanje naprav, obdelavo podatkov pa tudi za prikazovanje in posredovanje re- zultatov raziskav. Med različne oblike mednarodnega sode- lovanja, v katerih igra aktivno vlogo tudi od- delek za gozdno delo in tehnologijo, sodijo zlasti raziskave v okviru SNS ter IUFRO, raz- na ekspertska dela v inozemstvu, pa tudi sprejemanje tujih štipendistov, ekskurzij ter sodelovanje na različnih mednarodnih prire- ditvah in seminarjih. Program mojega obiska na inštitutu je bil prvenstveno posvečen pro- blemom spravila lesa in dela v gozdu na tež- kih terenih ter spoznavanje dela na samem oddelku inštituta. Obiskal sem obe inštitutski raziskovalni postaji v Hurdalu in Kviteseidu, nekaj dni pa sem prebil tudi na inštitutu samem ter fakul- teti v Asu. Najzanimivejši je bil seveda teren- ski del študijskega potovanja, kjer so mi po- kazali več tehnologij pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov v različnih delovnih raz- merah. Med zanimivimi tehnološkimi rešitva- mi bi omenil zbiranje lesa iz redčenj v smre- kovih drogovnjakih do vlak za zgibne pol pri- kolice s posebej oblikovanimi, majhnimi go- seničnimi motornimi sanmi. Na delu sem vi- del nekaj različnih tipov takšnih motornih sa- ni, ki vlačijo ali vozijo droben les iz sest o ja do vlake tudi na lahkih polprikolicah. Sekač je podiral in klestil drobna drevesca ter jih s pomočjo preprostega vzvoda nakladal na polprikolico. Učinki sečnje in izdelave ter zbiranja so na razdaljah do 50 m nekje med 2 in 4m3/dan (podiranje, kleščenje, naklada- nje, vožnja, razkladanje). Nekatere od teh sa- ni so bile opremljene tudi z majhnim vitlom, s katerim je bilo mogoče privlačevati drobne kose lesa. Motorne gosenične sani so dejan- sko v tem primeru nadomestile konje. Upo- rabljena tehnologija pa je omogočila tudi večje učinke zgibne polprikolice zaradi ne- kaj večje koncentracije lesa ob vlakah, ter hkrati manjše število vlak po enoti površine, kar pomeni tudi manjše poškodbe in manjšo obremenitev za gozd. Druga prikazana zanimivost pa je poskus uporabe procesorja v sestoju pri redčenjih smrekovih drogovnjakov. Procesor je imel dve procesorski glavi: eno na hidravlični roki, drugo pa na zadnjem delu zgibnega stroja. Sekač je del drevja (predvsem na vlaki in okoli nje) posekal naprej, procesor pa je pri svojem delu podiral (škarje) drobno drevje in ga oklestil, skrojil, in razžagal. Drevje de- beline do 20 cm je oklestil kar z manjšo pro- cesorsko glavo, debelejše drevje pa je ob- delal na večji procesorski enoti na samem stroju. Razmak med vlakami je bil v opisa- nem primeru okoli 50 m. Norveški inštitut je znan tudi kot konstruk- tor in predlagatelj izboljšav sistemov in teh- nike spravila z žičnimi žerjavi. Značilno za spravilo z žičnimi napravami na Norve~kem je to, da zaradi lege cest večino lesa spravijo navzdol. Zato uporabljajo razulične zanimive rešitve, ki bi bile v nekaterih primerih pri- pravne tudi v naših razmerah. Zanimiva teh- nična rešitev je žični žerjav na goseničnem traktorju - V ariokran. Variokran ima tribobenski vitel s hidrosta- tičnim poganom. Stolp je višine 9,2 m. V siste- mu gibljive nosilne cevi ga uporabljajo do razdalj 300 m, s fiksno nosilno vrvjo pa do 500 m transportne razdalje. Na takšnih raz- daljah (gibljiva nosilna vrv) dosegajo učinke okoli 8m3/mo pri bremenu 0,84 m3. Pri delu s fiksno nosilno vrvjo in bremenu 0,94 m3, pa so povprečni izmerjeni učinki 9,4 m3/uro. Po- sebnost je daljinsko upravljanje z vitlom - preko ločene komandne plošče m s kablom. S strojem lahko delata tako le dva delavca, čeprav večkrat uporabijo za vezanje breme- na ~e pomoč dodatnega moža. Precej lažji sistem spravila navzdol je Ig- land Teleskop, ki ga poznamo tudi pri nas. Sistem gibljive nosilne vrvi omogoča zelo hit- ro montažo in enostavno uporabo, vendar je omejen na uporabo pri končnih sečnjah zara- di močnega bočnega zanašanja vrvi in vozič­ ka pri privlačevanju bremena. Vitel pogosto uporabljajo za spravilo do razdalj 200 m do vlake, nato pa spravljajo les do ceste z zgib- nim traktorjem ali zgibno polprikolico. Študijsko bivanje na Norveškem je bilo brez dvoma uspešno in izjemno koristno tako iz ozko strokovnih kot tudi drugih vidikov, med katere bi zlasti uvrstil stike med institu- 85 l cijami, ki postajajo v luči bližajočega se kon- gresa IUFRO v Ljubljani vse bolj zanimivi tudi za tujino. Ne gre pa pozabiti, da so takšni obi- ski namenjeni izpopolnjevanju na ožjih pod- ročjih, kjer je posamezna institucija dosegla posebno velik napredek in tu je Norveški gozdni inštitut vsekakor pomemben partner. Takšnih stikov, predvsem pa študijskih poto- vanj bi moralo biti še več, saj je to pravzaprav edini način, da spoznamo svet in iz zdrave perspektive ocenimo tudi svoje delo in svojo vrednost. 6. VIRI TERUM, T. (1985): Tria! operations with Vario- crane, Norwegian Forest Recearch Institute, Re- port on Forest Operation Research 27, As OMNES, H. ( l984): Production and costs for some methods and equipment used in steep terrain, Nor- wegian Forest Research Institute, Report on Forest Operations Research 26, k ANON. (1985): Facts about Norway, Aftenposten, Royal Norwegian Ministry of Foreign Affairs, Oslo ANON. (1985): Norwegian Forest Research In- stitute As · ANON. (1983): Forestry in Norway, Royal Nor- wegian Ministry of Foreign Affairs, Oslo Bodo zrasle do poseka, ali bodo prej umrle. 86 OXF.: 902.1 Razmišljanje ob smrti Milana Kudra Milan Kuder -krajan, občan, državljan, sosed in seveda velik: strokovnjak je umrl, ostaja pa izjemna osebnost inteligenta, patriota in poštenjaka. Značajske in psihosocialne lastnosti so ga pope- ljale v svet, v katerem se je srečeval s sekači, aka- demiki, gozdarji, profesorji, kmeti, sosedi, vozniki, študenti, kolegi- to priča, iz kako pestrega vodnja- ka človeške različnosti je zajemal spoznanja o naj- bolj zagonetnih procesih človekovega obstajanja, hkrati pa tudi, kako bogato, vitalno in sugestivno je bilo njegovo pojavljanje, vključevanje in delovanje. Ob vsem tem pa je imel Milan Kuder tudi svoj no- tranji svet, svoje čustvovanje, vrtec brig in radosti, kar Je prav tako vključeval v podobo svojega de- lovanja, v podobo izjemne osebnosti. že pred VOJnO, po končanih študijih v Zagrebu in Beogradu, se je kot gozdarski inženir spopadel z ledino slovenskega gozdarstva, ki je med vojno, najbolj izrazito pa seveda takoj po vojni, dobilo po- vsem nove organizacijske, proizvodne in družbene oblike ter naloge. Ta čas je bil čas njegovega zo- renja, čas, v katerem je Milan Kuder rastel v vede- ža, ki je zaradi prirojenih in privzgojenih lastnosti lahko svet izkušenj povezoval z izobrazbeno širino, kar ga je povzdigovalo v enega najboljših pozna- valcev naših gozdov in ustvarjalca našega avten- tičnega slovenskega gozdarstva. V Slovenj Gradcu je gradil prve gozdne· ceste, mostove in prebivališča, v Kočevju je napadal za- starele navade in tehnologije v gozdu, v Novem mestu je bil pomočnik glavnega direktorja. S po- sluhom izrednega organizatorja je vodil preobraz- bo Gozdnega gospodarstva Postojna v eno najbolj vitalnih, strokovno podprtih in učinkovitih delovnih organizacij Primorske. Poznali so ga sekači in goz- darji, inženirji, kmetje in predsedniki. Povsod, ka- mor je prišel, je začel na novo. Njegovo tipično na- čelo je bilo, da moramo gozdarstvo poinženiriti, da mora dobiti značilnosti tehnološkega sistema s ki- bernetskimi mehanizmi, pri tem pa ostati zvesti na- čelom in specifičnostim, ki veljajo za živ svet, v ka- terem je tehnika oziroma tehnologija le inštrument za spoznavanje in usmerjanje nmogih znanih in še veliko več neznanih naravnih zakonitosti. Leta 1971 je prevzel vodstvo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Prišel je z idealistično pred- stavo o vlogi raziskovalnega dela in tudi s prepri- čanjem, da je lahko to delo družbeno koristno le te- daj, če ni samo sebi namen, ampak če je živo po- vezano z operativnim gozdarstvom. Pri uveljavlja- nju teh načel, pri vodenju inštituta, mu je nmogo ko- ristilo skoraj podrobno poznavanje našega gozd- nega prostora, stanja gozdov in tehnologije, pa tudi znanstva z nmogimi gozdarji- skratka izjenmo bo- gate izkušnje. Njegov svet je objela tema, naš svet je siromaš- nejši. Ostaja spomin, ki sedaj tiplje in se vrača v preteklost. Daleč nazaj- ta daleč, ki je minil kot tre- nutek, ki je v življenju gozda samo atom človekove­ ga trenutka. Pa vendarle je bil trenutek Milana Kudra tako povezan s trenutkom gozda, s trenut- kom dialektike oziroma razvoja, da mu je to življenj- sko partnerstvo s poklicem izrisalo IZrazito značaj­ ske črte, značilni portret človeka in strokovnjaka v podobo, ki ima in bo imela neizbrisen odsev v zgo- dovini nastajanja našega povojnega samobitnega slovenskega gozdarstva Poš~enost in premočrtnost njegovega razmišlja- nja in ravnanja sta postali prislovični. Marsikomu nista bili všeč. Toda načelnost in naravnost slepa vera v poštenost, narejeno po merilih te družbe, se mu je vedno obrestovala. Z njo je dosegal uspehe in na koncu tudi priznanja. To ga je tudi izdvajalo in povzdigovalo, to ga je sililo v nova dela, nove na- loge, v novo ustvarjanje. Takšno ravnanje izhaja iz ftlozofije, ki izdaja prepričanega naravoslovca, pr- vinskega, nenaučenega , dialektika, ki ve, da živi drevo v času in prostoru, ki mu ju odmerja zakoni- tost Sveta, ki se ji ne more izogniti in je ne more ve- liko spreminjati. Hkrati pa je v tem prepričanju na- gornilana kljubovalnost vsemu tistemu, kar ogroža optimizem dialektičnega, kljubovalnost človeške­ mu konforrnizmu, mlahavosti, brezdušnosti. Milan Kud er ni filozofiral, ni maral nakladanja, to- da živel je s filozofijo, s filozofijo prepričanja in na- zori do Sveta, ki mu niso bili podarjeni, ki. si jih je izklesal sam, v katerih so mu delo, red in spoštova- nje občestva tvorili kriterije, po katerih je meril se- be in druge. Že skoraj do abstrakcije prignana vdanost delu in redu se je potrjevala v njegovih 87 ocenah m razmišljan]ih, v katenh se racionalnost ni nikoli uklomla iracionalnemu, kJer se njegova vda- nost domači zemlji ni bleščala skozi partiJsko knji- žico in v katerih je strnjeval vse bogate izkušnje, ki si jih je nabiral v gozdu m med ljudmi, da bt s pre- misami in konkluzt]O potrdil nujnost bodočega m potrebnost pa vendar prežlVetost preteklega. Za strokovnjaka m človeka, kot je Milan Kuder, ni potrebno naštevati vseh števtlnih nalog m funkcij, ki jih je opravljal. preveč bi jih bilo. Tudi pnznanj ni potrebno naštevati. Delček njegove ustvarjal- nosti je vtkan v domala sleherni košček našega gozdarstva- organizacijo, tehnologijo, načrtovanje, znanstveno delo, pa tudi v sosedsko skupnost, kjer je žtvel, kjer Je zvest SVOJI vztraJnosti· in poštenosti brezkompromisno preganjal oportunizem in ležer- nost in ustvarjal odnose zaupanja in spoštovanja. Pa vendar je Jesenkovo priznanje, ki ga je prejel za svojo ustvarjalnost, učiteljsko in organizacijsko Vodenice v Bosni 88 delo na biotehniškem področju morda tisto, ki naj- bolj zaobseženo izpričuje njegovega duM in nrav. To je pnznanje ljudi in njihoVlh navad. Gozdovi, pn- roda pa ga sprejemajo m nagrajujeJO kot svojega dobrotnika, zagovornika in varuha. V svoJe delo ni vlagal le razuma, dodajal mu Je tudi srce in dušo Samo s takšnim prepnčan]em je lahko našel pot skozi gozd m med ljudmi, pot, ki ne zaide, ki vodi v večnost m neskončnost narave in spom1na Marko Kmecl Viri l. Kmecl, M. 65 let Milana Kudra, Gozdarski vestnik, 38 (1980), str. 355. 2. Kmecl, M.: Jesenkova priznanja za leto 1982, Gozdarski vestnik, 40 (1982), str. 189-190.