GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 61 OKOLIŠČINE, V KATERIH PRAVICE ENEGA POSEGAJO V PRAVICE DRUGEGA, ROJEVAJO DILEME IN STISKE Skladnost med besedami in dejanji Pogovor z mag. Renato Zupanc Grom je vodila dr. Zora Rutar Ilc Situations in Which Human Rights Conflict Lead to Dilemmas and Complications Actions Versus Words O integriteti v šoli smo se pogovarjali z mag. Renato Zupanc Grom iz Za- voda RS za šolstvo, ki je svoje bogate izkušnje na področju vzgoje in izob- raževanja zaokrožila z izkušnjami ravnateljevanja na eni od srednjih strokovnih in poklicnih šol, ravnate- ljevanja na osnovni šoli ter z izkušnjo dela na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Integriteta je tako zelo pomembna za vzgojo in izobraževanje oziroma za šolski prostor, vendar je malo poznana in uveljavljena …  Zadnja leta resni čno veliko bolj pogosto govorimo o integriteti, kot smo bili navajeni v preteklosti. Imeti integriteto, ni samo po sebi umevno. Dejstvo je, da spremembe na podro čju etike, morale, vrednot vedno zahtevajo čas in družbeni konsenz. Vprašanja profesionalne od- govornosti šole in vprašanja eti čnega ravnanja spadajo v odgovornost vseh zaposlenih v šolstvu, odgovornost vsakega izmed nas, odgovornost na vseh nivojih. Da gre za zelo po- membno področje, pri ča tudi zapis v našem krovnem zakonu, ZOFVI, ki v 2. členu dolo ča, da je eden od ciljev vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji prav spodbujanje zavesti o integriteti posameznika. Leta 2016 je bil dodan še 2. a člen z zapisom, da je cilj vzgoje in izobraževanja v vrtcih, šolah in drugih zavodih za otroke s posebnimi potrebami, da se zagotovi varno in spodbudno u čno okolje. Odločili smo se, da je poslanstvo šole v Sloveniji kot tudi odgovornost vseh deležnikov, vklju čenih v ta podsis- tem družbe, da soustvarjajo varno in vzpodbudno učno okolje za vse: ot- roke, učence, dijake, zaposlene v šoli, starše idr. To se kaže tudi v spodbuja- nju zavesti o integriteti posameznika na vseh nivojih. Ko pogledamo zapise vizij nekaterih naših šol in vrtcev, dostopne na nji- hovih spletnih straneh in dokumen- tih, vidimo, da je v osnovi cilj in temelj poslanstva naših vzgoj- no-izobraževalnih organizacij zagotavljanje pravi čnosti in enakih možnosti. Zagotavljanje enakih možnosti se veže na pravičnost v smislu, da učen- cem, dijakom in otrokom nudimo enake možnosti, da poskrbimo za diferenciran in individualen pristop, kadar to potrebujejo. Treba je ustvar- jati pogoje za pozitivno diskriminaci- jo, ta pa pogostokrat terja veliko pe- dagoškega razmisleka in strokovnih rešitev strokovnih delavcev znotraj kolektiva. Dejstvo je, da ne le u čenci, temve č tudi zaposleni v šolah prinašajo v ko- lektive svoje razli čne vrednote, raz- lična prepričanja, stališča, v časih tudi predsodke. Zato je nujno, da o skup- nih vrednotah ne ugibamo, temveč jih oblikujemo, omogočimo vsem, da jih soustvarjajo, da o njih vedno zno- va razpravljamo in jih obnavljamo, da gradimo skupen konsenz. Kultura šole se kaže predvsem v tem, kako ravnamo zaposleni, kako se odziva- mo na dogodke v trenutkih »resnice«, ko delujemo znotraj naših rutin. Tre- nutek resnice pravim tudi zato, ker so naša ravnanja, ki razkrivajo naša sta- lišča, vidna našim otrokom, u čencem, dijakom in študentom, pa če si mi to želimo ali ne. Če na primer u čencem prepovemo prinašanje hrane v raz- red ali uporabo mobilnih telefonov, to velja tudi za strokovne delavce. Učitelj, ki dosledno navaja u čence na točnost in ne dopuš ča zamujanja, mora k pouku prihajati točno. Ko šola zapiše, da zaposleni za- gotavljajo enakopravnost vseh in spoštovanje razli čnosti, to pomeni, da to mora tudi živeti. To mora doka- zati predvsem takrat, ko se otroci in učenci med seboj razlikujejo (social-  mag. Renata Zupanc Grom GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 62 no-kulturne, verske, eti čne, jezikovne in druge razlike). Kadar učitelj na primer v jutranjem krogu, ko otroci pripovedujejo svoje zgodbe in opisujejo izkušnje, otroku priseljencu ali otroku, ki ima težave na govornem podro čju, ne omogoči, da je slišan, dela razlike. Ne poskrbi, da se vsi po čutijo sprejete. Ravnatelj, ki na primer pusti pred vrati čakati starše romskega otroka dlje kot druge starše, kaže nespoštovanje. Ne poskr- bi, da se vsi počutijo sprejete. Če govorimo, da je integracija naše temeljno na čelo, potem moramo skrbeti, da se vsi po čutijo sprejeti in jim zagotoviti spodbudno učno okolje. Dobro je, da se o integriteti čim ve č pogovarjamo, na vseh nivojih. Tudi z našimi u čenci. Veliko je definicij integritete – najbolj preprosta se mi zdi opredelitev, da je integriteta skladnost med besedami in dejanji. Skladnost med tem, kar smo sporočili skozi vizijo, saj prek vizije komuniciramo s preostalimi deležniki, in našimi dejanji. Najslabše je, če obljubimo, da bomo poskrbeli za dobro po čutje, varnost in sprejetost vseh u čencev in potem na tem ne delamo. Če na naši šoli velja ničelna toleranca do nasilja, to ne po- meni, da ne bo konfliktov ali nasilja med učenci, pomeni pa, da jih bomo takoj in ustrezno reševali. Pomeni, da se vsak strokovni delavec, takoj ko zazna problem, ustrezno strokovno odzove. Poziv k vklju čevanju, k enakoprav- nosti je mo čno povezan z integri- teto. Kako so v sistemu vzgoje in izobraževanja razporejene vloge, odgovornosti in vpliv spodbujanja zavesti o tem, kaj je integriteta?  Menim, da smo vsi, ki smo vklju čeni v sistem vzgoje in izobra- ževanja na različnih podro čjih, od- govorni na različne načine. Odgovor- nost sega od pristojnega ministrstva, do fakultet, ki izobražujejo u čitelje, zavodov, ki usposabljajo strokovne delavce, do ravnateljev in zaposlenih na šolah in vrtcih. Odgovornost rav- natelja na šoli je najve čkrat omenje- na. Rekli bi, da je odgovoren za vse. Njegova odgovornost za delo drugih izhaja iz dejstva, da je pedagoški vod- ja, je prvi med enakimi, vodi šolski kolektiv. Čeprav velikokrat slišimo mnenja, da šole, u čitelji in vzgojitelji nimajo avtonomije, ker da jim je vse predpisano, v resnici temu ni tako. Avtonomije imamo prav toliko, ko- likor smo kompetentni, kolikor pri svojih odlo čitvah delujemo strokov- no, etično, skladno in zakonito. Organizacijska kultura šole je po- dročje, ki bi mu bilo treba v šolskih zbornicah posvetiti veliko ve č pozor- nosti, predvsem takrat, kadar prihaja do dilem. Okoliš čine, kadar pravice enega posegajo v pravice drugega posameznika ali drugih posamezni- kov, rojevajo dileme in stiske. Dileme bodo vedno prisotne in z njimi ni ni č narobe. Narobe je, če se o njih ne po- govarjamo strokovno. Učitelj se dnevno sre ča s številnimi dogodki, ko se je treba izjemno hitro odlo čati. Treba se je odzvati hitro in pravilno. Takrat je dobro, da je u čitelj opolnomočen, da je strokoven, da pozna protokole in dogovore, ki ve- ljajo na šoli. Ali lahko izpostavimo kak primer konflikta vrednot in iz tega izhaja- jočih dilem o pravilnem ravnanju?  Na žalost demokracije še vedno ne razumemo vsi na pravi način. Še vedno je prisoten pogled na demokracijo s »plašnicami«, kjer vidimo le svoje potrebe in svoje želje. Mote če je, kadar v ospredju ni zave- danje, da se pravica enega kon ča tam, kjer se začne pravica drugega. Zaposleni na šoli morajo poznati in upoštevati ne le šolsko, temve č tudi drugo zakonodajo, ki ne nazadnje do- loča obsege in področja posameznih pravic. Šola mora varovati pravice otrok in vseh drugih notranjih delež- nikov. V šolskem prostoru se pogosto zgodi, da so razli čne pravice posame- znikov v koliziji. Na primer pravica polnoletnega dijaka in njegovih staršev. Dijak, ki zaključuje poklicno tehniško izobra- ževanje, je lahko star 19 ali celo 20 let. Po eni strani mu je družba pri- znala polnoletnost, po drugi strani pa se izobražuje na srednji šoli, zato se mora sprijazniti s pravico staršev do informiranosti o njegovih rezultatih in učnem uspehu. Razumeti mora, čeprav je že polnoleten in ima že volilno pravico, da je tudi v njegovem interesu, da se ohrani sodelovanje med dijakom, šolo in starši. Imamo tudi primere iz časa izobra- ževanja na daljavo. Učenec naj ne uporablja elektronske pošte in naj ne vstopa v družabna omrežja (npr. Facebook), dokler ni star 12 let. Prav tako učence opozarjamo, da morajo biti previdni in poskrbeti za varnost pri uporabi interneta, opozarjamo, da naj ne preživljajo preve č časa pred televizijo, ra čunalnikom, pametnimi telefoni. V času izobraževanja na daljavo pa je bila pravica do izobraže- vanja pomembnejša od drugih pravic, vezanih za uporabo interneta. Podobno se je zgodilo pri ukrepu o nošenju mask razredu. Nekateri starši niso bili pripravljeni sprejeti ukrepa, kar so sporočili burno skozi proteste pred vhodom v šolo. Starši so zahte- vali, da mlajši u čenci ne nosijo mask. Za mlajše otroke je zelo pomembno, da vidijo celotni obraz u čitelja/ vzgojitelja, da vidijo polno obrazno mimiko, enako kadar gre za pouk tu- jega jezika ali za otroke s posebnimi potrebami. Po drugi strani pa imamo vsi pravico do varnosti, do zdravja. Tehtanje med pravicami je vedno izjemno kompleksno in težko vpraša- nje za vse vklju čene in za odlo čevalce v sistemu vzgoje in izobraževanja. Morda je najpogostejši primer iz ra- zreda, ko u čenec izrazito moti pouk ali je nasilen do sošolcev, mogo če celo do u čitelja. Soo čimo se na eni strani s pravico do izobraževanja omenjenega učenca in vseh preosta- lih otrok v oddelku in šoli. Do para- doksalnih situacij prihaja, kadar na šoli ni dogovora o tem, kako ravnati v primeru medvrstniškega nasilja, kako uresničiti načelo ničelne strpnosti do nasilja, kako se u činkovito odzvati. Kadar se nasilje nadaljuje in se ne ukrepa, se ustvari vtis, da je pravica posameznika tako sveta, da zasen či pravice vseh preostalih. Vedno se v primeru nasilja postavi vprašanje, katera pravica je primarna. V časih se je treba odlo čiti o za časni omejitvi ene pravice z namenom, da se doseže druga. Take odlo čitve niso enostavne in morajo biti zelo dobro strokovno utemeljene. Nujno je tako odločitev znati tudi pojasniti. So pri- meri, ko se odlo čimo, da ni pogajanj. V primeru nasilja je že tako. Prikrivanje GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 63 nasilja se nikoli ne izkaže za dobro. Pometanje pod preprogo pomeni le, da nismo ravnali odgovorno. »Balon, ki se napihuje, po či.« Potrebno je veliko strokovnega premisleka vseh vklju čenih delež- nikov, veliko usklajevanj, pogovo- ra … Glede na to, da se v šolskem prostoru sre čujejo razli čni de- ležniki, katere so najpogostejše pasti? Ali so posamezni vzgojno- -izobraževalni zavodi oziroma šole zaradi dolo čenih dejavnikov bolj izpostavljeni tovrstnim pritiskom kot drugi?  Med posameznimi vzgojno- -izobraževalnimi zavodi so razlike, ki izhajajo iz različne starosti vpisanih otrok, učencev in dijakov, iz razlik v programih oziroma vzgojno-izobra- ževanih programih, ki jih izvajajo, različne stopnje vklju čenosti staršev idr. To ne pomeni, da je nekje pasti ve č, drugje manj. Pomeni le, da je vklju čenost (in posledi čno možen pritisk) staršev v predšolskem obdob- ju in za četku osnovne šole bistveno ve čja kot jo zaznavamo kasneje. Po- meni, da so pasti možne povsod, ker so pričakovanja razli čnih deležnikov in interesnih skupin, ki vstopajo v šolski prostor, razli čna. V sistemu vzgoje in izobraževanja smo se odločili za integracijo, kar nas obvezuje, da v šolskem prostoru za- gotavljamo enake možnosti, ustvar- jamo pogoje za varno in spodbudno učno okolje za vse učence, tudi za učence priseljence, u čence s posebni- mi potrebami, u čence drugih etni čnih skupin idr. V šoli se sre čujejo starši, ki imajo razli čne vrednote in razli č- na stališča do pomembnih vprašanj, relevantnih za skupno življenje v šoli. Sre čujejo se tudi starši, ki imajo predsodke do posameznih skupin ot- rok. V šolski prostor vstopajo ljudje, ki imajo v svojem »nahrbtniku« nalo- žene razli čne vzorce vedenja, razli čne spomine in izkušnje v zvezi s šolo. Le-te v časih težko pustijo pred vrati šole. Posamezniki iz ranljivih skupin se lahko čutijo prikrajšane, neupošte- vane, neenake tudi takrat, ko u čitelj naredi vse, da bi v svojem razredu vsem zagotovil enake možnosti, ker to v šoli pričakujejo. Omenila sem predsodke staršev, da starši izrazijo mnenje, da v razredu, v katerem je njihov otrok, ni prostora za učenca, ki se na primer teže u či ali ne razume slovenskega jezika, prihaja iz drugega kulturnega, nacionalnega ali etičnega okolja oziroma je na kakršen koli na čin druga čen. Tudi s tem se srečujejo strokovni delavci na šolah. V teh primerih je nujno zagotoviti podporo u čiteljem/vzgo- jiteljicam znotraj šole ali vrtca. Še posebej podporo s strani ravnatelja. Integriteta ravnatelja, integriteta strokovnega delavca se kaže v tem, da ravna strokovno, zakonito in eti čno. Pomembno je, da stojijo za strokovni- mi odlo čitvami in jih vedno strokov- no utemeljijo. Ena izmed možnih pasti je povezana z mejami med zasebnim in javnim. Vodstvo šole in zaposleni morajo postaviti jasne meje in spoštovati oziroma varovati zaupnost infor- macij, pridobljenih pri poklicnem delu. Nujno je vedeti, kje in s kom se lahko pogovarjajo o posameznih vprašanjih, vezanih za šolsko delo. Če ne postavimo meje, se lahko hitro znajdemo pred osebno stisko, kako s prijatelji ali znanci ohraniti dober odnos, hkrati pa zavrniti pogovor o učencu ali sodelavcu. Strokovnost in eti čnost ravnanja zaposlenih na šoli, še posebej kadar se zapletejo v pogovor o konkretnem dogodku v stikih zunaj šolskega pros- tora, je pred preizkušnjo. Izjemno pomembno je, da se vsi zaposleni (ravnatelj, učitelj, svetovalni delavec, knjižničar, računovodja, hišnik, ku- har, čistilec) zavedajo odgovornosti do varovanja osebnih podatkov in zaupnosti. V šolski prostor vstopajo tudi osebe, ki pričakujejo samo osebno korist in ne koristi otrok, učencev ali dijakov (na primer turisti čne agencije, ki ponujajo izlete, ponudniki različnih igrač in gradiv, pla čljivih dejavno- sti, hitre hrane v neposredni bližini šole). Šola mora poskrbeti za zaš čito učencev in njihovih interesov ter za- govarjati strokovne rešitve. Posebno vprašanje je tudi vprašanje odnosa z ustanoviteljem javnega vzgojno-iz- obraževalnega zavoda. Ob čine kot ustanovitelji vrtcev in osnovnih šol v časih posegajo v šolski prostor, tudi v tisti del, ki je izklju čno v domeni pe- dagoškega dela in spada v avtonomijo šole. Dostojanstvo u čitelja se izra- ža s strokovno odli čnim de- lom in etičnim ravnanjem.