Bolje dajati nego jemati. Pred nekaj leti je živel na Notranjsk™ fiestitljiv in pobožen župnik, h katcremn je vsako Ifito na počitnice dohajal dijak iz Goricc. Dijak je bil je-dini sin bogatih staršcv, ki so liili z gospodom iupnikom nekoliko y rodu. Škoda, da je M omfinjeni dijak malo prevci1 lelibomiseln in prerzeten, kajti dragafe je imel lep» lastnosti in je tudi doiiro napredoval v šolskih nankih. Necega dne — bilo je proti veeera — gresta gospod župnik in dijak po liliž-njein polji se sprehajat. Tikoraa eeste pri necrai grmoi/ji ao stali umazani in /el6 zakrpani kinctski čevlji. Dijak si taMj n]iwli. da no to čevlji kacega nbozega kmeta, ki v potu svojega obraza dela na polji. Izmiali si malovredno šalo iu reče goep. župniku: nDovoIite gospod. da se malo poSalim z ubogim kmctom, ki si je spravil vaztrgaue fevljp takaj pod grm. Veste kaj? Jaz mn jih vzamem in skrijem, potlej stopim tja za tao drevo in gledam iz dalež v kakej zadregi bo siromak, ko ne najde svojih čevljev. KadOTeden sem, kaj pofne ?" — nLjubi moj !u odgovorS žnpnik, ,,ni Ippi5 da bi se Clovek šalil ¦/. nbozim kmetom, kateri si v potu svojpga obraza kruh pridobiva. Glej, ti imaž dobre in l)Ogate starše; koliko lppife bi liiio za tebe, da ubozemu 61o-veku narediš kako veselje mepto neunme fiale, s katero bi siromaka lehko hudo razžalil. Idi Ija, in deni v vsak čevelj rajše nekoliko dšnarja, potlej pojdi ter se skrij za drevo." Dijaku se ta svet dopade, ilone v vsak čpvclj sreljrno drajsetico ter stopi za drevo, da bi iz daleč gledal ubozega krueLa. Kmetic svoje delo dokonf;avši, gre naravnost dn grmovja na spodnjem koncu njive, kjer je odloži] jopifi in raztrgaue čevlje. Ko se jopi^ obleče, vtakne nogo t raztrgan eevelj, ali takdj čuti nekaj trdega v njom. Pripogne se, da vidi, kaj bi bilo. Ali kolika vadost mu zasije na obrazu, ko najde T Cevlju srebino dvajsetico. Vzame jo v roko ter jo gleda od vseh strani, in ko nikjer nikogar ne vidi. spravi jo v žep. Zdaj vtakne nogo v drug čeTelj; tadi i tem čuti nekaj trdega. Vzame čevelj v roko ter pogleda vanj, in glej. tudi v tem je srebrna dvajsetica ! ČadM se, gleda okoli sebi>, a nikjer m vidi človeka, ki bi mu povcdal, od kod so ti rtraarji ? Zdajci mii zaigrajo solzfi veselja v oi&h. pade na koleni, povzdigne oči k nebu ter pravi: „0 go-spod, moj Bog! ti znaš, da moji otroci nimajo kmha. Po dobrem floveku si rai poslal te denarje, da jim pomorem v velikej potrebi. Hvala ti bodi dobri Bog m povrni stotero blagemu dobrotniku, ki j« priaesd krulia raojiiu Bbogiia otročiSeml" 2* 20 ZeLi ganen stopi dijak izza drevesa in si briše solzč iz oBi. nNu," re-iSejO gospod župnik, rkako ti je ? Ali ni to dejanje lepSe in plemenitejSe nego bi bilo, ako bi ubozega čloTeka, bil razžalil 8 svojo neumno šalo ?" — nDi, da, gospod žnpuik!" odgovori mladeneč, ,,dali mi ste lep nauk, katerega ne ne pozabim ves čas STOjega življerija. Vedno houem imeti pred očmi pri-goTor, ki praTi: Bolje dajati aego jemati. I. t.