Tra polemica e risemantizzazione : la posizione di G. Bruno rispetto a Petrarca, petrarchisti, antipetrarchisti

italijanski

2014

letnik 47, številka 1/2

Bruno, Giordano, 1548-1600   italijanska književnost   literarne študije   Perarca, Francesco, 1304-1374   petrarkisti   resemantizacija

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Gnoseološka refleksija Giordana Bruna je v delu De gli eroici furori (1585) v veliki meri oblikovana z uporabo ekspresivnih struktur in podob poezije, ki ponovno vodi do Petrarke in toka, ki se navezuje nanj. Glede na to hipotezo bi takšno izbiro lahko pojasnile zlasti strukturne analogije med fenomenologijo ljubezni, ki se prikazuje v Petrarkovi poeziji, in Brunovim pojmovanjem odnosa, ki povezuje spoznavajoči subjekt in spoznavni objekt (Eno neskončno). Čeprav je Bruno v nasprotju s svojimi nameni na koncu vendarle dejansko poudaril neko filozofično vrednost v Petrarkovi liriki, ni bil pripravljen priznati, da ima sam kakršno koli zvezo s takšno tradicijo. Njegovo radikalno zavračanje Petrarke in tistih, ki so ga posnemali in parodirali - temu so posvečene uvodne strani -, kaže predvsem na potrebo po razlikovanju med lastnim objektom proučevanja in posvetno liriko, ki je bila najbolj razširjena v njegovem stoletju (pa tudi lirika tout court). Četudi ne gledamo na polemičen položaj avtorja, da bi raje doumeli tisto, kar izhaja iz samega besedila, se možnost, da bi Bruna obravnavali v tolikšni meri kot petrarkista kakor tudi kot antipetrarkista, še vedno izmika, kajti adaptacija in resemantizacija lirskega koda v filozofskem smislu se v Brunovem primeru umeščata na poseben način v primerjavi s tedaj razširjeno zvezo med imitatiom, inventiom in emulatiom. Splošneje povedano, ker se umeščata izven književne komunikacije. Ta kod v njegovo delo vstopa predvsem v kognitivni funkciji.

27.10.2015