ANNALES f>/'95 mladinska raziskovalna naloga UDK 314.18(497.12 Trnje)"1840/1940" TRNJE V LUČI ŠOLSKE KRONIKE IN ŽUPNIJSKIH MATIČNIH KNJIG Dragica ČEČ dijakinja. Gimnazija Postojna, 66230 Postojna, Cesta v Staro vas 2. SLO studentessa, Gmnasio di Postojna, 66230 Postojna, Cesta v Staro vas 2. SLO mentor Darko DAKOVEC IZVLEČEK Članek opisuje delček iz zgodovine vasi Trnje - obdobje od leta 1840 do 1940 kol. so jo beležili v Šolski kroniki ter župnijskih malicah. Dopolnjena je s pričevanji Trnjanov. V obravnavanem obdobju se je tradicionalna skupnost začela spreminjati v moderno. Novosti, ki sla jih v Trnju predstavljali iola in večja cerkvena samostojnost, se čutijo tako v oživljanju kulturnega življenja kot tudi v napredku gospodarstva m družbe. Razvoj gospodarstva je vplival na družbo in obratno. V članku je predstavljena šola, uprava in kultura, gospodarstvo in kmečka družba. Poglobljeno je predstavljena družina, rojstvo, poroka in smrt kot glavne etape v življenju posameznika ter demografski razvoj. V tem okviru so posebej predstavljena tri ključna desetletja. (1840-1849, na prelomu stoletja 1900-1909 in na koncu obdobja 1930-1939j. 1. UVOD Trnje je vasica na južni strani Pivške kotline, nedaleč od Pivke, a kljub temu je odmaknjena od prometnega vrveža. Sestavljena je iz dveh delov: Otoka in Klanca Na Klancu so včasih živeli izključno revnejši: hišarji in podnajemniki - gostači. Na Otoku pa so živeli trnjski posestniki. V ljudskem izročilu je ohranjeno, da so ta kraj poimenovali pastirji, ki so tukaj pasli ovce. V nižjem predelu vasi je bilo takrat jezero, ki je bilo obraslo s posebnim črnim trnom, ki je kraju dalo ime. V članku je predstavljeno stoletje, ki se začenja v desetletju zemljiške odveze leta 1840 in končuje 1940, tik preden se je pričela druga svetovna vojna. Čeprav obdobje ni začeto ali končano s kakšno pomembno prelomnico, je za to obdobje ohranjenih največ virov. Tako je omogočena kar najboljša primerjava vseh podatkov Teh sto let je zaznamovanih s prehajanjem tradicionalne v moderno družbo. Razvoj sla pospešila večja cerkvena samostojnost in šola, ki je v ljudeh zbudila veselje do kulturnih dejavnosti. Tudi gradnja nove cerkve je desetletje soustvarjala življenje ljudi. Kakšni so bili vplivi šole irt cerkve na življenje vasi in na podlagi kakšnih vplivov se je razvijalo gopodarstvo, je moč razbrati iz kuracijske in šolske kronike ter tudi iz ohranjenih dnevnikov župnikov ter s pričevanji vaš-čanov in oporokami. Hiter razvoj družbe ni viden le v gospodarstvu ampak tudi v vaški skupnosti. Podrobno so obdelana tri desetletja: prvo na začetku obdobja (1840-1849), drugo ob prehodu stoletja (1900-1910) in tretje ob koncu obdobja (1930-1939). Iz matičnih knjig je mogoče razbrati, kako se je spreminjala vaška populacija ler tradicija in vrednote, ki so se pri tem izoblikovale v vaški družbi. S preučevanjem porok, rojstev in smrti ter tudi družin se slikajo različni vzorci, ki so posledica določenega stanja v družbi. Začutiti je vpliv mnogoterih spremenljivk (gospodarstva, naravnih razmer...). Kakovostna primerjava različnih vzorcev, ki jih ponujajo vse župnijske matice, lahko določi zakonitosti in hitrost razvoja v obdobju od 1840 do 1940. 2. UPRAVNA IN CERKVENA UREDITEV Kmetije v Trnju so vse do zemljiške odveze (I. 1848) spadale pod Habsburžane, ki so bili od 14. stoletja last- 207 ANNALES 6/'9 5 DrasicaCK: TBNIC v LUČt $. «iONJKC !''-■' 2UPNUSKIH M/WCNIH f-N'ÎIC 2J1-2W niki gospostev Prem in Postojna. Bila je edina vas, v kateri so imeli posest obe gospostvi in sicer vsaka 10 kmetij.' Ko so leta 1862 osnovali občine, je vas pripadla občini Št. Peter na Krasu (po drugi svetovni vojni so kraj preimenovali v Pivko), ki je bila del Postojnskega okraja, to pa je bilo sestavni del Kranjske. Vse sodne obravnave so bile na sodišču v Postojni. Leta 1920 pride pod upravo Italijanske države, ki leta 1924 s prvo upravno reformo dodeli obči no Št Peter Tržaški pokrajini.2 Občino Št Peter so ukinili leta 1959 in priključili postojnski občini. te od nekdaj je vas povezana s Št. Petrom in Slavino kot sedežem župnije. Trnje je bilo podružnica slavinske župnije, ki je spadala pod tržaško škofijo do leta 1831. ko je prišla pod ljubljansko škofijo. Tik pred to spremembo (15. novembra 1827) je tržaški škof podelil vasi večjo cerkveno samostojnost, postala je kuracija in tako je imela pravico do svojega k m ata, vodenja matic (razen poročne knjige)- in pokopališča.4 Do zemljiške odveze so i/sti vaščani, ki so bili podložni prernskemu gospostvu, dajali četrtino od svojih desetinskih dajatev cerkvi.5 Z ustanovitvijo kuraclje pa so se v ustanovnem pismu zavezali, da bodo vsako leto od svoje letine dajali kuratu po 60 mernikov pšenice in ovsa. Plačali so morali 28 forintov in kuratu pripeljali 22 voz drv.6 Italijanska meja je odrezala župnijo Slavina od ljubljanske škofije in jo priključila goriški nadškofu; in kasneje tržaški. Leta 1927 so kuracijo povišali v vikarial. Kmalu po drugi svetovni vojni (i. 1947) je bila uresničena skoraj sto let stara želja Trnjanov in Trnje je postalo samostojna župnija.7 Sredi 19 stoletja so prebivalci z grozo ugotovili, da je cerkvica sv. Ellije (stara okoli 400 let) v zelo slabem stanju in premajhna za vse ljudi. Po potresu leta 1895 so bili piimorani zgraditi novo. Da bi bili izdatki karseda nizki, so porušili staio cerkev in uporabili ves material, ki je bil še uporaben. Vendar je skopnel ves denar, ki so ga zbrali za cerkev, Tako so novo cerkev sv. Trojice opremljali še celo desetletje. Kako veliki so bili izdatki, priča sarrio podatek, da je oltar stat toliko kot 20 ton jjšenice. 2. GOSPODARSTVO V OBDOB|U 1840-194« Zemljiška reforma, izvedena po letu 1848, kmetu ni prinesla bistvenih olajšav. Čeprav ni bilo več desetine in tlake, so motali državi plačevati davke. Imeli so tudi več zemlje kot prebivalci sosednjih vasi. Gojili so oves, ječmen in krompir. Vendar so bile letine slabe, več kot toliko pa tudi niso mogli zahtevati od revne kraške zemlje. Preglavice jim je povzročala tudi voda, kajti 23 rad i nje so ostali brez pridelka (uničila ga je voda ali pa suša). Ob najhujših sušah so bili primorani prodati živino, ker ni bilo vode, s katero bi jo napajali. Po vodo so morali hoditi tudi po 10 km daleč.3 Prav zaradi neugodnih razmer so prebivalci že zelo zgodaj obrnili hrbet zemlji in se posvetili drugim dejavnostim. Najstarejše je gotovo prevozništvo, katerega korenine lahko iščemo v trgovini s soljo.9 Pozneje se je prevozništvo preusmerilo na druga področja. Izkoristili so vse, kar jim je ponujala narava. Trst so zalagali z lesom, dr vrni in v zimskem času z ledom. Ob odprtju južne železnice (povezovala je Dunaj s Trstom) leta 1856 se je promet preusmeril nanjo. Mlajši fantje in možje so si pozimi iskali zaslužek na Hrvaškem, v Slavoniji ter celo v Galiciji, kjer so v zimskem času drvarili in cepili doge. Čeprav je bilo delo zelo dobro plačano (s plačo so lahko kupili tudi tri vole ali 90 mernikov pšenice10)11, je bilo nevarno in dogajale so se številne nesreče. Prav o njih se je v ljudskem izročilu ohranilo nekaj zgodb. Posestniki so za delo na polju raje najeli Klančarje iTrnjane ki niso imeli zemlje), Kraševce pa za gradnjo novih poslopij. Sami pa so se posvečali drvarjenju ali prevozništvu. Prav najrevnejši so se hitreje vključili v naprednejše gospodarske dejavnosti, zaposlovali so se kot delavci v Št. Petru. V vasi se je z prihodom obrtnikov začel razvoj tercialnih dejavnosti, ki so za vas pomenile velik korak v modernejši svet. Tako je po prvi svetovni vojni v vasi najti dva trgovca, kovača, mizarja, clva krojača in kar sedem gostiln. V njih so možje zapraviti večino denarja, pridobljenega s "kontrabantom* (tihotapljenjem) živine preko jugoslovansko - italijanske meje. Tihotapski dobiček je bi! še večji, ker so živino na jugoslovanski strani kupovali s ponarejenim denarjem. Tudi 1 M Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Urbarji slovenskega Priinoija 2, Viri za zgodovino Slovencev 2-3, Ljubljana 1954, str. 231 in 243. 2 L. Čermdj, uii.sfc.i kraj in a, BeneSka Slovenija in zadiska pokrajina, imenoslovje in pol iti C no - upravna razdelitev, Beograd 1945, str. 6 in 10. 3 Matice, pokopališče in svojega dušnega pastirja je imelo Trnje 2e pred formalnim priznanjem - od leta 1809. 4 Janez Zabukovec, Slavina - prispevek k zgodovini župnij ljubljanske Škofije. Ljubljana 1910, str. 86. 5 M Kos, n. d., str. 243 in j. Zabukovec, n. d., str. 167, 6 V tistem času je fevd, čeprav v zadnjih zdihljajih, se obstajal. Tako so si kurati zagotovili nekaj potrebne brane in predvsem kurjave. 7 ŽAT, Kronika kuntdje Trnje. 6 ibidem. 9 Domačin! menijo, da je Fran Levstik prav zaradi prevozništva postavil na Sveto Trojico (kjer je res stala vasica) svojo zgodbo o Martinu Krpanu. ¡0 Spi sne va|e, Ljubljana 1867, str. 66. 11 Postojnsko okrajno glavarstvo, str. 38. 226 ANNALES 6/'95 ».iKir.i CB': TKNIF V t.Wl ŠOLSKE IIKON'K? IN ZliPNINîlH MATIČNIH I-.sN'IIG. 2Jl iï(l za hrano jim v prvih povojnih lelih ni bile treba skrbeti, kajti Italijani so jo dajali zastonj. Čeprav so v razburkanih letih 1914-1922 počeli marsikaj, od prepovedane trgov inega trgovanja, prekupčevanja z vojaško opremo do sekanja lesa v "gosposkih" gozdovih, so ostali revni. Ko je Italija vzpostavila pravni red. se je ponovila slika vasi iz konca 19. stoletja. Veliko ljudi je bilo zadolženih, podpore, ki so jo včasih dobivali iz za puščin raznih dobrotnikov, ni bilo več Propadla je skupaj z Avstro - Ogrsko monarhijo. Kriza se je stopnjevala in dosegla višek leta 1958, ko se je v Ameriko izselilo ogromno Trnjanov'3. 3. ŠOLA Kijub temu, da so imeli v Trnju svojega fcurata, ta ni poučeval olrok branja in pisanja. To potrdi že bežen pogled v krstne knjige, kjer so se morali podpisovati botri krščenega olroka. Vsi so svojo prisotnost potrdili le s križcem, duhovnik pa je poleg pripisal njihova imen?. Privatno je začel otroke poučevati nek učitelj leta 1800, čez 12 let je vas dobila šolo (po zakonu iz leta 1863) Pouk je potekal v prostorih mežnarije vse do zgraditve novega šolskega poslopja (I. 1905), za katerega je dal pobudo učitelj.14 Domačini pravijo, da so hoteli Trnjani in Klenjani šob v vasi Vendar je nek premožen človek iz Palčja, ki je za šolo prispeval veliko denarja, dosegel, da so šolo zgradili nad vasjo.5 5 Prej enorazrednica je poslala dvorazrednica, učitelju se je pridružil še en kolega. Za oba je bilo v šoli tudi stanovanje Šolski okoliš je zajel vasi Trnje, Klenik in Palčje. Zaradi hudih zim in oddaljenosti vasi Palčje so Trnjani imeli to olajšavo, da so začeli hoditi v šolo eno leto pozneje - ko so dopolnili sedmo leto. V tem obdobju je bilo na šoli približno 170 otrok, ponavljalriica pa je štela približno petdeset otrok.Učitelji so pomagali vašča-nom, tako je učitelj Rajko Justin vzgajal sadike sadnega drevja, ki jih je pozneje razdelil vaščanom. Učitelji so bili tudi prvi pobudniki kulturnega življenja. Na njihovo pobudo so v vasi ustanovili leta 1886 bralno društvo Mir (namenjeno je bito sicer liberalcem iz Št. Petra), ki je ix> približno tetu delovanja zamrlo. Kasneje je izredno uspešno deloval pevski zbor. Potrudila se je tudi cerkev, ki je v vas pripeljala najprej Dekliško (I. 1898} in kasneje (1899) še Mladeniško Marijino družbo. Vse so zamrle ¡>0 letu 1927, ko je fašistična Italija prepovedala delovanje slovenskih društev. 4, PREBIVALSTVO Vas Trnje je bila do leta 1900 vodena v maticah (poročne, krstne in mrliške knjige) župnije v Slavini in hkrati tudi v Trnju (razen porok). Po lem letu so podatki izključno v maticah ku rac i je Trnje. 4.1. Demografski razvoj in mobilnost prebivalstva Človek se že od pradavnine seli. Že zelo zgodaj so se začele migracije za boljšim zaslužkom. Prejšnje stoletji so zaznamovale zimske selitve mož in fantov. Zene pa so skrbele za domačijo, podpirale so tri hišne vogale, kot pravijo vasčani. Pozneje so se začeli seliti neporočeni ljudje, ki so bili jjred poroko služabniki, služkinje, celo kočijaži v bližnjih mestih: v Postojni, na Rek in tudi v Trstu ' l lišarji in gosfači so se zaposlovali kot delavci na železnici in v bližnji tovarni. Mladi fantje so služili vojsko, kar jih je lahko tudi za deset let ločilo od doma. Na migracije so vplivale tudi poroke, ko so se mladi izselili iz vasi ali se vanjo piiselili. Večje selitve so se začele ob koncu prejšnjega stoletja. Prvo navdušenje za Ameriko se je med prebivalci pojavilo ze leta ¡878. Ameriko so prikazovali kot deželo, "v kateri ceste posipajo s kavo in balinajo s pomarančami."18 Prvi izseljenci, tisti z dna vaške socialne hierarhije, so poskusili srečo v Ameriki v 90 ■• ih letih prejšnjega stoletja. Veliko ljudi se ;e po daljši odsotnosti vrnilo na rodno grudo. Prvi so začeli prihajati leta 1908. Domoljub poroča:'9 "Prav je, da se vračajo, tako bodo imeli kmetje saj kaj delavcev. Le tiste slabe navade, katerih so se navzeli v Ameriki, naj bi bih tam pustili, pa bi bilo vse dobro:" Tudi Italijani so povzročili marsikatero selitev prebivalstva. Ljudje so bežali čez mejo v Jugoslavijo, gospodarske razmere na drugi strani pa so jih razočarale. V notranjost Italije so se odselili tudi mnogi uslužbenci v državnih službah. Kajti če so hoteli napredovati, so jim višje mesto ponudili nekje v notranjosti Italije-''1-1 Številke, ki nam jih ponujajo ljudska štetja, so sicer večkrat nepopolne zaradi sezonskih migracij določene populacije v vasi. Kljub temu je vidno postopno naraščanje prebivalstva od leta 1869 do leta 1890 (ko se število povzpne do 482) in postopno upadanje po tem letu, ki je posledica izseljevanja in upadanja števila 12 ŽAI. Kronika kuracije Trnje. 1J Informator Ernest Margon. 14 Kronika podružnične šole v Trnju, tvmi OŠ Bratov Vodopivec, Pivki». 1 j Inlormatorka Ivanka Btaiko. 16 Kronika iole v Trnju 1 7 ŽAT. status animarum in PAK, Okrajno sodiice v Postojni od leta 1900 do leta ! 909. 18 ŠAL, Dnevniki župnika Sajovic». 19 Domoljub, st. 20. str. 31 5. 20 Informator Ernest Margon I?"} Z A. -J ANNALES f>/'95 Draj.cn ČFČ: TRN» V (.UC! ŠOtSKE KROMIKÎ IN ŽUPNIISKIH MATIČNIH KNIiC. J21-230 rojstev, čeprav je imela vas v preučevanih letih (18401940) vedno pozitiven prirast. Število se kljub temu malo zviša, ko se več ljudi vrne (pred letom 1910, ko jih je 459), potem pa neustavljivo pada proti L 1966, ko ie v vasi le še 301 prebivalec. 500 300 kateremu od svojih otrok so namenili casl in hkrati tudi breme nadaljevanja rodu. Dopolnimo si sliko, ki nam jo ponazorijo oporoke in si razjasnimo, kakšni vzroki so privedli gospodarja, da ni za dediča izbral prvorojenca, kot je velevala tradicija. Taksen primer je dokaj piemožna družina Bergoč, v kateri se je rodilo 8 otrok. Štirje sinovi in prav toliko hčera. Ko je oče umrl, je premoženje dobil najmlajši sin, osmi otrok. Bil je edini sin, ki je ostal doma. kajti dva sta odšla v Južno eden pa v Severno Ameriko.2" 1820 1840 1860 1880 1900 1920 1940 1960 1980 teto Graf št. i - število prebivalcev v vasi. 4.2. Družina Družina je osnovna celica družbe. Ob njej se je nekoč razvijalo premoženje in z njim ugled, ki je služilo otrokom kot opora pri njihovi osamosvojitvi. V družini otroci niso le varno odraščali, v rojstno hišo so se lahko zatekli v takšni ali drugačni stiski (ko še niso bili poročeni). Družinsko ime je izredno pomembno jiri sklepanju ženitnih pogodb, pri izbiranju krstnih in birmanskih botrov ter poročnih prič .-1 V statusih animarum so beležili vse družine v vasi. Popisali so vse ljudi, ki so živeli pod isto streho. V njih stopa v ospredje družinski univerzum.22 Popis prebivalstva ni bil zgolj stanje družine v nekem določenem trenutku, ampak je bilo v njeni zajeto daljše obdobje. Življenja odraslih otrok, ki so se odselili, največkrat ne moremo spremljati dalje. Le redkokdaj so vpisali poroko ali smrt teh ljudi. Družinske knjige so bogat vir, iz katerega črpamo tako premoženjski status družin23 kot poklice nekaterih družinskih članov ter hišna imena. V statusu animarumu, ki je nastal okoli leta 1928, so vpisani tudi vsi, ki so bili kdajkoli vojaki. Viden je razvoj neke družine, ki se je zaključila s porajanjem nove. Izvemo, hižar (23 ) 3/4 (6 ) 1/2(11) 1/4(23) 1/3 (4) 1/6 (8 ) — ia«« Graf št. 2 - delež velikosti posesti na število gospodarstev. Za vas Trnje je za obdobje od leta 1840 do 1940 pet popisov družin (1847 - družine iz prvega desetletja 19. stoletja, 1856, 1872, 1918, okoli 1928)25. V prvem statusu animarum iz leta 1856 je bilo popisanih 73 družin, 1918 80 družin in leta 1928 79 družin Popisali so tudi prazne hiše: I. 1856 jih je devet, I. 1918 osem, 1928 pa dvanajst. Družine so bile številčne. Povprečno je imela družina lela 1856 7 otrok, okoli leta 1900 9,4 otrok, v zadnjem obdobju se je razmerje spremenilo. Ker je upadla smrtnost otrok, so se odločali za manjše število otrok, povprečno so imeli po 8 otrok.26 Samski ljudje niso živeli sami (drugače v vasi ne bi bilo dovolj hiš za vse družine). Vsi ti ljudje so za košček kruha in streho nad glavo pomagali družini in tako predstavljali poceni delovno silo S tem je (»stala mogoča diferenciacija dela. Hišni gospodarji so dalali v gozdovih in se ukvarjali s prevozništvom; tete, strici in podnajemniki pa so obdelovali polja. 21 ŽAT, status animarum. 22 ibidem 23 Prebivalce so le kdaj označili kot hišarje (ljudi, ki niso imeli svoje zemlje, a so imeli svoje stalno bivališče). Nikoli ni nobena družina označena ko! družina ii trnkov ali kot so jih pozneje označevali gostaSev (to je tistih, ki nimajo stalnega bivališča), čeprav so obstajali. Zanje izvemo iz krstnih knjig, 24 ŽAT, status animarum 4- 25 Večje število statusov animarum (npr. iz leta 1872, ki sem ga izpustila, ker ne ustreza izbranim desetletjem) je nastalo zato, ker sta jih ločeno sestavljala slavinsk/ in tmjski duhovnik. 26 ŽAT, status animarum 2, 4 in 5. 210 ANNALES f>/'95 Dragica C£6 TRWtt V LUČI «OIS« KRONIKE iN ¿S JPMijSMH MATIČNI) I Klv'JIC. 22»-iJO 4.3. Poroka V življenju ljudi je bita poroka mejnik, na katerem se je gradila prihodnost rodu. Prav zato so bile poroke skrbno načrtovane, kajti s poroko se ni smelo krhati družinskega gmotnega stanja. Nekateri so že pred njo sklepali pogodbe. Mladi so le redkokdaj uveljavili svojo voljo To se jasno kaže pri tistih zakonskih zvezah, v katerih so Se pred sklenitvijo zakona imeli nezakonske otroke.27 Če so starši nasilno prekinili neko zvezo, ki je nastala med dvema človekoma, so mnogi otroci vse življenje ostali neporočeni. Med ljudmi se je zakorenilila tradicija, da so se mladoporočenci poročali v cerkvi, kjer je živela nevesta. Izjeme so bile poroke tistih deklet, ki so si življenjskega sopotnika našle zelo daleč od svojih rojstnih krajev. V poročnih knjigah pa ni zabeleženih porok, sklenjenih na ozemlju druge župnije.28 Le redkokdaj so podatki o teh porokah v statusih animarum ali v ohranjenih oklicih. Zato je bil delež porok deklet v domači župniji bistveno višji od porok fantov. leto mož iï Trnja žena iz Trnja oba « Trnja 1840-1849 4 9 14 1900-1909 8 26 5 1930-1939 14 5 9 Tabela št f - število ženinov in nevest iz Trnja. Trnjani se niso zavzemali za zgodnjo poroko in s tem povezano večje število otrok, kar zgovorno priča povprečna starost partnerjev. Bolj poredko se je dogajalo, da je bila žena starejša od svojega moža, zgodilo pa se je, da se je katera poročila s precej starejšim možem. Nekoliko višja starost moških je bila velikokrat posledica služenja vojske. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko se je začelo odseljevanje v Ameriko, so ženske zelo mlade stopale v zakonsko zvezo, zato se je njihova povprečna starost znižala. Tako se je v prvem desetletju (1840-1849) poročilo 17%, v drugem pa 34,7% mladoletnih deklet 2q desetletje starost zene starost inoža t. poroka 2. poroka 1. poroka 2. poroka 1840-49 25 let 43.6 let. 3 t,3 leu 48.3 leta 1900 09 24 let 3 2 let 29 let. leta 1930-39 25 let 32 let 29 let. 36 leta Tabela št. 2 - povprečne starosti zakoncev pri prvi oz. drugi poroki. Ko so se poročali še nepolnoletni fantje (za polnoletne so se šteli tisti, ki so dopolnili 24 let, Italija pa je kot polnoletne obravnavala osebe, ki so dopolnile 18 let) je moralo sodišče v Postojni odobriti, da je mladenič že dovolj zrel, da bo zmogel voditi posestvo. Mladeniča so s sklepom o polnoletnosti razglasili za polnoletno osebo. Odobrili so ga le fantom, ki jim do polnoletnosti ni manjkalo več kot eno leto in ko je bil potreben nekdo, ki bi vodil posestvo. Dekleta so imela manj zahtevno vlogo v družini. Nepolnoletnemu dekletu je zadostovalo očetovo formalno privoljenje za poroko, V desetletju 1840-1849 se je poročil en mladoleten fant in 5 mladoletnih deklet, v desetletju 1900-1909 pa so se poročili 4 mladoletni fantje in 1.3 mladoletnih deklet.-50 V tretjem desetletju pa ni primera poroke mladoletnika, ker se mladi stari 18 let šc niso poročali. Sredi prejšnjega stoletja je bila endogamija v vasi dokaj prisotna. Natanko polovica vseh porok (14) je bilo sklenjenih med sovaščani (vendar najdemo le 4 poroke sklenjene med sorodniki). Drugi fantje, ki so se poročili v območju slavinske župnije, so imeli družice iz okoliških vasi: Klenika in Palčja Dekleta so dobile svoje sopotnike iz okoliških krajev, najdlje je bilo Studeno, ki je oddaljeno približno 23 kilometrov. V drugem obravnavanem obdobju (1900-19095 je prišlo do večjih sprememb. Krhala se je pomembnost endogamije. le še 12% ali 5 porok je bilo sklenjenih med vaščam. Ostale so sklenjene s prebivalci drugih naselij,3' nekateri so bili iz znatno bolj oddaljenih krajev, iz Reke, Šempetra...)32 V tretjem desetletju (1930-1939) se delež porok med sovaščani dvigne na 22% ali 6 ¡Dorok. Ko se je v času med italijansko okupacijo v okoliške kraje priselilo veliko Italijanov, bi bilo pričakovati tudi narodnostno mešane poroke. Vendar se je v celem desetletju le eno dekle poročilo z Italijanom, kar kaže na leto št. porok leto št porok leto Se. porok 1840 4 1900 S i 930 2 1841 ! 1901 / 19.11 2 1842 1 1902 6 1932 0 1843 'i 1903 3 1933 2 1844 6 1904 3 1934 7 1845 5 1905 6 1935 2 1846 0 1906 1 1936 0 1847 t 1907 2 1937 7 ! 848 1 1903 r 3 1938 1849 ■i 1909 2 1939 i Tabela št. 3 - ¿levilo porok v preučevanih desetletjih. 27 ŽAT. Gebirrts und Taiit - Such ! iti 2. 23 Vpisovali so poroke, ki so bile sklenjene v Trnju, Št. Petru in Slavini. V dtogem obravnav;!nem obdobju so vpisovali tudi poroke sklenjene v Ljubljani, v cerkvi sv. Petr.i. 29 2AS, Trauungsbuch 5, b. 30 Ibidem. it NajveC ¡ih je bilo z obmocia ocl Planine pri Rakeku na severu do liirske Bistrice na iujiu. 32 Ž AS, Trauimgsbuch 5, 6. 211 ANNALES 6/'9 5 Drasica Č£C:TRMtC V IUČI ŠOI.SKF KRONI« IN ŽUPNISSKIB MATIČNIH KNIIG, 2ÎI-2J© Kamniti križ iz leta 1870 (foto: M. Čeč, 1995). močno narodno zavest tukajšnih prebivalcev, ki niso sprejemali takšnih porok (drugače je bilo v sosednjem Št. Petru - Pivki).33 Pri sklepanju porok so se držali tudi tradicionalnih rokov. Nikoli se ni neki par poročil v času adventa ali posta. Zelo malo porok je bilo v zimskem času, ko je bila večina miadeničev na delu v sosednjih deželah.34 Število porok se je spreminjalo pod vplivom demografskih sprememb in tudi katastrof,35 ki so prizadele vas in v katerih je umrlo več hišnih gospodarjev. Leto ah dve po tistem ie bilo čutiti znatno povečanje števila porok. Nazoren primer je bila epidemija kolere, ki je povzročila, da sta bili tislo leto dve poroki, naslednje leto pa jih je 9, kar je največ v vsem stoletju. Po začetku odseljevanja je viden sunkovit porast števila porok, kajti treba je bilo zapolniti praznino (bilo je kar 41 porok), nato sledi postopno zmanjševanje posebej po desetletju 1910-1919 (prva svetovna vojna), in rahel porast v desetletju 1920-1929 ler 1930-1939. 4.4. Rojstvo in krst Dan ali dva po rojstvu so otroka krstili. S tem so dojenčka vključili v vaško skupnosl kol enakovrednega člana.'7 Tako pomembnemu dogodku, kot je bil krst, so morale prisostvovati priče - botri, V navadi je biio, da sta pri krstu prisotna dva botra - moški in ženska. V prejšnjem stoletju je veljalo, da botra nista bila v tesnejšem sorodstvu. Premoženje in ugled sta bila pri izbiri botrov najpomembnejša. V desetletju 1840-11349 ni zaslediti vpisa, da bi bila botra mož m žena. Kasneje, na prelomu stoletja, so se začela spreminjati sorodstvena razmerja med botri. V desetletju 1900-1909 je 63% botrov zakonskih parov ali bratov in sester. Vse večkrat se kot botri pojavljajo zakonski pari, nekajkrat je bil boter tudi učitelj. Boij ko se približujemo letu 1940, tembolj postajajo nepomembne premoženjske razlike med botri in starši krščenca. Tako je v zadnejm obdobju 81% botrov poročenih parov, 6.9% je bratov in sester in 1 I % je botrov brez vsakršnih sorodstvenih vezi. Poleg tega, da so botri v sorodstvu, so bih v sorodstvu tudi s krščenčevimi starši, kar je značilno za začetek 20 stoletja.38 Botri posestnikom, kmetom in kajžarjem so bili največkrat drugi posestniki. Najbolj premožni so si izbrali drugačne botre. Redki obrtniki v vasi so si izbrali svoje prijatelje iz drugih krajev, ki so se prav tako ukvarjali z neagrarno dejavnostjo. Krmčar Margon je za svojega sina Emila izbral mesarja in njegovo ženo. Učitelji, ki so v Trnju krstili svoje otroke, so si izbrali za botre samo moške. Razvoj družbe je bil viden prav pri izbiri botrov. Leta 1840 so bili botri predvsem domačini in redkeje prebivalci sosednjih vasi. V tem desetletju sta bila le dva botra obrtnika. Bolj ko se bližamo letu 1940, več prebivalcev je delavcev. Njim tmjski posestniki niso hoteli biti botri iv tovarnah so po njihovem mnenju delali samo lenuhi) V desetletju 1900-1909 je bilo 62% botrov posestnikov, 19% delavcev in 17% obrtnikov. V desetletju 1930-1939 je biio 18% bolrov delavcev, 74% posestnikov in 8% obrtnikov. Botrice se seveda prištevajo k poklicu moža, ker same največkrat niso služile kruha. Ljudje so začeli potovati, spoznavati nove ljudi, tako da so bili botri z vseh vetrov- Zato ni bilo čisto nič nenavadnega, če je poštar (doma je bil z Reke) za botra svojemu sinu izbral pismonoSa iz Reke in ženo želez-ničarskega delavca.39 Število rojstev se je večalo ali zmanjševalo sorazmerno s smrtjo. V prvih dveh desetletjih 1840-49 in 1850-59 je bilo število rojstev le malo višje od števila smrti (v prvem desetletju se je rodilo 151 otrok in umrlo ! 48 ljudi, v drugem desetletju pa se je rodilo 144 in umrlo 140) Kot protiutež tema dvema desetletjema sta naslednji dve desetletji, ko se je rodilo bistveno več ljudi kot jih je umrlo (v prvem obdobju je saldo 49, v drugem pa 71 j. Zaradi tako velikega pozitivnega salda, Prim Krajevni matični urad Pivka, poročna knjiga 1cr24-1940. 34 ŽAS, Trauun¡"sbiir.il 5 in 6. ter poročna knjiga matičnega urada v Pivki. 35 Epidemije nalezljivih bolezni, požari in vojne (piva svetovna vojna je terjala Življenja trinajstih Trnjanovi. 36 ŽAS, Trauungsbucb 5 in G. 37 M. VeiginelJa, Družina v Dolini pri Trstu v 19, stoletju. Ljubljana 1990. str. 18. 38 V tem obdobju je 3!>% vseh botrov v sorodstvu s krsčenCevo družino, Prej so bili le redki tisti, ki so imeli kakšno daljno sorodstvo, kajti vedeti moramo, da so bili botri isti ljudje, tudi po šestkrat v letu (Npr. leonardius Žele v obdobju ob leta 1840-18491. 39 ŽAT, Geburts «nd Tau/ - Bucli t in 2. 226 ANNALES i»/' 95 Oiv>sir,> člč-. TKNIF V ¡UČI SOIS« KRONI« IM ¿WNIISKIH MATIČNIH KNJiC, ,121-230 Število 30 25 20 15 II) (J Graf št. 3 -število rojstev in smrti 7840-1849. se je znatno povečalo število ljudi v vasi, kar je vidno tudi v popisu prebivalstva leta 1830 in 1890. Ker je vaška skupnost težila k ravnovesju med številom prebivalcev in dobrinami, ki so jih lahko pridelali, je v začetku 20. stoletja, ko je upadla smrtnost (glej tabelo št. 4), upadlo tudi število rojstev. Po letu, ko je zaradi epidemij umrlo precej ljudi, predvsem otrok, se jih je rodilo še več. Večji vpliv na rojslva in smrti so imele zelo hude suše, ki so jim sledile velike lakote (takšno je bilo leto 193240, ko se je rodilo 6 otrok, umrlo pa je kar 18 ljudi). V tem času je bilo že bolje poskrbljeno za porodnice. Babice so prihajale na pomoč iz sosednjih vasi. V hudi zimi, ko babica ni mogla priti pravočasno, so st ženske v vasi pomagale same. Treba se je bilo znajti in najbolj izkušena je pomagala porodnici namesto babice (tako zasledimo kot "babico" Marijo Margon].45 Nezakonska rojstva so prav poseben delček v mozaiku življenja ljudi. V Trnju ie bilo včasih zelo veliko nezakonskih rojstev, potem pa več let nič Posebej zanimivo je leto 1875, ko je bi! rojen en nezakonski otrok, potem pa celih sedem let nobeden. Čisto drugačna pa je sitka desetletja ¡850-1859, ko sta bila vsako leto po eden ali dva, v desetletju pa kar 15. Posebno veliko nezakonskih rojstev je bilo tudi v desetletju 1840-1849, in sicer 14. To je pomenilo, da je bilo rojenih dvakrat do trikrat več nezakonskih otrok. V bližini se je namreč gradila železnica in v okolici se je naselilo veliko delavcev. V drugih dveh obravnavanih desetletjih je bilo število nezakonskih rojstev 7 {1930-1939) in 5 (19001909?. Vaščani so biii do takih mater in otrok precej nestrpni. Otroci so večkrat živeli v mnogo težjih razmerah kot zakonski, zanje so težko dobili dva botra, in še ta v vasi nista bila pomembna. V začetku tega stoletja so mnoga dekleta rojevala svoje nezakonske otroke v rojstnih hišah, tudi če je eden od njenih bratov ali sester že nasledil posestvo in si ustvaril družino. Zgodilo pa se je tudi, da so v Trnje prišla dekleta iz drugih vasi roditi svoje nezakonske otroke. V preučevanih desetletjih je zasiediti 3 primere ali 11%.42 Kljub temu so to osamljeni primeri predvsem zato, ker je bilo Trnje odmaknjeno od prometnega vrveža. Nezakonska rojstva te vrste so bila pogosta v vaseh, ki so bile ob pomembnih prometnih poteh ali še pogostejša v vaseh blizu večjih mest, kamor so bila dekleta namenjena. Lep primer je bila Dolina, vas v bližini Trsta 4-' 4.5. Smrt "Splošno so na Pivki čvrsti in zdravi ljudje. Maiokod je dobiti toliko starih, kakor ravno po krajih, koder gospodari burja," je pred skoraj slo leti zapisal Janez Zabukovec.44 Smrt hišnega gospodarja ali gospodinje je povzročita v družini kar precej zapletov. Porušila je sistem gospodarjenja, še posebej, če je bil gospodar ali gospodarica še zelo aktiven član družine. Pogreb je za sorodnike pomenil velik izdatek, ki je na prelomu stoletja znašal do 100 kron (odvisno od tega, kakšen pogreb so si izbrali svojci).4j Malokrat je stroške plačala občina, v obravnavanih desetletjih je pokrila stroške pokopa le etii osebi. Prav med otroci je bila smrtnost visoka (približno polovica vseh ljudi, ki so umrli, so bili otroci - glej graf št. 41. Smrti otrok so prav zaradi tega. jemali pogostokrat kot nekaj neizogibnega, kajti pod njeno koso so jjadali tako otroci najbolj revnih kot tudi otroci premožnejših _letu fSiajstv» OsimU L 1 «40-49 1850-59 1860-69 1870-79 1880-89 1890-99 1900-9 1910 ¡9 1920-29 1930-39 [rojstva 151 144 140 162 204 176 i 72 144 144 110 kmrîi 148 140 91 91 163 i 28 104 96 106 87 poroke 28 28 44 32 31 41 26 30 28 Tabela št. 4 - rojstva, smrti in poroke Trnjanov skozi sto let. 40 ŽAT, Kronika kuracije Trnje. 41 2AT, GeburtS und Tauf - Buch 1 iri 2. 42 ŽAT, Geburls und Taul - Buch 1 in 2. 43 Preučevala ¡o je Marta Verginella v navedenem delu. 44 Zabukovec, n.d.. Str. 36. 45 Pogrebni stroški, ki so vključevati nosaCa, pogreb in sv. mašo, mrtvaško obleko, čuvaja, krsto in prispevek za cerkovnika, sc? leta 1907 znašali 77 kron (PAK. Okrajno sociiSče Postojna I. 1907). 213 ANNALES f>/'95 Dr,w«iČEČ.TRNIE V I un i mesto 1840-1849 1900-1909 1950-1939 t. pljučne pljučne starost 34 bolezni 20 bolezni 19 2. starost ! 8 slarost 15 pljučne bole*ni It» t koze 3 prebavila (> prebavila 5 3. prebavila 3 Tabela št. 5 - Skupine najpogostejših vzrokov smrti pri odraslih. 5lkWlci ¡'i j Graf šl. 5 - umrli po starostnih skupinah 1930-1939. cerkev kof tudi ljudje niso imeli milosti. Taksnega človeka so pokopali na ne blagoslovljen de! pokopališča. Samomor je storila le desetnica Pavsa Maver, ki so jo našli v vaškem vodnjaku. Vsako smrt je zaznamovala tudi delitev premoŽenja, če ga ni ranjki že prej razdelil (gospodar sinu, ko se je poročil ali ko so očetu pošle moči). Kljub temu so bili na prelomu stoletja pisci oporok svetle izjeme (glej gra! Št.6). Večina starejših prebivalcev Trnja je bila še nepismena. Oporoke so pisali notarji, a njim je bilo treba plačati. V Trnju je Živel Franc Margon, ki je opravljal notarske posle tudi v pisarnah v Ložu in Senožečah. Napisane oporoke so se začenjale s klasičnim obrazcem: "Jaz, Luka Žigman, pri popolnoma zdravi pameti in zavesti poklical sem spodaj podpisane priče, da sporočim svojo poslednjo voljo." in končale takole: "Ta oporoka mi je bila prebrana in temu naj zadostuje moj lastoročno postavljeni križec "^ Mnogokrat so v oporoki pojasnili, zakaj premoženje brezpogojno zapuščajo določenemu dediču. Tako svojo lastnoročno napisano poslednjo voljo pojasnjuje vdova, ki jc- prepustila premoženje bratu, čeprav je imela pet otok: "Prvič: brat Anton je z našo in njegovo materjo v njihovi veliki starosti dosti z njimi pretrpel. Drugič: on jim je v njihovi dolgi bolezni po njegovi moči prav po očetovsko stresel. Tretjič' plačal je tudi pogrebne stroške. Na kai se mu podpisani in podkrižani lopo zahvalimo i.i s tem izjavljamo, da vso zapuščino po ranjki naši materi prepustimo Antonu Šabcu."''1 Nekateri so naredili ustno oporoko, ki so jo na sodišču hitro ovrgli v primeru, če ni bilo dovolj prič. Prav ustna oporoka je bila tudi najstarejša Zvrst oporoke. z icm-ljcir op'' V -It(jI: !.| SjllC.ll Graf št. (t - razmerje med smrt/ni (judi z in brez premoženja. Komu so zajiustiii svoje premoženje, je bilo odvisno od posameznika. Čeprav se je zakoreninila tradicija, da je premoženje podedoval prvorojenec, ie bilo precej izjem. Le malo teh primerov lahko pojasnimo s podatki, ki nam ¡ih ponujajo oporoke in statusi animarum. Večje težave prt delitvi premoženja so nastale takrat, ko so se v družini rodila samo dekleta ali se je edini moški dedič odselil (v tem obdobju v Ameriko). Ti problemi so pestili predvsem majhne družine, v oporokah zasledimo štiri take primere. Znašli so se vsak po svoje: Luka Žigman je svoje majhno posestvo in hišo zapustil svoji ženi z namenom, da ona izbere dedinjo izmed obeh hčera.55 Luka Bergoč je vse svoje premoženje zapustit sinu, ki je odšel v Ameriko, kljub temu, da je bila žena še živa. Za "skrbnika posesti!" so določili sestrinega moža.56 Neporočeni ljudje so zapuščali premoženje svojim sestram in bratom, tako da so ti plačali stroške, ki jih je terjal dostojni pogreb. Zapuščina teh ljudi je bila precej borna - 64 letna ženica je zapustila nakaj pohištva (mizo, stol, posteljo in skrinjo),5-' obleko in posteljnino ter hrano (fižol, pšenico in krompir! Glavni del zapuščine je v večini primerov predstavljala dota in stanovanjska pravica. Do nje si je prizadevala priti družina, pri kateri je že prej živela ta oseba. Oporoke so nalagale dediču tudi dolžnost, da poravna doto, da poskrbi za pogreb in maše zadušnice za ranjkega. 53 PAK• Okrajno sodišče Postojna. I. 1904 54 PAK, Okrajno sodišče Postojna, 1.1901. 55 PAK. Okrajno sodišče Postojna. I. 1904. 56 Hkrati pa je lahko poslal lastnik te zemlje v primeru, da se pravi lastnik ni vrnil v rodno vas. 57 PAK: Okrajno scdiSče Postojna , I. 1900. 229 ANNALES f>/'95 OcA|ûca ČEČ: T8M« V tUÙ ŠOI.SKE KRONIKE IN ŽUPNIJSKIH MATIČNIH KNJIG. 221-230 SKLEPNA MISEL Župnijske matice tako postajajo vse pomembnejše pri preučevanju nacionalne zgodovine in razvoja posameznika, Poroke in zapuščinske razprave pa tudi rojstva in smrti so zanimive z vidika preučevanja družbenih in gospodarskih razmer v zadnjih dveh stoletjih. Tako se v župnijskih in šolskih arhivih hrani vsa tista zgodovina, ki je zaradi časovne oddaljenosti v ljudskem izročilu pozabljena. Namen naloge je bi! tudi pokazati, da ni zgodovina vasi samo zgodovina vaške šole, cerkve in gospodarstva, ampak ji je potrebno pridati tudi življenje ljudi, ki ga razkrivajo prav župnijske matice. Pivška hiša, Trnje št. 23 (foto: M. Če C, 1995). RIASSUNTO La presente ricerca descríve una parte deüa stoiia del villa di nome Trnje, esattamente il periodo ña gli anni 1840 e i 940 - come e stata descritta nella cronaca scoíastica e nei registri parrocchiali. Alia storía sono state aggiunte le testimoníame degli abitan!¡ di Trnje. In questo período ¡a societá tradizionale ha corninciato a trasformarsi in una societa moderna. L'ínflusso di qualcosa di nuovo - che a Trnje é cosí/tuto dalla scuola e da una maggiore autonomía ecclesiale ■■ si sente si a nel rawivamento deüa vita culturale che nelT economía e nella societá. Lo sviluppo dell'economia influenza la societá e viceversa. Nella ricerca é presentera la scuola, Tamministazione ecclesiastica e la costruzione deüa nuova chiesa, ¡a quale per piú di dieci anni ha accompagnato la vita deüa gente; la cultura, Teconomía e anche ¡a societá ¿igraria. Viene inoltre presentata in maniera approfondita la famigíia, la nascíta, il matrimonio é la morte quali punti cardinali della vita di ogm singóla persona. Sotto questo aspetto sono presentad in maniera paríicolare i tre decenni piu ímportanti (1640-1849, a cavallo del secolo 1900-1909 e alia fine gli anni 1930-1939). LITERATURA Čermelj, Lavo: Julijska krajina, Beneška Slovenija in Za-drska pokrajina - imenoslovje in politično - upravna razdelitev, Beograd 1945. Kos, Milko: Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Urbarji Slovenskega prirnorja 2, Vin za zgodovino Slovencev 23, Ljubljana 1954. Krajevni leksikon Slovenije I - zahodni del, Ljubljana, 1968, Postojnsko okrajno glavarstvo, spisali in izdali učitelji v okraju, tiskal M Seber, Postojna 1889. Orginal hrani Notranjski muzej v Postojni Spisne vaje, Ljubljana 1867, original hrani Marija Va-tovec, Goriče (Vremski Britof). Verginefla, Marta: Družina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju, Ljubljana 1990 Zabukovec, Janez: Siavina - prispevek k zgodovini župnij ljubljanske škofije, Ljubljana 1910. VIRI Dnevniki župnika Sajovica, prepis, ki ga je opravil Leon Kernel, Siavina. Originali so shranjeni v Škofijskem arhivu v Ljubljani (ŠAL), zgodovinski fascikli 2-3. Domoljub, letnik 1908, hrani Ernest Margon, Trnje 66. Krajevni matični urad Pivka, prepis poročne knjige od leta 1907-1924 in od 1924-1940. kronika OS Trnje, hrani OŠ bratov Vodopiv/ec Pivka Pokrajinski arhiv Koper (PAK): Okrajno sodišče Postojna za leta 1899-1909. Župnijski arhiv v Slavini (ŽAS): Trauungsbuch (poročna knjiga) 5 in 6. Župnijski arhiv v Trnju (ŽAT): Kronika.kuradje Trnje, status animarum 2 iz leta 1856, 4 iz leta 1918, 5 okoli leta 1928, Geburts und Tauf - Buch (rojstna in krstna knjiga) 1 in 2, Sterb Buch (mrliška knjiga) 1 in 2. Ustni viri: Ernest Margon, Trnje 66, roj. 1930, magnetofonski zapis 10,3,1995 in Ivanka Blaško, Trnje 101, roj. 1931, magnetofonski zapis dne 19.3.1995.