Si. 00. vtorek 24 maja, III. leča j. 1870. Vtorek, četrtek in bo-hoto i' 11;11 ■ i in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vbp leto 8 g. — k, „ pol leta 4 ,, — „ „ Četrt „ 2 „ 20 „ |»o pošti i za. vse leto 10 p. — k _ pol leta 5 „ — „ _ četrt „ 9 » tO , I NAROD. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto s« plačuje I 0 kr. će ne tiska Ikrat, m m »» >i 2krat, 4 ,, ,, Škrat, veču pisnienke so plu-čujejo po prostoru. Za vsak tisek je plaćati kolek (»tempelj) za 80 kr. Vrednistvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. nt. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frank ujejo Vladen program. Zadnja „\Vicn. Ztg." jo prinesla trojo važnih pisem. Prvo jo cesarski patent, s kterim jo državni zbor razpuščen. Z drugim pismom se razpuščajo vsi deželni zbori razen češkega. Pripravo za nove volitve so imnjo takoj pričeti. Kdaj se snidejo novi deželni zbori, bode odločil cesar. Tretjo pismo jo Po-tockijeva razprava, s ktero jo ministarski predsednik nafeve-tovaV 'cesarju ravno navedeno odloke. Za denes še no""Wmo nič svoje sodbo izrekali,, ampak naj navedemo le vnžneje točke Potockijovega pisma, Ufero smemo smntravati kot program sedanje vlado. Predsednik s prva poudarja, da zamore sedanje ministerstvo svojo nalogo dovršiti Je na podlagi veljavnega ustavnega prava, in le na potih, ki iz tega prava izvirajo". .Kakor je tudi različno, kar stranke tirjajo od prihodnjo ustave, brez pravde se je strankam nasproti morala naglašati objektivna pravoveljavnost ustave, s kterc edino se more zadovoliti različnim tirjatvam." Potočki potem priznava, da so marsiktere tirjatve avstrijskih strank opravičeno, da jih je treba premisliti, med seboj presoditi in potem kolikor mogoče dopolniti, in s tem zadobiti podlogo za sporazumljenje, spravo in skupno ustavno življenje. Potočki razlaga na dalje, zakaj so je moral do-zdanji državni zbor razpustiti in pravi : „No d«i so tajiti, da jo bila poslanska zbornica vsled mnogih izstopov numerično hudo oslabela. Ros bi so formalno sklepom poslanske zbornico no mogla odrekati veljavnost, vendar more ta zbor in njegovi sklepi — zlasti glede na važna notranja vprašanja — le zadobiti polno veljavo in materijalno neovržljivo vrednost, ako se iz nova voli izmed ljudstva". Vlada je torej od početka svojega službovanja mislila na razpust drž. zbora, vendar jo ž njim odla šala, ker so je hotela prepričati, kako jo bodo razno stranko podpirale. Od onih, ki so so bali za ustavo, je ministerstvo pričakovalo, da ga bodo podpirali in mu zlajševali sporazumijevanje na ustavni podlagi ; ravno tako si jo Potočki podpore obetal od onih „ frakcij, ki želo revizijo ustavo na njih korist" ; od teh so je zlasti nadejal, da bodo spravcdljivo mišljenje ministerstva pod- pirali in da mu ne bodo njegove težavne naloge s pretiranimi tirjatvami še bolj otežavali. Potočki priznava, da so jo motil in da se njegovo upanje ni izpolnilo. A dalje da ne more čakati s svojo akcijo in da tedaj mora nnsvetovati razpust državnega in deželnih zborov razen češkega. Brez vsake dvojbe se dozdeva ministerstvu, da ko d ti preustrojenjo ustavnega prava v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežol v hrambo skupnih koristi in \ izpolnjonjo opravičenih posameznih tirjatev lo doseči, ako so prebivalstvu onih kraljevin in dežel neposredno da prilika, da po novih volitvah izrazijo in po-trde svoja pravna prepričanja in politične težnje. Ministerstvo misli, da jo treba na sodelovanje pozvati vse ljudsko sile in si obeta, da ga bodo ljudstvo tem bolj podpiralo, čem bulj svet pozveda, kako spravcdljivo in pomirljivo je sedanje ministerstvo- Po teh splošnih načelih pač mora vsakega osupniti, zakaj ministerstvo noče „ljudskih moči" na češkem poklicati k sodelovanji za občno spravo in porazum-ljenje. Za Češko je tudi Potoc' i iznašel svoje „izjemno stanje" in pripovodujo cesarju, „da so mora na Češkem omejiti samo na dopolnitno volitve. „Ministerstvo so nikakor ni prepričalo, da bi češki zbor, ko bi so ves ponovil, hotel svojo poslanco poslati v državni zbor, ktero pošiljanjo jo Potockemu nepremakljiv pogoj vsake ustavne akcije. Potočki misli, da bi le tem tože postalo reševanje notranjih homatij, ko bi so čisto nov deželen zbor na Češkem branil vstopiti v centralni parlament. Krona jo potrdila nazoro sedanjega ministerstva, ker jo potrdila njegovo nasvete. Čakati bode, kaj poreko k temu Čehi, Poljaki in Tirolci, in nekoliko tudi Slovenci. Poleg teh pisem jo grof Houst razposlal v pora-zumljenji s Potockijem do vseh avstrijskih zastopnikov pri tujih vladah obširno okrožnico, iz ktero moremo zarad malega prostora posneti samo nektero oddelke. Namen vlado jo po tej okrožnici „parlamentarno vla-danjo vresničiti (zur Realitiit zu erheben), bolj in bolj razširjajočo so razsipanje državnega zbora ustaviti in s sodelovanjem vseh ljudskih moči sestaviti popolen cen- tralen parlament, čegar eksistenca in delavnost bi bila zagotovljena za vso prihodnost proti vsem katastrofam, kterim jo bil izpostavljen državni zbor, kakor je bil dozdttj sestavljen, in kterc so njegov vpljiv in njegovo moralično veljavnost tako spravile ob vsako spoštovanje. Sedanjo ministerstvo jo v prvi vrsti konstitucijOnalno, ker hoče obstoječo ustavo ojačiti in iz njo napraviti skupno imetje vseh dežel in narodov. Vsled tega hoče upravo napraviti kolikor mogoče prosto (vereinfachen), torej deželam kakor skupni državi odmeriti in zagotoviti dostojno jim avtonomno delavnost in samostalnost. „Narodnim željam in težnjam po avtonomiji, samoupravi in svobodnem duševnem in državljanskem razvoji se bode brez malostnih ali zadrežnih premislekov ustreglo. (V) Vse to so bodo le zgodilo, ako vse posta-vodajno delovanje hočo vstopiti v okvire obstoječe ustave, kajti vlada misli, da kakor v naravi tako se more tudi v državi strinjati različnost z enoto. „Na drugi poti kakor na ustavni, v drugem okvirji nego v okvirji obstoječega javnega prava, v drugem središči nego v državnem glavnem mestu so ne more sprava in pora-zumljenjo z nezadovoljnimi narodi nikdar poskušati" in vlada se žo toliko čuti nna konji", da vsem tistim, ki bi kaj posebnega, seperatističnega za se tirjali, luga z vso resnobo avtoritete. Pred deželne zbore hoče vlada stopiti z nasveti, naj so avtonomija vseh dežel razširi, in z direktnimi volitvami za državni zbor. Slednje hoče vlada izvršiti na liberalni podlagi. Gosposka zbornica se ima pomnožiti s prosto voljenimi zastopniki iz deželnih zborov. Ko bi kter deželen zbor no hotel poslancev voliti v državni zbor, bodo se za dotične kraje razpisale direktne volitve. „Notabelnkonferenz" — s tem se vlada noče pečati, ker si od nje ničesa ne obeta ; pač pa se hoče privatno dogovarjati z voditelji posameznih dežel in narodnosti, da na eno stran vlnda dobi pregled o vseh političnih in narodnih razmerah cislajtanskih in da se na drugi strani voditelji strank poduče o nepremakljivih mejah vladno pomirljive politike. Vlada hoče ostati v dotiki z vsemi strankami, da se dozdanji renitenti prepričajo, ka hoče vlada ustreči vsem narodnim tirjatvam O tiskarnih pomotah, (Konec.) Med tem ko tiskarski fant, prav tipus belega sužnja, teka med tiskarnico in vrednistvom, kjer mu nadlegovati In slabovoljen vrednik včasi pokate kisel obraz, mesto da bi ga obložil s zaželenim rokopisom - in fanta zopet v tiskarnici čaka enak obraz od strani metteur-en - page-a, ako jo prišel s praznimi rokami — med tem stoji ubogi literarni tlač.in, stavec imenovan, pred svojo polico in iz predelčkov pobira črke vsako posebo. Rokopis jo morebiti slab, nerazločen, prekrižan, z rudečim črtalom ra vso strani obdelan. Navadno imajo stavci lepo, svitle prostore ; drugače pri nas, kjer ubogi delavec tiči v nizki, temni, soparni sobici, devet ljudi v mali sobici! Ni torej čuda, če stavec dola od črko do črke, naprej in naprej kakor v pivo-varnici suče uhati osliček kolo, pa no zna, da pomaga delati blago ječmenovo pijačo. Kaj torej čuda, ako napak in širokih lis vse mrgoli, kader dobi vrednik prvi oti8 — korekturo. Dobi jo navadno popoldne pred iz- dajo lista, ko jo delo najbolj nujno, in dolgo tiskarske pclnice, ki mu jih je treba med dušnim delom opirati, nikakor mu ne delajo niti dobre volje, še manj pa kratkega časa. V lakih časih si vrednik, ki jo morebiti poprej ravno navdušeno popisaval veseli napredek narodno stvari, mora v globoki duši sam priznati, da smo Slovenci v tiskarskih stvareh šo prokleto primitivni. Za kar po drugod tiskarnico skrbe, ki imajo samo s popravljanjem so bnveče korektorje, zato jo treba pri nas žo literarnih moči, ker znanjo pravopisa jo pri nas so žalihog pomanjkljivejše nego si kdo misli. Tako imamo veselje najprvo stvar pisali, potem pa tri- do štirikrat svoje lastno reči mehanično brati in črke, vejice, pike, nadpičja ogledavati s skrbnostjo, s ktero zvezdogledec opazuje tek zvezd. No samo da je pri tem dolu prav lahko to ali ono spregledati, da Človek bero besedo, ktero že od prej pozna, tako kakor bi morala biti, ne pa kakoršno ti jo postavil morebiti jezika čisto nezmožen stavec, ki pomoto popravljajo dostikrat naredi pomoto še veliko gtšo. Tako se popravljavcu godi pri stvareh, ktere je sam pisal; kaj še le pri tujem rokopisu! Vsakdo skoraj že pišo po svoje. Ima različnosti, ki so opravičene, ima pa tudi grdih napak, ktero jo dolgoletna razvada šo skoraj sankcijonirala. Največ priglavic mi delajo sledečo tri različnosti, oziroma napako: 1. pisava ženskega adjektiva v V. padeži : lcp-ej, lep-i; 2. neizmerno krivo stavljenje slovenskih onklitik: oče prosili so me; 3. vedno stavljenjo adjektiva za substantiv: naroda slovenskega, društvo našo, itd. V rokopisu se take stvari lehko prozro, tako smo jim žo vajeni — tiskanim in pisanim, v korekturi pa so ti dozdeva, kakor da bi ti vsak ej konec adjektiva očital, da ga zarad enoličnosti ne smeš v listu pustiti, dozdeva so ti, kakor da bi ti vsaka napačno stoječa enklitika žugala v lase skočiti, kakor da bi to „stanje naroda našega slovenskega" moralo spraviti do obupanja. Nekoliko časa popravljaš in popravljaš, konačno pa so ti usmili delavec, pozabi"; na bralca in utrujen vržeš rudečo kredo od sebe, po (liskrino mline: S takimi napakami so ne d£ vladati! (Jothe, čigar duša jo bila precej ar isto kratic na, torej tudi policijska, klical jo policijo in državno oblast na pomaganje proti tiskarnim pomotam. Cenzorji, režal je, naj pomagajo to spako trebiti. Nii, Gothe je z oliinpiske višino lahko enake muho imel. Mi no mo- 1817 do meje mogočega in da bode svojo nalogo vršila samo J vina" tega izraza se nikoli ne služe. Oni ne samo Srbe za Hrvato imajo, ampak tudi Bolgare in Slovence — „planinske Hrvato" — da celo Tirolce ! Oni bi vso jugoslovanstvo radi v svojo hrvaško torbo pobasali ; v tem so skoraj malo slični nekdanjim Ilircem; kar jih pa v skupnem parlamentu na Dunaji. Od vsega tega si vlada obeta, da doseže svoj namen in da bode ustavo konsolidirala, in končuje svoje široko razlaganje s žuganjem: „Ko so bi pa vendar ktera stranka, kter narod stanovitno branil v ustavno bitno od Ilircov loči, jo to, da so bili Ilirci panslavisti, avstrijsko zgrado vstopiti kot del celoto, kot samosve-sten in samopraven del: potem bi bilo za zdaj in za prihodnje dokazano, da jo cesar in država storila, kar je mogla, in razkolniki bi si morali sami pripisovati, ko bi zgodovina , postavodaja in najviša državna oblast šla svojim potem in ne gledala na razkolnike." Sitiivacija na Hrvaškem. III. Tretja magjaronska stranka so Starčevičjanci; svet jih tako imenuje po njih voditelji dr. Anti StarČeviči, sami sebe se pa imenujejo: „stranko prava." Oni sicer od sebi odrivajo to, da so magjaronska stranka, in sicer z nevoljo ta pridevek odrivajo, pa svet jih vendar ima za neko vrsto magjaronov, nekteri celo za najgrjo magjaronsko spako. Sumljivo za nje je to, da jih denašnja magjaronska vlada vidno protežira, ker nasproti njim časih obadve očesi stisne, med tem ko na narodnjake tako »brižno" pazi; da, ona jih, če z narodnjaki v skob pridejo, Se brani in štiti. Sumljivo za magjaronstvo Starčevičjancev je tudi to, da se oni niti proti vladni, niti proti unijonistično - opozicijo-nalni Btranki ne vojskujejo, pač pa proti narodnjaški stranki, ktero dosta čudno „slavo - srbsko" imenujejo. Pri denašnjem razpadanji vladne stranke so tudi oni nekoliko beguncev v svoj tabor dobili, kar je daljnji znak njih magjaronstva. Tudi kot nek purgatorium so ta stranka vpotrebljava i od vladne i od narodnjasko strani. Če hoče n. pr. kak vladen privrženik v narodni tabor prestopiti, pa ga je sram, ter se boji, da mu vladna Btranka ne bi izdajalstva očitovala, stopi navidezno in za nekoliko časa v Starčevičev tabor, kar se mu ravno toliko ne zameri, ker se, kakor smo že omenili, tudi Starčevičjanci kot neka posebna vrsta magjaronov smatrajo. Pa so tudi narobe zgodi, da narodnjak, prestopljajoč iz narodnjaškega v vladen tabor nnj-popreje k Starčevičjancem prestopi, in še le , ko se jo stvar že malo pozabila , odločeno k vladi. Take spra-membe na Hrvaškem niso nič kaj nenavadnega, pa Be tudi tako ostro ne obsojujejo kakor drugod. Starčevičjanci so tudi Se dosta mlada politična stranka. Še le leta 1861. so se prvokrat pod vodstvom Eugena Kvaternika v tedanjem saboru pojavili. Kvaternikovo geslo je bilo: ne na levo, ne na desno , no v Pešto ne v Beč, ampak svojim potem! Tačas so denašnji Starčevičjanci bili na glasu narodnjacisiraov, kar denes se ve da niso več. Starčev i čjsnci hote neko veliko, in sicer prav veliko Hrvaško. „Trojedina kraljo- Starčevičjanci so pa najhuji nasprotniki vsega, kar je slovansko, oni niso nič druga nego Hrvati. Na Hrvaškem so Starčevičjancev ne bodo Še tako hitro in tako z lakho osvobodili, oni bodo šo mogo razsajali, veliko neptilik delali, marsikteremu koraku narodnjasko stranke so na pot postavili, kajti za vse to imajo drzovitosti in nesramnosti dosta. Sicer jo ta stranka tako malobrojna, da zavolj malega broja svojih vernih skoro šo imena stranko ne zaslužuje, ali to se mora Starčevičjancem priznati, da so za svoje namene še dosta delavni. IV. Ćotrta politična stranka na Hrvaškem jo stranka narodnjakov stoječa pod vodstvom biskupa Storsmajorja. Ta stranka ima za seboj vso zgodovino hrvaškega naroda, ki jo edino le njena last, ona ima za seboj delo in trud, ki ga je založila v dušni in materijalni napredek naroda, ona ima za seboj nedolžno žrtve lota 1845. padse na Markovem trgu v Zagrebu od magjaronsko roke, ona ima za seboj vso krvave bitke lota 1849., ktero je bila proti Magjarom tlačiteljem hrvaškega naroda, ona ima denes za seboj maso naroda, ki jc zopet pregledala, ona ima za seboj vso inteligencijo hrvaško, vse plemenite, neokaljene, značajno poštenjake, vse neodvisne , vse nesebično rodoljube, ona ima za seboj javno mnenje, državno pravo trojedino kraljevine, članek 42. leta 1861. kot inagnam chartam libertatum. Oua ni v načelu proti vsake j zvezi /. ogersko kraljevino, to da ona hoče najčistejo federacijo in ter paros regnum cum regno. — Pred seboj ima narodnjaška stranka gotovo bodočnost, ki jo more svojo imenovati, pred seboj ima vsa poroštva, potrebna v dosego svojih na-msn, ona ima v sebi vse pogoje zdravega organizma. Prod seboj ima pa tudi borbo z vsemi drugimi strankami, ki se njej nasproti precej vse v eno falango postavijo. Narodnjaška stranka edina moro o sebi reči, da zastopa koristi hrvaškega naroda ! Denes stoji narodnjaška stranka šo izven sabora, izven parlamentarno akcije, pa tudi izven tistih ojnic, v ktero jo hrvaški narod vprežen po nagodbi, ki so jo Magjaroni z Mn-gjari sklepali. Pri bodočih volitvah za sabor bo ona gotovo v večini , in potem — „što bog dado in Brcča junačka lu Od kar so jo sabor po komaj desetdaovnem zasedanji v Zagrebu odgodil, so Zagrebu usta zamašena, zdaj je na Pešti, da ona spregovovi in s pešteno besedo 8ituvacijo razjasni. — Pa kaj bo Pešta spregovorila? V Pešti hrvaški narod ni nikoli prijateljev imel, pa jih tudi denes nima. Kaj moro tedaj Pešta sprogo-riti ? Za Hrvato nič povoljnoga. Čujo so, da hočejo v remo moža posnemati, niti njegovega sveta podpirati. Kajti ako bi c. k. komisar korigiral slovensko čas-niko, gotovo bi bila vsaka beseda tiskovna pomota, in smeli bi biti veseli če bi vsake kvatro skorigiran dobili en sam list. Mi smo radi, da je železnica našo pomote žo odnesla na vse strani, predno so je spravilo nad njo uradno oko. II a r a m 1» n s a. (Zgodovinfiko-romantičen obraz. Ceski spisal Pr. ('hofholouiek, poslovenil Podgorićan.) (Dalje.) „Čuj, bašal" — omeni zopet mirno, „čo imajo ta pisma toliko vrednost tebi, gotovo jo imajo tudi hajdukom; z njimi se pobotaj, a veruj mi, da mojega života ne odkupijo za mrklo ceno." Basa umolkne in jamo nekaj premišljati; zasmeh mu igra po ustnih; le zdaj pa zdaj se mu oko leno pomudi na Marjanku. „Prav imaš," — naposled spregovori. „Kamo pa naj pošljem svojega posla?" — povpraša bozi kakove hudobne slutnje. „Aj, baša," — Marjanko odgovori, tudi hladno, „lo svojo ponudbo pribij Sarajovu na vrata, ali pa ni-zamu skrivaj zaupaj to," — nasmehne s<<, „a bogme, •zjutraj bodo hajduci že vedeli, kako si milostiv." Buša se zavzame: jeza mu porudi obraz, divjo mu oko pleše pod čelom; celo v ječi se mu posmohujo ta kristijanski pes?! „Čo jutri do solnčnega zahoda ne dobodem tega, kar zahtevam, pa pogineš na kolu," — zagrozi se baša se strastnim glasom : „čo se ne premisliš do zjutraj, več te no vprašam : ali hočeš, ali nočeš, konec bode moje potrpljivosti." Na odgovor so Marjanko prevali na drugo stran. Nij se baša mogel več vzdržati, pljune torej v hajduka, nagrozi se se strašno kletvijo vsomu pasjemu kristijanstvu, potlej pa pobegne iz mokro ječe. Marjanko jo zopet sam v temi na vlažnih tleh. Komaj so bilo utihnilo bašino stopinje, Marjanko na nasprotnej strani, prav v skali začuje zamolklo klepanje, da, tako blizu, da jo bilo kazno : lo en kamen je še meju njim in človekom, ki klepljo v ječo. Radostna nada obido Marjanka. Morda so hajduci to, ki so prišli osvobodit ga ? Mogoče, kajti Krstić jo slišal krohot, ko so ga vlekli v ječo. Toda tako brzo nij mo- Pešti Raucha denašnjemu javnemu mnenju na Hrvaškem žrtvovati. Pa kaj bo to Hrvatom pomagalo, če se samo obseba izmeni, če na mesto Raucha stopi sedanji mi'-nister Bedekovič, ali celo slavonski spaja Lacika Peja-čević ! Vrag je vrag, naj so že klico za hudiča ali za zlodja. Črn jo eden kakti drugi. Na Hrvaškem je neobhodno potrebna sprememba oseb, pa tudi prememba stvarnih zadov; če tega ne bo, zna bolezen, na kterej javno življenje na Hrvaškem že dolgo boluje, v kratkem hudo vročinska postati. V Zagrebu, dne 16. maja 1870. I) o p i s i. Iz Ljubljane. 22. maja. [Izv. dop.] Kar smo pričakovati, kar jo tudi prva, najsvetejša dolžnost družbenikov vsacega društva, ako ima le količkaj nravnosti še v sebi, zgodilo se je ; turnarsko in požarno društvo sta izobčila svojega člana brez/načajnega Moreta iz» svoje srede. Spoznavati so jeli naši nasprotniki taktno vedenje „Sokolovcev", da se niso dali razžaliti od ta-cega lenega postopača, ampak da so mu postavili, da bi ga ne bili namahali razkačeni kmečki ljudje, stražo celo potem, ko se jc „Sokol" odpeljal žo v Ljubljano. Umo so itak že samo ob sebi, da bi bilo po čudnih kombinacijah našo nam malo prijazne dež. vlado in enostranskih od vlado neodvisnih (! ) ljubljanskih sodnikov vsa krivda letela lo na naše društvo, ko bi se bilo zgodilo bodidi od kogar hoče kaj zalega nopovab-ljonemu šknndaloiovcu. Zaslug naj si vendar kulturtra-gerji zarad tega čina ne doinišljujojo; to so morali storiti, ako se niso hoteli kompromitirati pred celim svetom. Situvacija v Ljubljani jc nekako potlačena, le na nekterih krajih zablišči skozi gosto meglo včasih vidljiv žark političnega solnca. Birokrati osupljeno gledajo ua Dunaj, kakovi namigljaj jim bodo prišel, da bodo potem hitro razpoli ubogljivo svojo praporo na tisto stran, kakor se jim bodo velevalo. Renegati ne pričakujejo od to vlado nič dobrega, kor menda vedo, da jih tako gotovo no bode jemala pod svojo krilo, kakor jc delalo Giskro Hrbstovo farizejstvo. Zato pa tudi ne marajo dosti študirati sedanjih drž. razmer, ampak obračajo svojo oči raje na rimski koncil, kjer si mislijo lažjo dobiti gradiva za svojo lažnjivo-liberalne liste. — Bolj resno so pa jeli premišljevati sedanji položaj narodnjaki j splošna misel jo — in skoraj gotovo tudi opravičena — da jo to ministerstvo le prestopek k boljšemu. Treba jo torej, da v tom medministerstvu zmoremo ; kakor si bodo kteri narod sedaj postlal, tako bode poznejo ležal. Nemci dolajo že na vso kripljo, zbirajo so v raznih deželah k posvetovanju; pokažimo torej tudi mi slavjansko slogo in vzajemnost in zmaga mora biti naša, le odlašati ne smemo, da nas no zasači sovražnik v temni noči. Toraj pozor ! goče, d i bi prodrli do ujega ; ta, ki vrta do njpga, — gotovo jc meseco in mesece moral klepati po malem, da jo prodrl tako široko skalo — a vendar nij bila prevara : to trenoljo zasliši kamen, da jc škripni), ko so jo bil odločil; žo se luč sveti skozi prodor, in žarci so iskre po ječi, da kaplja pri kaplji po stenah loskeče kakor opal. Izvali so iz natornega zidu na vseh straneh primerno otesnn kamen ; Marjanko — čudo, da nij vskiiknil od samega zavzetja, kajti v ječo je stopil bil njegov pobratim Hinin-beg. Velika zadrega so bere hajduku na obrazi. Ali je prišel osvobodit ga Emin, ali kaj V Pa Marjanko, saj jo videl bega, da jo tudi bil meju tistimi, ki so ga /grabili, in razen Kmiua živa duša v Sarajevu nij znala, da ima hajduk rad Falimo, Khosreva ago hčer, nihče drug torej nij mogel pota pokazati jim do njega. Take misli so mu razjedalo možgane. „Ali si ti, Emin?" — žalosten povpraša. „Da, jaz sem tu, hajduk!" — odgovori beg; „ali si menil, da v ječi pustim svojega pobratimn, da ni-Čosar no učinim njemu na svobodo ?" Po teb besedah plamenico utakne v prodor v skali, iz majhne nožnice na zlatej verižici na prsih iz- Is Dunaja 19. maja. —r [Izv. dop.] Dunajske centralistične novine veselo naznanjajo : „Sprava se je razbila!" in hote svojim čitateljem natvezti, daje zdaj domovina rešena nevarnosti, v ktero jo je hotel grof Potočki strmoglaviti. Ubogi ministerski predsednik! Ce je kdaj kter državnik stopil na čelo vladi kake države s trdnim namenom lo najboljše želeti in pospeševati, bil je to gotovo grof Potočki. Zalibog je našel toliko ovir, da bi se res utegnilo primeriti, kar decembristi hote, namreč da bi grof Potočki odstopil, predno je upravo dovršil. Tega pa naj nas Bog varuje, kajti nasledki tacega primerljaja bi morali biti neskončno oso-depolni za državo kakor tudi za posamezne narodnosti. K Breči je gori omenjena vest „N. fr. P." in njenega tovariša „N. Frdbl.a za zdaj le „pium d siderium" propadle decembristično svojbino, kajti sprava s Čehi se ni samo ne razbila, marveč je sprava na najbolji poti, da se uresniči. Ker so se Čehi prepričali o poštenosti sedanje vlade, obljubili so, da pridejo v novo-voljen deželen zbor, ki bi se smel pečati z revizijo do-želnega volilnega reda, drug na podlagi tega popravljenega volilnega reda voljen deželen zbor pak bi imel voditi nadaljevano obravnavanje z vlado in izreči v posebni adresi na cesarja vso želje češkega kraljestva. To priznanje od češke strani decembristi prav v nič devljejo, dasiravno prav to priznanje vladi pota nadeluje do "ustavnega" urejenja cislajtanskih razmer, na kar se ravno decembristi tako opirajo. Od Mlado-čehov izrečeno tirjatev, da bo mora vselej jemati češki namestnik izmed deželnih poslancev, liberalni časniki odobrujejo, samo „N. fr. Presso" zopet enkrat kaže, kako krivično nosi besedo „freie" na svojem čelu, ker se repenči tudi proti tej tirjatvi. Graf Potočki se denes zvečer vrno iz Prago nazaj. Jutri bomo torej bržkone že kaj več vedeli o vspehih njegovega potovanja. 30. t. m. pridejo voditelji vseh političnih in narodnih Btrank na Dunaj, kamor jih je ministerski predsednik povabil, ki bodo poskusil ali z lepo spraviti vse, ali pa dokazati, da je sprava nemogoča. Upati hočem, da so slednje ne bo zgodilo, dasiravno takoimenovana ustavoverna stranka vse napenja, da bi Nemci ne prišli k posvetovanju. Sicer pa naj se sedanja kriza tako ali tako konča, grof Potočki si bode smel biti svest, da je vse poskusil, kar bi moglo Avstriji pomagati. Ako se mu to ne posreči, potem tega ni kriv on sam, potem so razlogi ali nad njim, ali pod njim. Politični razgled. Na koncu daljšega uvodnega članka piše „Pol.14 : Federalizem je in ostano v Avstriji toliko kakor svoboda; centralizem pak jo in ostane posilstvo; po- dere kinžal, prereŽo z njim vezi, s komi jo Marjanko bil povezan, pomoro hujduku na nozi, kajti otrpnili ste mu bili obe in zatekli — trdo povezani, in šo pomore, da je šel na izvaljeni kamen. Vso to so jo godilo tako urno, da se Marjanko šo zmerom nij mogel izpametiti; obrnil se jo v pobratima še lo potlej, ko je popreje kmalu strmel v Kminn bega, kmalu svojo čelo, kakor na pol speč — zari val v dlani. „Kako pa," — nozaupno povpraša, „ali si ti bil tisti, beg, ti in Fatima, ta hči haremu, ali Bta vidva bila izdala moje pobratimstvo in mojo ljubezen ?M Mladi beg se trpko posmehno. „Rcs da, taki-le Bte kaurinje, — česar no potipljeto z roko, tega pa ne umojete in no verujete. Tako jo znano v Sarajevu najino pobratimstvo, kakor so vedeli, da so jaz in Fatima rada imava," — razodene Emin-beg, „ali jo todaj čudo to, ker so najino bratrstvo porabili svojoj lisičnosti na pomoč, zato da bo osvetijo sramoti, s ktero je tvoj oče onočestil jasni polumesec ? Moj oče je ngo Khosreva ogovoril, da bi mi dal Fatimo, prepričan sem, da to ne bodo manjkalo svalbenej veselici svojega pobratima." „Pobratimstvo tedaj izdadi h !" — vikno Marjanko nevoljen. (Dalje prih.) srečilo so bodo nad glavami orijentaličnih tiskovnih potepinov nemško ljudstvo vpeljati v polno- in ravnopravno okrožje avstrijskega državnga življenja. Na očitavanje dunajskega in graškega mestnega odbora glede W i d d m a n o v e g a ministrovanja jo odgovoril ministerski predsednik Potočki obema omenjenima županoma, da 1. ima po ustavi cesar pravico ministre imenovati in odstaviti, in 2. da je vsak minister za svoja dejanja odgovoren; po vsem tem torej očitanja graškega in dunajskega mestnega zastopa no morejo imeti nobone praktične vrednosti in se nihče ne moro na-nje ozirati. — Potočki je tii enkrat usta-voverneže prav krepko udaril z njih lastnimi sredstvi. Udarec boli, in ustavoverneži precej kričo. V formi je Potočki čisto opravičen, bistveno pa je vendar več kakor od več, da se šo nahaju človek, ki so prevsopi-huje za Widdmana kot ministra: Est modus in rebus, Bunt certi deniipio finiš l O dogovorih Tir olec v s Čeh i beremo v „Pol." : Razgovori tu nazočih zaupnih mož tirolske opozicije s zastopniki državopravno stranke na Češkem in Moravskom so nas prepričali, da so obe stranki popolnoma razumevate glede državopravnega kakor tudi glede akcijskega programa. Posvetovanja ministra Potockoga s Poljaki so so pričela 20. t. m. zvečer, in se nadaljujejo. 0 rezultatih ni ničesar znano. Slišati je , da hote N o m c i razministra Herbsta izvoliti si zopet za svojega voditelja. Tak voditelj nam vsaj ni nevaren, kajti njegova nezmožnost jo dokazana in sicer dokazana od Nemcev samih. Iz Gradca se piše „Vaterland-uB, da pojde dr. Maassen na Dunaj ministru Potockeiau razlagat želje katoliško avtonoraistične stranko na Štirskem. Mi do zdaj še ne poznamo teh želj , vendar so nam zdi, da jo korak to strnnke jako korekten; sedanjo ministerstvo si hočo po aristokratičnih načelih svojega predsednika dobro nasvete dati usiliti, namesto da bi si jih -kakor bi so spodobilo samo poiskalo in naprosilo. Tudi S 1 o-venci se bodo morali usiliti, če no hote post festum zastonj — protestirati. Češki listi svetujejo vladi, naj se uikakor ne briga za decembristično nemško kliko, ki itak hoče podreti sedanje ministerstvo, ampak naj med Nemci poiščo one elomeute, ki teže po svobodnem porazum-ljenji med vsemi narodi. „Pol." meni, da je takih elementov mnogo. Iz čeških listov šo zdaj ni nič izvedeti, kaj sta Potočki in Petrino v Pragi opravila. Po najzadnjem ministerskem izjavu se češki in Potockijev program nikakor no ujemata. Na smrtni dan Jelačiča bana je prišlo letos v Za-grebu zopet do demonstracij in neredov. Vlada je častilce Jelačičevo zapirala; letos so so odlikovali niži častniki domačega polka heopoldovega. Med zaprtimi jo tudi znani Sporišič in mnogo takih , ki so tako dr-žavnonovarni, da nosijo rudečo tesove. Obširen dopis v tej zadevi prinesemo prihodnjič — denes nam je prostor vzel „vladen program." Dr. Lapena je prišel v Dalnaacijov društvu s prejšnjim ministrom Banhansom. Potujoča po Dalmaciji ta dva gospoda agitirnta proti Rodicu in sedanjemu ininisterst.vu nagovarjajo birokracijo k potrpežljivosti in iztrajnosti češ da se jim v kratkem povrnejo sladka vremena Giskrina. „A. nllg. Ztg." prinaša iz Kima neizmerno tehtne ugovoro škofov proti papeževi nezmotljivosti. Iz teh ugovorov se pač očividno vidi, da jo učenost, promišljenost in katoliška vera na strani koncilske manjšine. Isti list poroča, da se škofje manjšine niti niso udeležili svečanosti, ko je papež razeleloval nagrade pri rimski razstavi. V rimsko oblnstje so so zgubile razgnano italijanske republikanske čete, ktere so francoski vojaki zopet i/, dežole prepodili. Na nevarnih krajih se bode pomnožilo število francoskih vojakov. V Francoskem postavodajnem zboru je hotela opozicija krepko govoriti proti rosultatom ljudskoga glasovauja. Glais-Bizoin je rekel, da se jo votum dosegel s pomočjo umetnih manevrov in da jo torej neveljaven. Večina je opozicijo preupila — pri nas tako kakor na Francoskem! Napoleon bode v sijajni seji zaslišal vspehe ljudskega glasovanja: on bo sedel na tronu, ona tudi, dete in princ Napoleon bota stala poleg prestola. Govorilo se bode tudi in gotovo reklo: „Francosko cesarstvo je no le mir, ampak tudi svoboda." S takimi frazami so vladarji navadno tem bolj radodarni, čem bolj so fraze neresnične. Iz Portugala se naznanjajo vedno veči nemiri, ministerske spremembe in kar jo še več enakih dokazov ljudske sreče in zadovoljnosti. Vprašanje zarad smrtne kazni se na Nemškem zdaj pridno obravnava. Bismark jo neki za to, da se samo navadni morilci s smrtjo kaznujejo; nekteri hote iz pomiloščenj pruskega kralja soditi, da na Pruskem smrtna kazen volja samo še v teoriji, a ne več v praksi. Tudi na Bavarskem so v poslanski zbornici o tem govorili. Poslanec Stauffenberg je bil na-svetoval, naj se smrtna kazen odpravi, njegov naBvet se jo zavrgel z 7G glasovi proti G7 — dokaz da vedno rasto število onih, ki hoto to kazen vedeti odpravljeno. Danski kralj je odpustil svoje ministerstvo, ker je slednje proti želji in sklepu ljudskega zastopa hotelo še več izdati za vojsko. Ko bi bili kralji povsod tako pametni, varovali bi mnogo bolje svoje in koristi svojih „podložnikov" nego z vedno večo armado, torej večini deželnim bernštvom in večo državno slabostjo. Jtaznu stvari. * (Tabor v Sežani) dno 29. maja 1870 ob 4ih popoldne: Slovenci I Povsod, posebno pa v Avstriji, so narodi sedaj čvrsto gibljelo , nobeden noče za drugim zaostati ; ampak vsak se oglaša , vsak se trudi, da si pridobi enakopravnost in enako veljavo z drugimi. — Tudi mi Slovenci moramo in hočemo pokazati, da smo čvrst, živ narod , ktori hoče vživati vse pravice, ki jih vživajo drugi svobodni narodi. — Na noge tedaj vrli bratje na Krasu in v tržaški okolici! Zberite se na sežanskem taboru, kolikor vas je, da boste združeni kakor po drugih narodnih shodih zahtevali zedinjeno Slovenijo, in potrjevali te za Vas potrebne točke : I. Vsi Slovenci naj se po postavni poti zedinijo v eno kronovino z enim deželnim zborom. II. Naj se dejanjsko izpelje §. 19. državnih osnovnih postav, naj se sedaj v c. kr. uradnijah na Slovenskem precej začne pisati in urndovati v slovenskem jeziku in podučni jezik v vseh šolah na Slovenskem naj bode slovenski jezik. III. Naj so v Sežani napravi slovenska ljudska šola s petimi razredi. IV. Naj se za tržaško okolico vpelje slovenska meščanska šola s posebnim ozirom na njeno potrebo. V. Naj so javni davki kolikor mogoče zniževajo, ali vsaj ne ed leta do leta do lota zviševajo. — Vrli rojaki! Taborski sklepi so imenitni, ker po njih zvedo poslanci in vlada, kar ljudstvo želi in znajo potem delati narodu v prid. Zato vas kliče politično društvo „Soča" v Gorici z rodoljubi iz Sežane in tržaško okolico v tabor, da pokažete s tem, da ste za narod vneti. Za politično društvo „SOČA" v Gorici odbor. '"(Zaupnice slovenskim poslance m.) Politično društvo „Soča" je — kakor znano — imenovala poslance dr. V o š n j a k a , Hermana in dr. Žarni k n za rastne ude. Diplome je kaligraf Franjo Fer-tila prav lepo izdelal. Zaupnico se glase : „Slava vele- cenjenemu gospodu......... Vaše neprencenljive zaslugo za „Slovenijo" visoko spoštovajo Vas je politično društvo „Soča" v Gorici v občnem zboru dno 24. februarja 1870 enoglasno imenovalo svojega častnega uda. Čast nam jo naznaniti Vam ta sklep, kte-rega smo posebno veseli. V Gorici 1. aprila 1870. Za politično društvo „Soča" predsednik : Dr. Lavrič 1. r., tajnik: E. Klavžar 1. r. * (Vrnnjska čitalnica) napravi prihodnji četertek svoj letni izlet k sv. Juriji pri Taboru. * (Slavij a.) Za ustanovnika vsoslovanske zavarovalnice „S 1 a v i j o" je dalje še pristopil gospod Šventner, župan in narodnjak na Vranskem. * (Dr, Pogačar) so je vrnil iz Dunaja v Ljubljano. * (N e m šk u t a r j i) so precej ncukrotno jeze, da se je med Slovence vrnila narodna sloga. Posebno „Mladoslovencem" štejejo v greh, da so roko podali „starejim," dasiravno niso bili povabljeni k ljubljanskemu shodu. To z nova kaže, kako ti ljudje malo vedo ločiti stvar od od osebnih malostnih čutil Vabljeni ali novabljeni: nemškutarjem zdaj složni nasproti stojimo in bomo stali ! Nekteri se tolažijo s tem, da dr. Vošnjak, dr. Toman in Herman niso bili vkup v Mariboru. Temu sicer ni čisto tako, ker sta so dr. Toman in Vošnjak vkup pripeljala v Maribor in sta imela priliko dovo'j pogovoriti se. Poslanec Herman se je bil že poprej odpeljal, vendar brez ovinkov smemo izrekati, da smo čuli govoriti vse, in da so edini vsi. To je kratek odgovor za vse dotično čvekanjo po nemških časnikih : v tej zadevi enkrat za vselej ! * (Sokolova podružnica v Postojni) je izdala za slavljenje zastave v čotrtek 2G. dan maja 1870 tale program: Sokolovci se od 7 ure zjutraj zbero v polni društveni obleki v postonjski čitalnici, ob pol 8 uri se prenese zastava na prosto pred čitalnico, kjer bodo postojnske Slovenske trak podarile ; potem so poda podruštvo s zastavo spremljeno z godbo k sv. maši ob 8 uri. Po cerkvenem obhajili naredi podruštvo, če bo ugodno vreme, en sprehod čez Rakitnik in Mai tejnavas, od kod se do poldan nazaj v Postojno povrne. Popoldan o 4 uri se snidejo Sokolovci zopet na vrtu gosp. Lavrenčiča (na Labanovani), kjer se bodo malo na prostem razveseljevali. Zvečer po 8 uri se nadaljuje slovesnost v čitalnici po sledečem programu : 1. „Moj dom", pesem od Nedveda, pojo moški zbor. 2. Tombola. 3. „Golobičica", poje moški zbor. 4. „Domaći prepir" , kratkočasna igra v enem djanji. Povabljeni so uljudno vsi gg. udje Sokola in Postojnske čitalnice kakor tudi vsi domoljubi. V Postojni 20. maja 1870. Odbor sokolovo podružnice. Edina zaloga najnovejših znajdeb. Dunajska borsa 23. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . CO fl. 40 kr 5% metal iko z obresti v maji in nov. — n — n Enotni drž. dolg v srebra .... 69 M 80 tt 96 M 30 H 725 n — n 255 N 40 v 124 H —i N Srebro ........... 121 n 65 M R 88 9 C!) Svarilo. i o meni v kupčijo spravljena ,,1'anln 1'oni pndoin". ki je kot izvrstna skokoma našla obče priznanja, m-koliko časa neke brine ponarejajo, naj torej p. n. občinstvo /.vi1, da se edino pisna izvirna obrazini pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi spuščajo na obrazu, sajevce, pege, sinjo, sploli ohranuje, olopšuje in mladi obraz. 1'iskerc po gl. 1.50. 0<5T* Vso je mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da so bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; k prostim prav umnim orodjem se je posrečilo, da more slabo oko tudi v mraku v najtenjo iglo lahko vdeti nit, in velja ta strojček a podukom le 25 kr. J^P^ Zobje no bole več. Vsak zobobol izvirajoč iz reumo ali prehlada ne mahoma ozdravi z novimi berolin-skinii zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vme denar, ko bi kapljo ne pomagale. 1 Bacon s podukom so kr. jJ-vjJT" Politur- Pasta. Neprecenljiv domač pomoček, s kterim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Škatljica s podukom za eelo garnituro HO kr. ^J/f" Suažillia krogla za srebro (putz-kiigel), izvrsten pomoček ponoviti in osnažiti oslepele kovinske predmeti. Nepogrešljivo za zlatarje in srebrarjo, po 5 kr. Ipc^jrf" Regulator za vse ure je regulirana solnčim ura s komposom, vsneemu priporočljiva, ker se po njej gotovo vsaka mehanična ura dii vrediti; lino po 25 kr. jB^f^ Stupa za pranje. H to stupo si pribraniS čas, delo in denar, /.lasti pa se perilo bolj varuje, kakor sieer. Funtni paket pO 22 kr. j£^r-' Amerikanske patentirano zavarovalne klju-OavniCe, izvrstno delane, proti vsacomu lomastu, matije po 30, 40, 50 kr., večo po 70, 90 kr. 1 gl., veliko ■ 9 kiju čama po 1 gl.; k popotnim torbam po 26, 40—50 kr. JjJI^F" PraktiAni bo ostrogi */a hlače, ki pri slabem vremenu hlače branijo oniade/.evanja. par po 10 kr. j^J«Er* Angležke škarje iz najboljega jekla, različne vrst« različno po 20, 25, 30, 35—45 kr., verižica 10 kr. 2H^F~ Prav koristne so novo mašinsk« olovke, brez sitnega ostrenja, tudi so špice ne lomijo: v les vdelane po 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ročnikom in nožem 90 kr. ; potrebna tekočina za 8 mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 5 kr. 9Cčgr* Nog no premakati jo vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjcve npretnre za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako da se tudi šo dolgo nošeni črevlji no premočijo, najbolje so dosežo ta namen. 1 flacon po C0 kr, jfl^f Najnovejšo Ligroine-žepho netilo, najrabhi- vejo te vrBte, tudi za nekadivco priporočljivo j v nježni mali obliki netila zato |>vj[f* Perzijsko barvilo za laso, s kterim so mahoma Najbolje zdravilo ohranili si IVišno lase in bole sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo; ob enem obranu jo ali sive pocrniti jc orehovo olje; vbi kemični preparati naravno čvrstost. Ono jo iz zelišč in vse neškodljivo. Kar- so škodljivi. Učastiijem se naznanjati, da imnm bogato zaton s podukom 2 goldinarja. togo nepokvarjenega orehovega olja. Ceno vseh svojih stvari naznanjam brezplačno in pošljam zapisnik na dom. Ob enem prebivalce na dežoli opominjam na moj komisijski oddelek, ki jo edina kupčija te vrste, kjer se najmanjšo in največe, naj ho ktero kupčijo koli, hitro in po ceni oskrbi, torej se priporoča obilnim naročilom. \ Prva avstrij. komisijska kupčija A. jFViediiiaiia na Diiiiiiji. Pratcrstrassc 20. Najnovejša štapa za rjo. garantirana. Z njo se odpravijo vso rjavine s platna, svile in drugih tkanin, t ml i z jekla in železa. f£^jgf" Proti tatvini varuje angležka tinta, zn zaznamovanje, kb-re porabljeno ni več spraviti h perila in vedno ostane Mina. Priporočati jo je gotovo vsaki gospodinji. 1 llocon velja le 20 kr. ^jl^T" Obroci aa kurja ocean iz angonk« volne, 12 za 25 kr. ffcjflf* Angležki lak za usnje, kteri dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo ; mal tla^-on 25, velik 45 kr. 2J^^" Tekoč lim. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko vsak sam oskrlti v vsakem gospodarstvu pripetijoče se popravke; ta lim se drži leta in leta in se mrzel rabi. Velik Hacon po 25 kr. IK^Ef" Ncdiicčo, nepremočljive posteljne vloge, braneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnicah; po 90 kr., gl.: 1, 20, 1.50, 1.70. O. Iv. privil. sapnninsk masten eter v kratkih trciiotkih odpravi vsakoj a k o madeže iz vsake obleke in tkanine brez izjeme Ta novi izdelek v svojem učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobene barve no oškoduje, se mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tudi za čiščenja ro-kavio. Flacon s podukom 40 kr. j^ijpr* Univerzalna snažilna Itn pa (putzpulver), s kterim so da vsaka kovina, zlato, srebro, brons, pakfon, jeklo, bakro itd. očistiti in pobrati. 3|^^ Stupa proti potečim so nogam odpravi sitni pot na nogah in iz njega izvirajočo smrnjo : tudi obutalo konservira. Skatljica s podukom za 3 mesece dovolj po 50 kr. ffciir" Pariški nniversaltii kit nerazrušljivo in hitro zveže ne le steklo, porcelan, kamen, morsko peno. los itd., ampak tudi različno združuje: u. pr.: les s kovino, porcelan s steklom itd., tako da jo kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prav dober, flacon 30 kr. P0 - Pečatno marke za pistnfl, ki bo zarad ročnosti, cene io gotovo zaporice bolje kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako firmo, grbom, imenom ali monagramom. 500 mark po gl. : 1.30, 1000 mark 1 gl. GO kr. P-