CEUE, 14. JUNIJA 1979 - ŠTEVILKA 23 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC 7 UREDNIKOVE MIZE. V tem tednu je bilo spet dovolj dogodkov. Celje je imelo v gosteh bele mornarje, Celjani so »gostovali« v olivnosivih oblekah v Kokarju, pri- pravljamo se na dan civilne zaščite, zadeve okoli stanovanjskih vpra- šanj burijo kri - še dobro, da so v Celju končno odprli bazen, da se imajo ljudje kje shiaditi in zmočiti. Prve porjavele lastovke se vračajo z dopustov. Ne bodite skrivnostni kot gobarji, povejte kje ste dobro in kar se da poceni prebili dopust. Pišite nam! Vaš urednik MDA NA KOZJANSKEM - MOČ MLADOSTI V Šentvidu pri Planini je v nedeljo prvič letos odjeknil preko kozjanskih gričev brigadirski »zdravo«. Bil je to pozdrav pričetka Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 79. Bila je to hkrati obljuba, da bodo mladi iz različnih krajev naše domovine strnili svoje mlade sile za to, da bi bil tudi ta predel, ki je bil še pred leti sam in odmaknjen. Na željo brigadirjev se ta dom odslej imenuje po »brigadirskem atu« Jožetu i-'erčiču. Slavja sta se poleg številnih krajanov in predstavnikov družbenopolitičnega življenja iz šmarske in šentjurske občine, udeležila tudi predsednik RK ZSMS Boris Baudek in sekretar predsedstv CK ZKS Franc Šetinc. Ko je tovariš Šetinc pozdravil mlade brigadirje, je dejal: »Mladinske delovne akcije postajajo kovačnica socialistične zavesti. Izkušnje iz tega področja bi morali prenašati tudi na druga področja mladinske aktivnosti; v akcijo za reformo šole, za stanovanja, štipendiranja, za napredek kmetijstva itd. M. PODJED OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE V NESREČI NISI SAM Poudarek utrditvi civiine zaščite v KS in OZD Kljub miroljubni medna- rodni politiki, privrženosti načelom neuvrščenosti in nevmešavanju v notranje zadeve drugih dežel tudi Ju- goslavija ni imuna proti pritiskom in potencialnim nevarnostim vojne. Vojna, ki bi nas lahko doletela bi bila brutalna in neprera- čunljiva ter usmerjena v prvi vrsti proti civilnemu prebivalstvu in njegovim materialnim dobrinam kot osnovi in viru moči ter od- pornosti naše družbe. Zato je potrebno posvečati vse večji pomen razvoju in pri- pravam civilne zaščite. Predvsem je pomembna de- javnost usmeriti ta razvoj v množično pripravo prebi- valstva za samozaščito. V našem družbenem siste- mu je civilna zaščita najširša oblika organiziranja, pri- pravljanja in sodelovanja ob- čanov, delovnih ljudi, te- meljnih in drugih organiza- cij združenega dela ter dru- gih organizacij, organov in družbenopolitičnih skupno- sti pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcija- mi ter posledicami, ki jih povzročijo naravne in druge nesreče večjega obsega. Ta- ko se dejavnosti civilne za- ščite razvijajo v štirih sme- reh in sicer: v vsestranskem pripravljanju vseh delovnih ljudi in občanov za samoza- ščitno delovanje v vojnih ra- zmerah in ob naravnih in drugih nesrečah, v organizi- ranju in pripravljanju ukre- pov civilne zaščite, ki obse- gajo najpomembnejše nalo- ge v zvezi z zaščito in reševa- nja prebivalstva in material- nih dobrin, zlasti pa zaklja- njanje prebivalstva, evakua- cijo, preskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva, za- temnjevanje in maskiranje, radiološko, biološko in ke- mično zaščito, reševanje iz ruševin in ob poplavah, ga- šenje požarov, zaščito pred eksplozijami, prvo medicin- sko pomoč, asanacijo terena, ukrepe za red in druge ukre-. pe. Enote civilne zaščite pa pomenijo organizirano obli- ko dejavnosti in pomoči ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu. Za vodenje pa so ustanovljeni štabi civilne zaščite kot posebna strokov- na telesa. V dejavnost civilne zaščite pa se vključujejo tudi delov- ne in druge organizacije in društva, katerih dejavnost vsebuje naloge zaščite in re- ševanja prizadetega prebi- valstva kot so: Rdeči križ, gasilska organizacija, komu- nalne dejavnosti in drugi. V naši občini je organizaci- ja civilne zaščite dosegla ra- zmeroma zadovoljivo stop- njo razvitosti v donosu na stanje v republiki Sloveniji. Enote civilne zaščite so orga- nizirane v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Zahvalju- joč novemu načinu financi- ranja skupnih nalog splošne ljudske obrambe se je stanje opremljenosti enot civilne zaščite tako z osebno kot skupno opremo bistveno izboljšalo, tako, da lahko go- vorimo, da imamo preko 60% vseh enot opremljenih. V zadnjih dveh letih pa je bil dan velik povdarek organi- zacijski utrditvi civilne za- ščite, predvsem pa usposab- ljanju in pripravljanju pripa- dnikov, v zadnjem času pa tudi usposabljanju vodstve- nih kadrov. V razmišljanjih ob Dnevu civilne zaščite je zato po- membno vzpodbuditi sle- hernega občana na priprav- ljenost in vzajemno sodelo- vanje in pomoč v nesrečah ter njihovih posledicah, na- stalih zaradi vojne ali na- ravnih sil. STANE OCVIRK, načelnik Občinskega štaba CZ Celje VRHUNSKI ZAČETEK TURISTIČNEGA TEDNA V CELJU Začetek celjskega turističnega tedna od 11. do 16. junija je bil več kot slavnosten, bil je tudi kulturni vrhunski dogodek in ne nazadnje ponovna afirmacija sodelovanja med pobratenima občinama Celja in Si- sak in prav tako med pobratenima Turističnima druš- tvoma Celja in Sisak. Prva prireditev je namreč veljala otvoritvi razstave likovnih del treh znanih in uglednih ustvarjalcev iz sosednje republike: akademskega kiparja Zelimirja Janeša ter akademskih slikarjev Slavka Striegla in Ivana Antolčiča. Gre za imena, ki so znana ne samo pri nas, marveč tudi v tujini in je tudi zato njihovo sodelo- vanje na celjski razstavi vredno največje pozornosti in hkrati priznanje mestu ob Savinji. Kipar Želimir Janeš ima obsežen umetniški opus, oblikuje intimne marmorne figure in reliefe, predvsem pa je mojster medalje in plakete. Vtem, ko so najbolj značilna dela slikarja Slavka Striegla v akvarelu, pa tudi v kredi in temperi, z motivi pa se zateka v samoto in tišino, je Ivan Antolčič grafik, ki riše s peresom, čopičem in lesenim klinom. S svojimi deli se najrajši obrača kmečkemu okolju in Posavini. Na otvoritvi, ki so se je udeležili številni predstav- niki . predsednik Turističnega društva Marjan Ašič, po besedah prof. Milene Moškonove, ki je orisala življenj- sko in umetniško pot vseh treh likovnikov, je nastopila recitacijska skupina Ekonomskega šolskega centra ter Komorni moški zbor pod vodstvom prof. Vida Mar- cena. Sodelovanje med pobrateni.mi občinami pa je in bo na turističnem tednu dobilo še nova obeležja. Tako je že v torek na literarnem večeru poleg domačih pisate- ljev kot gost sodeloval tudi književnik Djuro Maričič, prav tako iz Siska, ob zaključku pa bodo imeli besedo še kuharji iz Cuprije, tudi iz pobratene občine. M. B02IC STRAH 7 PROBLEMI TERJAJO RAZUM - NE STRASTI STRAN8 OBISK NA ŠOLSKI LAOJI »GALEB« STRAN 10 CEUSKI RIBIŠKI CAR 1979 STRAH 12-13 ŠMARTNO: VELIKA DRUŽINA V DOLINI CVETJA STRAHU PREPREČITI POJAV STEKLINE 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 23 - 14. junij 1979 VOLILNE KONFERENCE SZDU ŠIRINA DELA KALI KADRE Pomenek z Jankom Ževartom o nalogah v SZDL v vseh občinah našega ob- močja, razen v celjski, so že opravili volilne seje občin- skih konferenc SZDL. Na njih so izvolili nova vod- stva konferenc, ocenili opravljeno delo preteklih štirih let ter dogovorili naj- pomembnejše naloge, ki jih čakajo v prihodnje. Koliko so se volilne seje občinskih konferenc s svoji- mi programi dotaknile pro- blemov vseh občanov in kje jih čakajo v bodoče najpo- membneje? naloge, nam je v kratkem pogovoru povedal Janko Zevart, predsednik medobčinskega sveta SZDL za celjsko območje. »Čeprav na medobčin- skem svetu še nismo opravili ocene volilnih konferenc in celotne predvolilne in volil- ne aktivnosti v SZDL po ob- činah lahko rečem, da so se povsod kar dobro pripravili na vso to aktivnost in jo tudi izvedli. Posebej spodbudno je dejstvo, da so volilne kon- ference krajevnih organiza- cij SZDL izvolile v svoje or- gane mnogo mlajših in zag- nanih aktivistov, kar je že ve- lika spodbuda za to, da bodo dogovorjene naloge tudi ure- sničili.« Katerim nalogam pa bodo morali v SZDL v bodoče na- meniti največ pozornosti? »Menim, da je najpo- membnejše v Socialistični zvezi doseči to, da bo postala resnično odprta in demokra- tična organizacija vseh de- lovnih ljudi in občanov. Da bodo v njej lahko ljudje re- snično izrazili svoje interese in pobude o vseh problemih, ki jih čutijo in tudi znali najti mehanizme za samoupravno razreševanje vseh težav. Me- nim, da imamo za takšno de- lo v SZDL vse organizacij- ske možnosti, saj že sedaj de- luje v njej mnogo sekcij, koordinacijskih odborov in drugih organov, ki dajejo možnost ljudem, da preko njih izražajo svoje interese. Kljub temu pa bomo morali prav te organizacijske oblike v bodoče še bolj negovati in jih širiti.« V Celju bo volilna seja ob- činske konference SZDL v ponedeljek. Kako ocenjuje- te njeno dosedanje delo? »Moram reči, da so v celj- ski občini tekle dobre in te- meljite priprave na volilno sejo občinske konference SZDL. Tako so vsaj pokaza- le volilne konference krajev- nih organizacij SZDL, ki so se temeljito soočile s proble- mi, ki jih imajo in nalogami, ki jih čakajo. Enako pa bo potrebno storiti tudi na volil- ni seji občinske konference, posebej pa bo treba na njej - glede na pozornost občanov - politično oceniti tudi poja- ve ob dodeljevanju kadrov- skih stanovanj in zamenja- vah stanovanj v Celju.« D. S. llTo pa ne bo samo dom upokojencev, - to bo tudi dom borcev, sploh novi družbeni center. Ne bo- mo ga zapirali. V njem se bodo zbirali in delovali tudi naši člani iz sosed- njih krajev, ki sicer za svojo aktivnost nimajo prostorov. Čeprav smo dom odprli, dela še ni ko- nec. Čaka nas že obnova pročelja, notranja uredi- tev in ne nazadnje uspo- sobitev prostorov za do- mom v večjo dvorano in podobno,« je dejal Ivan Sešel. Kot aktivni delavec v organizaciji Zveze borcev je veliko napravil za po- stavitev dveh spomeni- kov padlim borcem na celjskem območju. Tako je aktivno sodeloval in vodil akcijo za postavitev spomenika 1956. leta na Dobrni in šest let pozneje v Vojniku. Ivan Sešel je človek, ki ljubi odkrito in pošteno besedo. V tej poštenosti do problemov in človeka, je njegova izredna vrlina. In če bi na koncu govo- rili še o priznanjih, ki mu jih je dala družba za to veliko aktivnost, bi bil spisek več kot dolg, od odlikovanj borcu, do priz- nanj aktivnemu družbe- nopolitičnemu delavcu. M. BOŽIČ št. 23 - 14. junii 1979 V ŠENTJURJU O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU TUDI ZDRUŽENO DELO mora opredeliti načrtovanje potrebmit liadrov Tudi v šentjurski občini so sklenili javno razpravo o usmerjenem izobraževanju. Koordinacijski odbor za spremljanje in vodenje raz- prave o usmerjenem izobra- ževanju je pripombe, ki so se izoblikovale med delavci in občani že posredoval RK SZDL. Razprave so v šentjurski občini stekle v okviru sa- moupravnih in političnih or- ganov na nivoju občine, ka- kor tudi na nivoju delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Pomembno vlogo pri tem so imele predvsem osnovne organizacije sindi- katov v delovnih organizaci- jah, saj jih je večina k nalogi pristopila vestno in odgo- vorno. Delovni ljudje in občani so v posameznih razpravah osnutek zakona podprli in izoblikovali svoja stališča. V sredinah uporabnikov so ta- ko menili, da bo treba v večji meri dodati in razmisliti o mentorstvu za mlade. Zakon naj bi tudi konkretneje po- dal možnost pridobitve kva- lifikacije delavcev z več let- no prakso na določenih de- lovnih mestih. Način finan- ciranja usmerjenega izobra- ževanja, so menili, je prema- lo dodelan. Zastavili so tudi vprašanje, kako naj bi se del učnega programa izvajal v organizacijah združenega dela. Natančno mora biti opredeljeno tudi vprašanje planiranja kadrov v združe- nem delu, nedodelano pa ostaja še usmerjanje v izo- braževanje. Menili so tudi, da je vloga organizacij zdru- ženega dela v osnutku zako- na premalo opredeljena. Ce naj združeno delo opravi del nalog v bodočem izobraže- valnem sistemu, mora v za- konu dobiti bolj določene obveznosti. Vrsto pripomb so na osnu- tek zakona posredovali tudi v sredinah izvajalcev. Osnu- tek ne opredeljuje enote sto- ritev v usmerjenem izobraže- vanju. Za praktični pouk je treba zagotoviti mentorja, oziroma vodjo praktičnega pouka v delovni ali izobraže- valni organizaciji. In še en predlog, ki so ga izoblikovali izvajalci, je zani- miv. Pogoj za vključitev v strokovno usposabljanje, so menili, naj ne bi bila konča- na osnovna šola, pač pa le omejitev osnovnega obvez- nega šolanja. Saj drugače za- pira pot vsaki strokovni usposobljenosti vseh tistih, ki niso bili sposobni končati osemletke, so sposobni za vključitev v delo na enostav- nih oziroma manj zahtevnih delovnih mestih. Kot že rečeno, je to le ne- kaj pripomb, ki jih je izobli- kovala javna razprava o usmerjenem izobraževanju v šentjurski občini. M. PODJED IZ PRAKSE SODIŠČ NERED V SAMOUPRAVNIH AKTIH! Ustavno sodišče SRS je z odločbo v postopku za oceno ustavnosti in zako- nitosti razveljavilo pravilnik o delitvi sredstev sklada za stanovanjsko iz- gradnjo v tozdu DOM GOLOVEC v se- stavi celjskega Zavoda Ivanke Uranje- kove. Sporni pravilnik so na svojem zboru sprejeli delavci tega tozda junija lansko leto. Iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča SRS je razvidno, da je celjski družbeni pravobranilec samoupravlja- nja začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti zaradi tega, ker omenjeni pravilnik ni imel nobenih točkovno ovrednotenih meril za določanje pre- dnostnega reda oziroma so bila merila določena tako na splošno, da so omogo- čala dodeljevanje stanovanj in stano- vanjskih posojil v vsakem posamič- nem primeru po prostem preudarku. Včasih rečemo takšnemu pojavu v na- vadni govorici kar »odločanje na lepe oči«! V nasprotju z zakonom in ustavo pa so bile še nekatere druge določbe tega »stanovanjskega pravilnika«. Tako je ustavno sodišče ugotovilo, da so delavci tozda DOM GOLOVEC Zavoda Ivanke Uranjekove sprejeli omenjeni pravilnik na svojem zboru z navadno večino, če- prav je tedaj veljal zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu še iz leta 1973. Le-ta je določil za urejanje stanovanjskih vprašanj, zlasti tista o po- gojih in načinu uporabe sredstev skup- ne porabe, samoupravni sporazum, pra- vilnik pa le za način oziroma postopek. Delavci so na zboru sicer sprejeli pred- log samoupravnega sporazuma; ta pa ni veljal za sklenjenega, ker je manjkal bi- stveni pogoj za sklenitev - pismena izja- va dveh tretjin delavcev v tozdu, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi v sporazumu. Torej je bil pravilnik sprejet v na- sprotju z veljavnim zakonom! Prav ta- ko je tudi način sprejetja pravilnika v nasprotju s sedaj veljavnim zakonom o združenem delu, ki izrecno določa, da o osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo, kamor spadajo seve- da tudi osnove in merila za dodeljeva- nje stanovanj in stanovanjskih posojil, odločajo delavci v tozdu na referen- dumu. Poleg omenjenih kršitev veljavnih predpisov, kaže omeniti še neskladnost z zakonom o programiranju in financira- nju graditve stanovanj in zakona o sta- novanjskih razmerjih. V pravilniku toz- da DOM GOLOVEC Zavoda Ivanke Uranjekove niso bila upoštevana zlasti določila o predpisanih merilih, ki jih morajo izpolnjevati prosilci stanovanj oziroma stanovanjskih posojil.To dolž- nost nalaga stanodajalcem zakon o sta- novanjskih razmerjih, ki izrecno pou- darja, da mora stanodajalec določiti me- rila za prednostni red, po katerem se oddajajo stanovanja, upoštevajoč pri tem stanovanjske potrebe, število dru- žinskih članov ter drugo socialno in pre- moženjsko stanje pričakovalcev stano- vanj, kadrovske potrebe stanodajalca in podobno. Takšna merila morajo biti toč- kovno, bodisi na kak drug ustrezen na- čin ovrednotena. V razveljavljenem sta- novanjskem pravilniku vsega tega ni bilo! Vsekakor gre v tem primeru za vpra- šanja samoupravnega normativnega nereda, ki ga je še vse preveč, verjetno največ v »negospodarski sferi« združe- nega dela. Tozd DOM GOLOVEC Zavo- da Ivanke Uranjekove, žal, še daleč ni izjema! MITJA UMNIK RAZVIJANJE TRADICIJ NOB NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI Miačno, falctografslio podajanje snovi iz poipreteltie zgodovine. Čimprejšnja ustanovitev svetov za razvijanje tradicij NOB, predvojnega delavsega gibanja in povojne samo- upravne graditve domovine je pred- pogoj za dobro delovanje, načrtno približevanje ene najslavnejših ob- dobij naše zgodovine mlademu rodu, tako nekako bi lahko zapisali ob po- nedeljkovem delovnem pogovoru borcev celjske regije s predsednikom sveta za razvijanje tradicij pri RK SZDL, Albertom Jakopičem-Kajtimi- rom v Celju. Možnosti je dovolj ob teh, ki so že v veljavi. Predvsem bo treba poživiti de- lo krožkov, vplivati nanje in jim poma- gati. Gotovo namreč je, da bomo le na takšen način dobili potrebne strokov- njake, ki se bodo tem lotevali s srcem in ne le pretežno mlačno, faktograf- sko, kot se nam to dogaja sedaj tako v osnovnem šolstvu, kot v srednjih šo- lah. Muzejskih zbirk, zlasti po delov- nih kolektivih, je še vedno premalo. Tudi pri zbiranju predmetov iz NOB smo premalo skrbni. Podobno velja tudi za programe proslav ob različnih obletnicah in prilikah. Ti programi so vse preveč na hitro narejeni, brez vse- bine, otrok slučaja. Različni pohodi so danes dodobra vsidrani v naši zavesti, a tudi ti so veli- kokrat brez potrebne vsebine in ne služijo svojemu namenu. Borci so še prevelikokrat premalo odločni, ko gre za takšne namere, o kakršnih smo lah- ko prebrali v našem tfsku pred nedav- nim ob primeru nameravane gradnje mlina v neporesni bližini grobov tal- cev na Stranicah pa poseku gozda pri bolnici Franji in podobno, kjer se inte- resi posameznikov in ozkih skupin križajo z interesom skupnosti. Kar precej sicer vemo o zgodovini vojaških operacij, zelo malo pa o pre- dvojnem revolucionarnem gibanju, OF, AF2, SKOJ, saj smo se pri zbira- nju gradiva osredotočili zlasti na prvo. Stvari nam uhajajo, čestokrat ne naj- demo način, ki bi zagotovil, da bi stva- ri postavili na svoje mesto. Delovni posvet v Celju je dal borcem široka izhodišča za nadaljnje delo. MILENKO STRASEK CELJE ZAVESTNA SILA Beseda o družbeni samozaščiti Četudi smo zlasti na zboru združenega dela pričakovali več razprave, je obravnava izredno aktualne problema- tike na zadnjih ločenih sejah delegatov vseh teh zborov celjske občinske skupščine naletela na primeren odmev. Beseda je namreč med dru- gim tekla o uresničevanju družbenega dogovora o družbeni samozaščiti pa tudi o ugotovitvah organov od- krivanja pregona in sojenja. Zlasti na področju družbe- ne samozaščite je bilo vlože- nih veliko naporov za zago- tavljanje vsebine in iskanje takih oblik samoupravnega organiziranja in delovanja, da bi delovni človek postal v svoji sredini resnični nosilec pravic in odgovornosti pri uveljavljanju vseh nalog družbene samozaščite, torej varnosti in zaščite. Družbena samozaščita je tudi v celjski občini postala organizirana in zavestna družbena aktiv- nost, ki zagotavlja zaščito vseh naših vrednot in prido- bitev. To pa seveda ne pomeni, da ni odprtih problemov. Uresničevanje družbenega dogovora je potekalo in po- teka v več fazah. Nekateri problemi se pojavljajo v po- glavju kadrov, več ali manj značilna je ugotovitev, da bo treba v to aktivnost vključiti več žensk in mladih. Prav ta- ko ne moremo biti povsod in povsem zadovoljni z varova- njem družbenega premože- nja itd. Seveda pa sodijo v to poglavje še druga vprašanja, prav tako naše varnosti, tudi prometne in podobno. Ni naključje, če je zlasti v sled- nji razpravi padla ugotovitev o slabšanju prometnih ra- zmer in zato tudi prometne varnosti. V tej razpravi so delegati vseh zborov poleg mnogih priporočil in sklepov sprejel tudi odločitev, da bo poslej družbeni pravobranilec sa- moupravljanja deloval samo za območje celjske občine. Doslej je namreč svoje delo opravljal tudi za laško, mo- zirsko, konjiško, šentjursko in šmarsko občino, toda za- radi občutnega povečanja del, bo poslej delal samo za območje celjske občine. Zanimiva je ugotovitev, da poročilo o delu občinskih upravnih organov ni naletelo na večji odmev, se pravi, da je delo dobro, da ni proble- mov. MB OB DUNAJSKEM SREČANJU SVET IN Ml PIŠE IVAH.SENIČAR* 22 Na Dunaju se te dni srečujeta B?ež- njev in Carter, voditelja obeh velikih sil in ključne figure obeh blokov. Ob srečanju naj bi podpisala sporazum o omejitvi strateškega orožja, in sicer jedrskega in najdražjega (SALT 2). Vrsta let je bila potrebna, nešteti raz- govori, politični ovinki in zapleti, zaostritve pa spet popuščanja, vse to je končno privedlo do tega pomemb- nega srečanja in podpisa 18. junija. Sam sporazum SALT 2 je tako bolj potrdilo tega procesa kot pa nov do- sežek, bolj pomiritev kot pa novi start za naprej. Zelo pa je zanimiv in pomemben za same odnose med dve- ma velikima, pa tudi po svojih širših posledicah. Atomsko orožje je stopilo na sve- tovno sceno in s tem seveda tudi v mednarodne odnose leta 1945, ko je ameriški predsednik Truman ukazal, naj letalci odvržejo atomski bombi na dve japonski mesti. Posledice take odločitve so bile strahotne in so do- volj znane - saj se pri prizadetih Ja- poncih čutijo še zdaj Toda kakor da se svet in politiki velikih sil niso ni- česar naučili iz tega. Amerika se je po tem začela hitro atomsko oboroževa- ti, Sovjetski zvezi pa ni preostalo drugega, kakor da ji sledi in se posku- ša po moči čimprej izenačiti z njo. Tako je prišlo do divje oboroževal- ne tekme, do atomskih pa vodikovih in drugih orožij, do tega, da na sto tisoče najbolj izobraženih ljudi v sve- tu trosi svojo pamet za razmišljanje o novih orožjih, da jih drugi tisoči in tisoči vzdržujejo in držijo v priprav- ljenosti - skratka: okoli ena milijar- da dolarjev se porabi dnevno na sve- tu za orožja in oborožene sile. In kak- šen je rezultat? Slab. Mir ni nič tr- dnejši - v posameznih obdobjih me- dnarodnega razvoja je celo v nevar- nosti. Najprej je obstajala teorija, da bi lahko v sodobni vojni zmagal tisti, ki bi udaril prvi in tako onemogočil so- vražnika še preden bi se ta dodobra zavedel nevarnosti. Zdaj v kaj takega skoraj nihče več ne verjame. Zmaga med velikima silama ni več mogoča - brez lastnega poraza. Zaradi tega je prišlo do tako imenovanega ravno- težja strahu, ki zlokobno spremlja ne le veliki sili, ampak celo človeštvo. Tak razvoj je privedel tudi do po- sebne odgovornosti, ki jo imata veli- ki sili za mir in varnost v svetu. Zara- di tega je sporazumevanje med nji- ma, posebno še o orožju, pomembno. V središču pozornosti sporazuma SALT 2 so medkontinentalne rakete, to je taka atomska orožja in nosilci, ki omogočajo spopade med vojaški- mi oporišči in točkami na raznih kon- tinentih. Tako imajo Amerikanci medkontinentalne rakete, v katere so vgrajene po tri atomske bombe, od katerih pa je lahko vsaka »izstrelje- na« na drugi cilj. Po ameriških trdi- tvah je vsaka od teh treh bomb 16- krat močnejša od tiste, kije padla na Hirošimo. Silne medkontinentalne rakete so izgradili tudi v Sovjetski zvezi. Po ameriških obtožbah lahko sovjetske rakete nosijo in izstreljuje- jo tudi po deset atomskih bomb, kipa so baje še močnejše od ameriških. To pa seveda še ni vse iz »hiš strahov« obeh velikih sil. Poleg navedenih čakajo v skladi- ščih še druga orožja, in sicer atomske bombe in projektih na podmornicah, projektni na letalih bombarderjih in tako naprej. Za marsikaj verjetno sploh ne vemo. Dunajski sporazum o omejevanju strateških jedrskih oro- žij se nanaša le na nekatera tovrstna orožja. Toda že samo dejstvo, da se obe veliki sili dogovarjata o omeje- vanju orožja, o medsebojni kontroli tega omejevanja in s tem seveda tudi o medsebojnih odnosih, je dobro, če- prav se prav v Ameriki čujejo tudi glasovi, ki sporazumu nasprotujejo. Carter in.Brežnjev pa se bosta dogo- varjala brez dvoma še o drugih vpra- šanjih sodelovanja med obema deže- lama in o mednarodnih vprašanjih. Razorožitev in popuščanje napetosti med velikimi silami in med vsemi v svetu pa znani cilj politike neuvršče- nosti in s tem tudi naše. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 23 - 14. junij 1979 CELJE DENAR ZA SKLADIŠČA Nova posojila Ljubljanske banke In ne samo za skladišča, tudi za druge naložbe v go- spodarstvu. Tako so se odlo- čili člani izvršilnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje na zadnji seji, ko so odločali o nekaterih novih naložbah in posojilih zanje pa tudi o jamstvih na lastna sredstva investitorjev. Pomembna je ugotovitev, da so v tem času odobrili po- sojilo in jamstvo na lastna sredstva za gradnjo dveh skladiščnih hal. S to odloči- tvijo je Ljuoljanska banka prižgala zeleno luč za grad- njo skladiščne hale v okviru Skladiščno transportnega centra v Celju. V tem prime- ru se uveljavlja združevanje sredstev zainteresiranih or- ganizacij združenega dela. In tako je del posojila za grad- njo nove skladiščne hale s skupno površino 14.600 kv. metrov dobil kolektiv Jav- nih skladišč (20 milijonov) ter del kolektiv Topra v viši- ni 10 milijonov dinarjev. Vrednost investicije pa je 107 milijonov dinarjev. Vzporedno s tem pa gradi Kovinotehna TOZD Skladi- šča in transport novo skla- diščno halo na Zgornji Hudi- nji. Njena predračunska vre- dnost je 131 milijonov dinar- jev, izvršilni odbor Ljubljan- ske banke Splošne banke Celje pa je odboril jamstvo za zagotovitev lastnih sred- stev v znesku 29,2 milijona dinarjev. Vrh tega so odobrili jam- stva za zagotavitev lastnih sredstev še TOZD Zunanja trgovina Kovinotehne v zne- sku 24,8 milijona dinarjev za izgradnjo prizidka k obstoje- čemu trgovsko-poslovnemu objektu ob Mariborski cesti. Predračunska vrednost te naložbe je 43,7 milijona di- narjev. In končno je šlo za jamstVo TOZD Elektro Celje v zne- sku 88,7 milijona dinarjev za uresničitev letošnjega načrta rekonstrukcij in novogra- denj na celotnem območju te temeljne organizacije. V tem primeru gre za objekte v ob- činah: Celje, Žalec, Šentjur, Šmarje, Laško in Mozirje. Med posojili za nove nalož- be so tudi sredstva v višini 48 milijonov dinarjev TOZD Tehnična konfekcija konji- škega Konusa za moderniza- cijo in razširitev proizvodnje netkanih materialov v okvi- ru preventivne sanacije Us- njarne v Konjicah. Investicijsko posojilo - v znesku 21,2 milijona dinar- jev je dobil tudi kolektiv TOZD Koterm konjiškega Konusa za razširitev proiz- vodnje stiskanja in obdelave koterm plošč in še za druge namene. Posojilo v znesku 5 milijo- nov dinarjev pa je sprejel tu- di kolektiv Železarne Štore za sovlaganje za razširitev proizvodnih zmogljivosti v TOZD Peskokopi delovne organizacije Termit v Dom- žalah. Ob sklepih za posojila in jamstva pa je bila tudi odlo- čitev, da bo šesti zbor Ljub- ljanske banke Splošne ban- ke Celje 29. junija letos. MB Tu nastaja in bo zrasel nov skladiščno transportni center v Celju KLUB SAMOUPRA VLJALCEV TESNEJE S KS IN SIS Obširen je program žalskega Kluba samoupravljalcev Delo žalskega Kluba sa- moupravljalcev je bilo do- slej v glavnem usmerjeno na izmenjavo samouprav- Ijalskih izkušenj, družbeno- politično izobraževanje ter skrb za svetovalno in stro- kovno pomoč samouprav- Ijalcem in njihovim orga- nom pri uresničevanju ustavne vsebine samou- pravljanja. Predvsem naj bi program dela izražal potre- bo delovnih ljudi in obča- nov za usposabljanje in izo- braževanje. Nalog je seveda cela vrsta in nemogoče je našteti vse. V prvi vrsti gre za izmenjavo samoupravljalskih izkušenj in izkušenj delegatov pri ra- zvijanju vsebine, organizaci- je in metod samoupravljal- ske prakse. Med stalne nalo- ge sodi pospešeno vključe- vanje delavcev iz neposre- dne proizvodnje v klub ter obravnavanje tistih vprašanj za katera so delavci iz nepo- sredne proizvodnje še zlasti zainteresirani. Klub bo tudi v bodoče dajal pobude in predloge organom samou- pravljanja in družbenopoli- tičnim organizacijam. Takš- ne seveda, ki bodo vplivale na napredek in razvoj sa- moupravljanja ter prispevale k razreševanju konkretnih problemov s tega področja. Pri organiziranju razprav, problemskih sestankov in obravnavi aktualnih vpra- šanj iz prakse in teorije sa- moupravljanja bodo morali dajati poudarek uveljavlja- nju neposredne izmenjave izkušenj samoupravljalcev. Med stalne naloge sodi še so- delovanje z vsemi organi in organizacijami, ki so tako kot Klub samoupravljalcev zadolženi za izvajanje zako- na o združenem delu ter za- gotavljanje konkretne po- moči delovnim sredinam s skupno načrtovanimi akci- jami. Da bi Klub samoupravljal- cev zares prispeval svoj de- lež k nadaljnjemu razvoju delegatskega sistema in de- legatskih odnosov v samou- pravnih organizacijah in skupnostih, se bo po potrebi povezoval v vse ustrezne raz- prave s teh področij in skrbel za to, da bodo v sa- moupravnih splošnih aktih čim bolj popolno in konkret- neje opredeljeni odnosi med temeljnimi delegacijami, sa- moupravnimi organi in druž- benopolitičnimi organizaci- jami. V bodoče bo treba bolj skrbeti tydi za to, da bodo vzpostavili tesnejše stike z ostalimi ustanovitelji Kluba samoupravljalcev. Na pri- mer s krajevnimi skupnost- mi in samoupravnimi intere- snimi skupnostmi. JANEZ VEDENIK PIVOVARNIŠKI UPOKOJENCI NA IZLETU Nedavno je kolektiv pivo- varne v Laškem, kot vsako leto, zbral svoje upokojene člane kolektiva. Tokrat so se odpeljali na Dolenjsko, skozi Skocjan, Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice v bazo 20 v Kočevskem Rogu in v Ko- čevje. Imeli so se imenitno. V imenu vseh nam to spo- roča Jože Veber, ki žeU ko- lektivu veliko uspehov in se seveda zahvaljuje. ODGOVOR JAVNEGA DEIJVVCA Tov. VEDENIK! Vprašanja, ki ste mi jih za- stavili v 21. številki NOVE- GA TEDNIKA so na eni stra- ni tesno povezana z dejav- nostjo naše delovne organi- zacije, konkretno s hotelom »Prebold« in njegovim per- spektivnim razvojem, na drugi strani pa menim, da je vprašanje bazena v Preboldu širšega pomena, saj vemo, da razen načrtovanega bazena v Žalcu v naslednjem srednje- ročnem obdobju ne predvi- devamo nikjer izgradnje po- dobnega objekta in bo zato ta bazen še dolga leta pokri- val potrebe za pretežni del spodnje Savinjske doline. V svojem odgovoru želim biti čim bolj konkreten ven- dar ne morem mimo tega, da se ne bi dotaknil tudi stvari, ki so v tesni povezavi z na- daljnjim razvojem turizma v Preboldu. Perspektivni razvoj turi- zma v Preboldu in okolici je brez dvoma povezan z iz- gradnjo športno-rekreacij- skih objektov. Izgradnja teh objektov je izrednega pome- na za zadovoljevanje potreb krajanov predvsem pa je po- membna z vidika širše, po- polnejše turistične ponudbe Prebolda, ki ima izmed vseh krajev v žalski občini najsta- rejšo turistično tradicijo. Če že omenjam tradicijo ne mo- rem mimo začetkov turizma v stari Jugoslaviji, ko je bil v Preboldu odprt hotel - pen- sion Zanier in s takratnega turističnega prospekta vidi- mo, da lastnik hotela ni pro- pagiral le prenočitveni ob- jekt, temveč je v ponudbo vključil tudi športne oziro- ma rekreacijske objekte in izredno lepo lego kraja, s či- stim zrakom, lepimi gozdovi v okolici itd. Že takrat je imel Prebold bazen, tenis igrišče, igrišče za otroke in organizirale so se razne pri- reditve namenjene razvedri- lu hotelskih gostov in kraja- nov. Po vojni je turizem v Pre- boldu ponovno zaživel pred- vsem po zaslugi izredno ak- tivnega turističnega društva in sad dolgoletne aktivnosti kraja v turističnem smislu je bila otvoritev novega hotela koncem leta 1976. S tem je nastopilo v Preboldu novo obdobje, ki narekuje še več- jo aktivnost, da se razvije urejen turistični kraj. Po pogodbi o sovlaganju je turistično društvo predalo hotelu v upravljanje bazen, kamp in počitniške hišice, vendar kot vsi podobni ob- jekti tako se tudi hotel »Pre- bold« v prvih letih poslova- nja srečuje z večjimi težava- mi v poslovanju, ki izvirajo iz kadrovskih problemov in predvsem iz velikih obvez- nosti za dane kredite. Možnosti hotela za vsako večje urejanje teh objektov so zaradi tega zelo omejene. Največji problem nam pred- stavlja vzdrževanje bazena, kjer smo sicer vsako leto pri- peljali stvar tako daleč, da je bil bazen odprt, uredili smo tudi gostinski lokal, delno popravili počitniške hišice, očistili okolje, kaj več z naše strani ni bilo mogoče naredi- ti. Skupaj smo v dveh in pol letih vložili v vzdrževanje teh objektov nad 50 starih milijonov, žal pa na drugi strani pričakovanega finanč- nega efekta, zaradi dotraja- nosti objektov in slabega vremena, ni bilo. Kolektiv hotela »Prebold« si bo še v naprej prizadeval za urejenost teh objektov in se v okviru svojih možnosti aktivno vključeval v vse ak- cije, ki bodo povezane z njimi. V zadnjem času je bilo si- rom Slovenije zgrajenih in obnovljenih več bazenov in povsod so spoznali, da so ti objekti širšega družbenega pomena, zato so bile tudi fi- nančne konstrukcije temu primerne. Prav gotovo bo tu- di v Preboldu treba speljati akcijo na podoben način saj ne gre tu samo za interese Prebolda in njegovega turi- zma temveč bi bil urejen ba- zen prav gotovo v korist vsem občanom. V okviru krajevne skupno- sti je bil formiran poseben odbor za izgradnjo bazena in prva faza njegovega dela je bila, da ugotovi možnosti do- voda tople vode iz TEK- STILNE TOVARNE PRE- BOLD. Vsa stvar je sedaj že toliko jasna, da možnost dovoda to- ple vode obstaja, kar je eden od osnovnih pogojev za na- daljnje delo odbora. Naj povem, da je bazen se- daj že odprt, v soboto 16. ju- nija pa se bo nadaljevalo z tradicionalnimi plesi na ba- zenu. Glede kampa in počitni- ških hišic naj povem le to, da ga postopoma urejamo, zo- pet glede na razpoložljiva fi- nančna sredstva. Na koncu bi želel povdariti še to, daje delovanje turistič- nega društva po otvoritvi ho- tela povsem zamrlo in kljub prizadevanju odgovornih v kraju, do danes ni zaživelo, kar pa se zelo negativno odraža v nadaljnjem pospe- ševanju turizma v Preboldu. Morda bi bilo dobro razmi- sliti o tem, da bi TD zopet prevzelo vsaj enega od re- kreacijskih oziroma turistič- nih objektov v svoje uprav- ljanje. S tem bi si zagotovilo določeno materialno podla- go za delo in mogoče bi se člani društva le izkazali z večjo aktivnostjo. V. d. direktor MILOŠ FRANKOVJČ VELENJSKI RUDARJI NA KITAJSKEM, KITAJSKI KOKS V JUGOSLAVIJI v ponedeljek in torek je bila na obisku v Vele- nju delegacija kitajskih strokovnjakov, ki so se s predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje pogo- varjali o možnostih med- sebojnega sodelovanja. Gre za to, da bi velenjski rudarji sodelovali pri opremi rudnika na Kitaj- skem, medtem ko bi Ki- tajci začeli k nam izvažati koks. Prvi dan obiska je kitaj- ske strokovnjake sprejel generalni direktor REK Velenje Mirko Bizjak in jim natančno ter podrob- no spregovoril o njihovi delovni organizaciji. Po skupnih pogovorih so ki- tajski gostje odšli v jamo velenjskega rudnika ter si ogledali sodoben izkop premoga. Popoldne so vodili razgovore v delov- ni organizaciji Elektro- strojni obrati (ESO). Drugi dan obiska je bil najprej posvet vseh tistih, ki v Jugoslaviji proizvaja- jo opremo za rudnike, na- to pa še skupni pogovor s člani kitajske delegacije. Gre namreč za to, da bi velenjski rudarji sodelo- vali zlasti z opremo pri odpiranju novega rudni- ka na Kitajskem. Ob tem so stekli pogovori tudi o začetkih uvažanja koksa iz Kitajske. Popoldanski čas so gostje izkoristili za ogled velenjskih zanimivosti, kot spomenika Tita, do- ma kulture, gradu z Foi- tovo zbirko, muzeja ru- darske opreme in NOB itd. Brez dvoma je ta obisk in pogovor izredno do- brodošel za utrjevanje na- daljnih medsebojnih vezi sodelovanja med Jugo- slavijo in Kitajsko. Zadnji dogovor pa je še toliko več vreden, ker gre za so- delovanje oz. začetek so- delovanja na gospodar- skem področju, še pose- bej pa področju energeti- ke, za katero vemo, kako potrebna je za naš dober gospodarski položaj. Za- četi pogovori se naj bi kaj kmalu spremenili v kon- kretno akcijo. T. VRABL št. 23 - 14. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 CELJE DOBER ZAČETEK Na Starem gradu muzejska zbirka Prireditve prvega turistič- nega tedna v celjski občini se bližajo koncu. Navzlic te- mu, da je preuranjeno govo- riti o uspehu ali neuspehu nove pobude domačega Tu- rističnega društva, velja že danes, nekaj dni pred skle- pom turističnega tedna, reči, da je poskus uspel in da je prinesel v siceršnje mrtvilo na pragu glavne sezone ne- kaj novega, svežega. Na pohodu je torej nova tradicionalna prireditev, ki pa v sporedu ne bo ostala venomer pri starem, temveč bo zmeraj iskala nova pota in rešitve. V tem bo tudi njena življenjska moč. Med prireditvami, ki so za nami, velja posebej opozoriti na posvet o ureditvi muzej- ske zbirke na Starem gradu. To je vsekakor pomembna odločitev, ki bo celjski naj- bolj obiskani izletniški točki prav gotovo veliko prinesla in ji dala novo mikavnost, tu- di vrednost. Zelo živahno bo danes. 2e dopoldne ob pol enajstih je napovedano posvetovanje o turizmu v celjski občini. V bistvu gre za nadaljevanje razprave, ki jo je pred časom pod isto temo začel Izvršni svet Občinske skupščine. Zanimiv bo tudi ogled ob- novitvenih del in umetnin v farni cerkvi. Ogled bo pod strokovnim vodstvom prof. Viktorja Povšeta in prof. An- ke Aškerčeve. Zaključek celjskega turi- stičnega tedna bo spet zani- miv. Jutri in v soboto bodo v hotelu Merx gospodarili ku- harji iz Cuprije in pripravlja- li oba dneva opoldne in zve- čer svoje posebnosti. V sobo- to je napovedan tudi izlet na Svetino in Celjsko kočo. To- rej, izlet v domačem krogu. V njegov program so vključi- li tudi piknik. In če bo vreme lepo, kaj je lepše, kot izlet v lepo naravo. Novost v tem okviru bo tu- di promenadni koncert Pre- šernovega pihalnega orke- stra iz Celja na Starem gra- du. Doslej smo imeli takšne koncerte v mestu, v parku, zdaj pa gre za poskus na Sta- rem gradu. Seveda, naj ne izostane sporočilo, da bodo danes, v četrtek dopoldne, posvet o turizmu združili s podelitvijo velikega prehodnega pokala najbolje ocenjenemu celj- skemu gostišču. Na sejmu rabljene opreme in strojev v hali Golovca že prvi dan velik obisk Foto: T. TAVČAR CELJE UVOD V SEJME Velik interes za rabljene stroje in opremo Jutri bodo v Celju, v hali Golovca, zaprli prvi medna- rodni sejem rabljene opreme in strojev. Uvod v celjske sejemske prireditve je uspel nad vsemi pričakovanji, čeprav so zlasti na začetku ostale na razstav- nem prostoru mnoge prazni- ne. Blago je obležalo na cari- ni. Navzlic temu je že prvi dan napovedal za prireditev veliko zanimanje. Na otvoritvi, v soboto do- poldne, se je zbralo toliko ljudi, kot malokdaj na takšni svečanosti doslej. Pomeni torej, da je misel, izrečena na lanskem Celjskem sejmu, na razstavi obrti in male indu- strije, naletela na ugoden od- mev v svoji prvi uresničitvi. Že lani so mnogi razstavljal- ci, predvsem obrtniki, opo- zorili, da bi lahko pripravili sejem rabljene opreme in strojev, torej tistih proizva- jalnih sredstev, ki jih indu- strijske delovne organizacije zaradi tehnoloških razlogov izločajo iz proizvodnje, so pa še vedno uporabni in takšni. da lahko še nekaj let služijo kolektivom malega gospo- darstva in zasebnim obrtni- kom. Gre torej za pot ponov- ne aktivizacije sredstev za proizvodnjo. ■ Na prvem sejmu rabljene opreme in strojev se je zbra- lo štirinajst ponudnikov iz Slovenije (sedem) ter iz Av- strije, Zvezne republike Nemčije in Švice. V hali Go- lovca so znova zaživeli stroji, ki se jim je že poznala sta- rost, pa so navzlic temu dela- li brezhibno. Celjski sejem je torej odprl možnost, zlasti zasebnim obrtnikom, da so si nekaj sto najrazličnejših strojev ogle- dali na enem mestu. Tu so imeli tudi vse podatke o njih. Slo je torej za korak, ki je olajšal in prihranil interesen- tom za nakup takšnih strojev mnoga pota in zapletenosti pri morebitni nabavi v tujini. Četudi ni šlo za potrošni- ški sejem, je imela prireditev že od prvega dne dalje veliko obiskovalcev, prav gotovo več, kot so jih organizatorji pričakovali. To pa je dokaz, da so v nameri uspeli, upaj- mo tudi, da so brez zastojev in zapetljajev potekale naba- ve teh strojev in opreme. Tako je Celje z edino takš- no prireditvijo v naši državi spet dokazalo, da se razvija v pomembno sejemsko mesto. M. B02IC ŠEMPETER: NOVO V ANTIČNEM PARKU Od jutri dalje bo Antič- ni park v Šempetru v Sa- vinjski dolini bogatejši za novo pridobitev, za novi tako imenovani vzhodni del ob glavni cesti Ljub- Ijana-Celje. Na posebni slavnosti bodo namreč odprli del, ki so ga urejevali več let. Gre za rimsko cesto in več grobov. Vsi ti staro- davni spomeniki so lepo ohranjeni, njihova otvori- tev v razstavni prostor pa pomeni tudi novo zmago šempetrskega turistične- ga društva. MB ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI SLAVJE ZA PRAZNIK Obeležje v spomin na velik dogodek v soboto popoldne so de- lovni ljudje in krajani Šmartna v Rožni dolini sla- vili, in z njimi vred številni gosti, nekdanji aktivisti, politični zaporniki in drugi. Letošnji krajevni praznik, četrti junij, v spomin na zbor aktivistov celjskega območ- ja v Gorici, pri Anžičevih, 4. junija 1943. leta, so namenili še enemu dogodku. Na Lebi- čevi domačiji v Slatini so na^ mreč odkrili obeležje v spo- min na 14. in 15. december 1944. leta, na dan, ko se je prav pri tej hiši zbrala skupi- na partizanov in aktivistov, ki se je odločila za napad na Stari pisker. Se isti večer so odšli na pot, iz Slatine, od Lebičevega doma, in akcijo uspešno izpeljali do konca. Tudi s pomočjo paznika Gra- da. Tisto noč je učakalo svo- bodo veliko število politič- nih zapornikov. Podatki go- vorijo, da jih je bilo 127. O tem dogodku in letoš- njih jubilejih pa tudi o življe- nju in razvoju Krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini je na slavnosti govoril predsednik Krajevne Jconfe- rence SZDL, Franci Verdev, ploščo pa je odkril najstarej- ši udeleženec uspele akcije Ivan Zelinka-Očka. Tako so se ob prazniku od- dolžili velikemu dogodku, razen tega pa z nastopom moškega pevskega zbora, re- citacij ske skupine in folklor- ne skupine domačega pro- svetnega društva ter pevcev in recitatorjev iz osnovne šo- le dokazali, da so aktivni tu- di na tem področju. Program je bil namreč lep in prisrčen hkrati, kvaliteten in bogat. Slavje, ki se je končalo s prijetnim tovariškim sreča- njem, so izkoristili še za po- delitev bronastih znakov Krajevne organizacije SZDL. Ta priznanja za svoje uspešno družbenopolitično delo so dobili: Tone Razgor- šek, Ignac Novak, Anton Po- gladič. Rudi Stampe, Ivan Apotekar, Karli Žerjav ter domača osnovna mladinska organizacija. Poleg tega so posebno kra- jevno priznanje, prav tako za aktivno delo, podelili Francu Arnšku in Vinku Petru. In končno so na slavju izročili spričevala tistim članom ga- silskega društva, ki so uspeš- no opravili tečaj za nižjega gasilskega častnika. Ob koncu je spregovoril še nekdanji aktivist na tem ob- močju. Rado Gabrovec, ki je še zlasti opozoril na po- membnost dogodka glede na ohranjanje in obujanje tradi- cij narodnoosvobodilnega boja. Na slavju v Šmartnem so se zbrali tudi vsi živeči udeleženci akcije na Stari pisker. Sedijo spredaj od leva: Ivo Grobelnik, Grad (tedanji paznik v zaporih), Jože Zelinka- Očka, Dominik Lebič, zadaj, prav tako od leve: Riko Presinger, Jože Gaber. Poleg njega stoji Rado Gabrovec (z naočniki) »DCPOLDNE Z VAMI« JE VAŠA ODDAJA 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 23-14. junij 1979 KLJUČ DO ZRELOSTI Maturanti na srednjih šolah so prepustili svoje prostore leto dni mlajšim vrstnikom. Seveda ob tej priložnosti ni bilo ne konca in kraja veselemu razpoloženju. Tako tudi ne na Tehniški šoli v Celju, kjer je seveda stekla tudi slavnostna predaja ključev. Že vrsto let zapored je ključ v lasti strojni- kov. Tak je bil tudi letošnji izid po tekmovanju. Ampak »poraženec« tudi ni videti slabe volje. MP NAGRADA ZA ZNANJE »V mladini je prihodnost države in njene revolucije«. Pod to mislijo tovariša Tita je OK SZDL Celje tudi letos organizi- rala podelitev priznanj najboljšim učencem osmih razredov celjskih osnovnih šol. Mladi, letos je to priznanje dobilo kar 95 učencev, so se zbrali na Tehniški šoli v Celju, kjer so jim dijaki te šole pripravili prisrčen sprejem s kulturnim programom. Osmo- šolce je pozdravil in jim podelil knjižne nagrade in priznanja za njihovo vestno delo, Franc Berginc predsednik skup- ščine Izobraževalne skupnosti Celje. Po kratki slovesnosti so mladi obiskali rojstno hišo Borisa Kidriča pri Rogaški Slatini. MP MED PRIPADNIKI JO___________ SKORAJ VSAK ZADEL V CIU Vaje v Kokarju so izjemno dobro uspele. še posebej prijetno je bilo prejšnji torek, ko so pripadniki teritorialne obrambe iz Celja, Šentjurja, Brežic in Trbovelj pripravili kulturno zabavni večer. Namenjen je bil tudi drugim ljudem, ne samo vojakom. V Kokarje so prišli predstavniki družbenopoli- tičnega in skupščinskega življenja vseh občin, krajani Kokarij, sicer pa so v programu sodelovali tudi učenci mozirske osnovne šole in godba na pihala iz Zagorja. Kljub temu, da je bil za teritorialci vroč in naporen dan, dobre volje ni manjkalo. Bolj kot kulturni program pa nas je zani- malo, kako je bilo z delovnim progra- mom. So ga uspešno opravili? Najbo- lje je, da to povedo kar sami. VILI SKRT, komandant TO Celje: »Vaje, ki so potekale od 2. do 8. junija, so uspele v vseh pogledih. Disciplina je bila izredna, kar hkrati pomeni tudi to, da je bil zastavljeni program dela dober. Še zlasti uspešno je bilo strelja- nje, kjer so pripadniki teritorialne obrambe iz Celja dosegli izjemne uspehe«. JANI SELINŠEK je politični dela- vec enote. Takole nam je pripovedo- val: »Pomembno mesto v usposablja- nju v teh dneh je imelo tudi politično delo. Prav od tega so naiareč v marsi- čem odvisni rezultati drugega dela. Vsak dan smo pripravili predavanja o aktualnih političnih dogodkih v svetu in doma. Vso pozornost smo namenili poti predsednika Tita v Libiji, Tuniziji in na Malti ter poteku priprav na kon- ferenco neuvrščenih dežel na Kubi. V taboru je bilo vojakom na voljo tudi dnevno časopisje, vsak večer so gleda- li še TV dnevnik. Poskrbljeno je bilo seveda tudi za razvedrilo. Prirejali smo športna srečanja, kulturne večere...« STANE ŠKOBERNE, vodja enote: »Rezultati v streljanju s pehotnim orožjem so bili zares izjemno dobri in takšnih nihče ni pričakoval. Tudi sicer so si prav vsi po svojih najboljših mo- čeh prizadevali, da bi vaje čim bolj uspele. Kljub temu, da je vladala v teh dneh neznosna vročina, le ta na delo ni vplivala. Izkušnje s teh vaj nam bodo še kako dobrodošle pri našem nadalj- njem delu.« MATJAŽ ŽUGELJ je skrbel za var- nost enote. Tudi on je povedal, da je bila disciplina zares odlična, da je delo potekalo brez težav in da si prav vsi udeleženci zadnjih vaj zaslužijo poh- valo. »Tudi med vojaki vlada prepriča- nje, da so vaje uspele«, je pripovedoval Matjaž. »Razume se, da so vsi zado- voljni z disciplino, saj tako tudi spoz- najo, da se da vsaka stvar lažje naredi- ti. Mislim, da ga ni vojaka, ki se ne bi strinjal z vsem, kar smo doslej pove- dali.« Vsemu temu seveda nimamo več če- sa dodati. Za izjemno dobro opravlje- no delo vsem pripadnikom celjske in šentjurske teritorialne obrambe tudi naša iskrena pohvala! JANEZ VEDENIK Slike. TONE TAVCAR Vili Skrt Jani Selinšek Stane Škoberne Matjaž Žugelj OTROŠKO VARSTVO SO ŽEUE REALNE? Skoraj v vsaki KS nekaj novih igralnic. v predšolskem varstvu v žalski občini je sedaj enain- trideset odstotkov otrok. V zadnjem času so jih morah precej, ki bi želeU v varstvo, odkloniti. Potrebe so ob vi- sokem številu zaposlenih že- na iz dneva v dan večje. Odveč bi bilo ob tem pisati, da je urejeno otroško varstvo pogoj, za doseganje boljših učnih in vzgojnih rezultatov kasneje v šoU. Vse to daje slutiti, da bo v osnutku pro- grama četrtega referenduma zasedlo pomembno mesto tudi otroško varstvo. Do leta 1985 bi radi v žalski občini vključili v predšolsko varstvo najmanj petinpetde- set odstotkov predšolskih otrok. Uvedli bi radi oblike potujočih vrtcev ter celolet- ne male šole, medtem ko bi v Grižah in na Vranskem spro- stih za pouk prostore v os- novnih šolah, ki so sedaj na- menjeni otroškemu varstvu. Skupna vrednost naložb v otroško varstvo znaša dobrih oseminsedemdeset milijo- nov dinarjev. Skupnost otro- škega varstva naj bi zagotav- ljala del denarja iz svoje pri- spevne stopnje, letno torej štiri milijone dinarjev. Od re- publiške skupnosti otroške- ga varstva pričakujejo Žalča- ni tudi ustrezne kredite. Naj- več, kar deset igralnic, naj bi tako zgradili v Žalcu, po šest v Šempetru in Grižah, štiri na Vranskem, po tri igralni- ce pa v VeUki Pirešici in Bra- slovčah. Po dve naj bi dobili v Zabukovici, Taboru in Go- tovljah, po eno pa v Letušu, na Ponikvi in na Gomil- skem. Vidimo lahko, da je tudi program naložb v otroške varstvo izjemno bogat. Upaj- mo, da je vsaj v takšni meri tudi realen. Konec koncev so potrebe in želje eno, obreme- njevanje delavčevega žepa in gospodarstva pa drugo. Upa- mo, da so ob predvidenih ce- nah naložb upoštevaU tudi inflacijo, kajti prav nerodno bi se bilo kasneje znova izgo- varjati na nepredvidene teža- ve, pa če so še tako objek- tivne. JANEZ VEDENIK Dan se pregiba v večer. Pripadniki teritorialne obrambe se vračajo v tabor. Kljub temu, da je bilo ves dan vroče kot le kaj, so dobre volje. Zaključen je še en uspešni dan. VOJNIŠKI GASILCI ZA PRAZNIK Vojniški gasilci so zadnji čas več kot dejavni. V tem ko so na začetku meseca izvedli peto tradicionalno sračanje narodnozabavnih ansamblov pod geslom »Ostanimo prijatelji«, na katerem je nastopilo dvanajst skupin in tudi Koroški Slovenci onstran meje (sestri Velik iz Sel), pripravljajo v soboto 16. t. m. v počastitev krajevnega praznika, znova veliko slavje, tokrat pravo gasilsko. Sobotna prireditev se bo pričala že v jutranjih urah s promenadnim koncertom godbe na pihala, zatem bo med osmo in enajsto uro tekmovanje gasilskih enot Civilne zaščite krajevnih skupnosti celjske občine in gasilskih veteranov celjske gasilske zveze. Popoldanski del sporeda pa se bo pričel ob petih s slavnostnim prevzemom novega kombiniranega gasil- skega avtomobila. Slavje bo pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Vojnik, na njej pa bodo z recita- lom nastopili še mladi gasilci in učenci domače osnovne šole. ........ .... _____..... .BARBARA VANOVŠEK ROD KOVINARJEV IZPOD ROGLE m POTREDE ZDRUŽENEGA DELA Poklicna šola v Zrečah — nosilka usmerjenega izobraževanja Izreden gospodarski razvoj konji- ške občine v zadnjih letih je povzro- čil, da so narasle potrebe po usposob- ljenem, zlasti kovinarskem kadru. Kovinarska predelovalna industrija je bila najbolj zainteresirana za tak- šen kader, zato ni čudno, da je vodilni zreški Unior v tej panogi leta 1976 spodbudil ustanovitev poklicne ko- vinarske šole v Zrečah. Pridružile so se mu tudi druge delovne organizaci- je iz konjiške občine kot na primer Kostroj, Konus, Comet in drugi. Tako so že leta 1976 na osnovi samo- upravnega sporazuma združih ustrez- na sredstva za adaptacijo bivše zreške osnovne šole in v šolskem letu 1976/1977 je že začel delovati zametek bodočega usmerjenega izobraževanja. Zahvaljujoč razumevanju in potre- bam po kadrih zreškega Uniorja je v letih 1977 in lansko leto ob stari stavbi zrasla še nova, moderno opremljena učna delavnica. Na ta način je šola pridobila ustrezne učne in delovne po- goje. V tekočem šolskem letu je v zreški kovinarski šoli že 159 učencev in med njimi tudi 15 d^let. V vseh tr^h letni- kih sta po dva oddelka in te dni bo prvih 43 učencev opravljalo zaključne izpite, potem pa se zaposlilo v doma- čih delovnih organizacijah. Pomemb- no je poudariti, da delovne organizaci- je veUko štipendirajo, tako zreški Unior kar 90 učencev. Konus 23, Ko- stroj 20, Comet 7 in 4 še druge delovne organizacije. Poklicna kovinarska šola v Zrečah z rednim pedagoškim kadrom ni dobro zasedena, saj sta redno zaposlena na njej le dva učitelja, ostalih 14 je hono- rarnih sodelavcev. Organizator prak- tičnega pouka je delovna organizacija Unior, njegovih je tudi sedem učite- ljev praktičnega pouka. Pahljača kovinarskih pokUcev, za katere izobražujejo v Zrečah pa je na- slednja: strojni in splošni ključavni- čar, rezkalec, strugar, brusilec, orodjar in kalilec. Šele sedaj deluje kot dislocirana enota rudarskega šolskega centra Ve- lenje pri Delavski univerzi Slovenske Konjice, organizator praktičnega pou- ka pa je zreški Unior. Nedvomno se zreški šoli s prehaja- njem na usmerjeno izobraževanje obetajo še odgovornejši časi in nalo- ge. Prav zato jo bo nujno kadrovsko okrepiti, ob tem pa še uresničiti pre- potrebne naložbe v specializirane učilnice in učila. MITJA UMNIK št. 23-14. junij 1979 NOVi TEDNIK - stran 7 STANOVANJA NAŠA VSAKDANJA PROBLEMI TERJAJO RAZUM- NE STRASTI Temeljito velja oceniti napake, ki so bile storjene pri dodeljevanju stanovanj ¥ Celju stanovanja, posebej še njihova razdelitev med delavce, so vedno bila in še vedno so tista vroča tema, ki sproža mnoge razprave in komentarje. Pa četudi je razdelitev stanovanj opravljena še tako pošteno glede na potrebe in interese de- lavcev, se še vedno najde kdo, ki sumljivo sprašu- je: Je oni res upravičeno dobil stanovanje? Ta sum pa je vedno še bolj poudarjen, ko gre za de- lavce, ki opravljajo v de- lovnih organizacijah ali občinah pomembnejša in bolj izpostavljena dela. Zato seveda ni prav nič nenavadnega, da je delegatsko vprašanje v celjski občinski skupšči- ni sprožilo toliko govo- ric o poštenosti oziroma nepoštenosti pri razde- ljevanju kadrovskih sta- novanj v Celju. Da ljudje že za vsakim oglom go- vorijo samo o tej temi in jo celo imenujejo »stano- vanjska afera«. Nenava- dno je morda le to, da pobude za razčiščevanje morebitnih stanovanj- skih problemov ne pri- hajajo iz vrst temeljnih delegacij skupščine sa- moupravne stanovanj- ske skupnosti, kar priča, da te delegacije še ne de- lajo dovolj dobro. In dru- go, da so družbenopoli- tične organizacije Celja skupaj z drugimi družbe- nopolitičnimi dejavniki prepočasi reagirale na vse te govorice ter niso že pred meseci politično in družbeno ovrednotile nekatere pojave v stano- vanjskem gospodarstvu celjske občine. KDO SO KADRI? In čemu pravzaprav go- vorice? Kaj je v ospredju vprašanj, ki zanimajo lju- di? Pojdimo po vrsti. Leta 1976 so v Celju podpisali samoupravni sporcizum o združevanju, upravljanju in uporabi sredstev za izgradnjo sta- novanj za delavce širšega družbenega interesa. Do- slej so na podlagi tega do- kumenta zbrali v Celju milijardo in osem sto mi- lijonov starih dinarjev ter med delavce širšega druž- benega interesa razdelili 37 kadrovskih stanovanj. Iz podatkov, ki so bili ob- javljeni v Delegatovem poročevalcu št. 6/79 je ra- zvidno, da so stanovanja prejeli pretežno zdravni- ki, delavci v šolstvu, stro- kovnjaki na posameznih področjih združenega de- la, novinarji in drugi. To- rej delavci, ki opravljajo v različnih organizacijah združenega dela odgovor- ne dolžnosti. Vsa kadrov- ska stanovanja je delav- cem širšega družbenega interesa podeljeval Od- bor za dodeljevanje ka- drovskih stanovanj na podlagi sprejetega pravil- nika, C podelitvi dveh ka- drovskih stanovanj pa je v soglasju s politično koordinacijo celjske obči- ne in na predlog strokov- ne službe skupščine sa- moupravne stanovanjske skupnosti odločal izvršni svet. Veljaven pravilnik je posebej določal, da lah- ko dobijo kadrovska sta- novanja samo delavci, ki prihajajo na odgovorna, strokovna, poslovodna in družbenopolitična mesta v celjsko občino iz drugih občin. Ker pa takšna for- mulacija določil v pravil- niku ni ustrezala potre- bam celjskega združene- ga dela - saj nekatere or- ganizacije združenega de- la niso zmogle same reše- vati svojih kadrovskih problemov, tako na pri- mer tiste v zdravstvu, šol- stvu in druge - so člani odbora za podelitev ka- drovskih stanovanj in čla- ni izvršnega sveta predla- gali spremembe pravilni- ka in spodbudili strokov- no službo samoupravne stanovanjske skupnosti, naj delegatski organi skupščine čimprej obrav- navajo osnutek novega pravilnika. Strokovna služba pa je prepočasi reagirala na to priporoči- lo in tako bo skupščina samoupravne stanovanj- ske skupnosti šele čez ne- kaj dni na svojem zaseda- nju obravnavala in spre- jemala nov pravilnik o podeljevanju kadrovskih stanovanj. V njem bodo, kot kaže, jasneje določili, kdo je pravzaprav dela- vec širšega družbenega interesa in tako upravi- čen do kadrovskega sta- novanja. In dalje, določili bodo merila, ki bodo upo- števala stanovanjske po- trebe, število družinskih članov, socialno in pre- moženjsko stanje priča- kovalcev stanovanj in predlagali tudi za kadrov- ska stanovanja določeno soudeležbo. V ospredju zanimanja celjskih občanov pa niso le kadrovska stanovanja in ob njih ugibanja, ali so bila razdeljena v skladu z interesi in potrebami ce- lotnega celjskega združe- nega dela. Kamen spotike so tudi nekatere zamenja- ve stanovanj z enoto za družbeno pomoč pri sta- novanjskem gospodar- stvu. Ta enota je namreč s solidarnostno zbranimi sredstvi kupila štiri večja stanovanja v Novi vasi. V tri od teh stanovanj pa so se v soglasju s strokovno službo samoupravne sta- novanjske skupnosti vse- lili ljudje, ki so že razpola- gali s stanovanji iz sploš- nega stanovanjskega sklada. Tako so opravili zamenjave stanovanj - stanovanja splošnega sta- novanjskega sklada so namreč zamenjali za sta- novanja v lasti enote za družbeno pomoč, kar pa ni v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih. In končno bi kot sred- stvo ugibanj o tem in onem v zvezi s stanovanji v Celju navrgli še dejstvo, da je celjski izvršni svet sam odločal o uporabi amortizacije stanovanj- skih hiš za nakup in adap- tacijo stanovanj, pa če- prav bi moral te določitve prepustiti zboru uporab- nikov skupščine samo- upravne stanovanjske skupnosti, kot določajo pred kratkim sprejeti predpisi. SUHA ČRKA ZAKONA Ce podrobneje pogle- damo, kako in na podlagi kakšnih določb so v Celju dodeljevali kadrovska stanovanja delavcem šir- šega družbenega interesa, lahko kaj kmalu ugotovi- mo, da so bili postopki dodeljevanja teh stano- vanj v nasprotju z veljav- nimi predpisi. Na vse for- malno pravne po- menjkljivosti pri podelje- vanju kadrovskih stano- vanj in še na nekatere druge je opozoril tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja v Celju, ki .so ga prav delegati v skupščini občine zadolži- li, da preveri, kako je bila opravljena razdelitev teh stanovanj. Pravilnik, kot smo že v uvodu omenili, jasno določa, da lahko do- bijo kadrovska stanova- nja le tisti delavci, ki pri- hajajo na odgovorna me- sta v celjsko občino iz krajev zunaj nje. Do teh stanovanj torej formalno pravno niso upravičeni delavci, ki živijo v Celju, pa čeprav jih pesti še tako velika stanovanjska sti- ska in četudi so za celjsko občino še tako pomemb- ni s svojim delom. Pravil- niku in njegovim določi- lom navkljub pa je odbor za dodeljevanje kadrov- skih stanovanj dodelil stanovanja tudi številnim strokovnim, političnim in drugim delavcem širšega družbenega interesa, ki so sicer že prej živeli v Celju. Odbor je s formal- no pravne plati torej delal napake, dejansko pa je stanovanja dodeljeval v skladu z interesi in potre- bami združenega dela in delotnega razvoja Celja. To pa drugače pomeni, da je že deloval v duhu no- vih sprememb pravilnika in hkrati večkrat javno opozarjal, da mora stro- kovna služba samouprav- ne stanovanjske skupno- sti sprožiti postopek za spremembo tega doku- menta. Tudi pri omenjenih za- menjavah stanovanj velja nedvomno ugotoviti, da so bile opravljene v nes- kladju z zakonom o sta- novanjskih razmerjih. Problem je toliko večji, ker so bila iz namensko združenih solidarnostnih sredstev kupljena stano- vanja dodeljena nena- mensko. Zakon namreč takšne zamenjave ne do- voljuje, saj stanovanjsko pravico v stanovanjih, zgrajenih s pomočjo soli- darnostnega sklada, lah- ko dobijo le tisti, ki izpol- njujejo pogoje iz splošne- ga akta samoupravne sta- novanjske skupnosti. In slednjič velja ugoto- viti formalno pravne po- manjkljivosti tudi v odlo- čitvah izvršnega sveta v zvezi z uporabo amortiza- cije stanovanjskih hiš za nakup in adaptacijo sta- novanj. Kajti te odločitve bi moral nedvomno pre- pustiti zboru uporabni- kov skupščine samo- upravne stanovanjske skupnosti. Vendar v poja- snilo k takemu ravnanju izvršnega sveta le to, da v doslej veljavnih predpi- sih ni bilo nikjer izrecno predpisano, kdo lahko razpolaga z amortizacijo od stanovanj, ki so vlože- na v sklad pri samouprav- ni stanovanjski skupno- sti. Tako določilo je pri- nesel šele zakon o revalo- rizaciji in amortizaciji sta- novanjskih hiš, kjer je do- ločeno, da o uporabi amortizacije odloča zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanj- ske skupnosti. Zakon je bil sprejet koncem lan- skega leta, izvršni svet pa je 14. febrarja letos odlo- čil, da iz amortizacije za leto 1978 nameni 200.000 dinarjev kot doplačilo pri nakupu treh stanovanj. Takšno odločitev je izvrš- ni svet sprejel na podlagi dejstva, da so bila to sred- stva amortizacije, zbrana v lanskem letu in sicer večji del pred uveljavitvi- jo zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanj- skih hiš. Ta je bil sprejet namreč 17. novembra lani. DEJSTVOM OB ROB Takšna so torej skopa dejstva, ki jih velja ome- niti v razmislek k razpra- vi o pomanjkljivostih pri podeljevanju kadrovskih stanovanj in pri zamenja- vah stanovanj v Celju. O njihovih družbenih in po- litičnih vidikih so pred dnevi že razpravljala vod- stva sindikata, Zveze ko- munistov in SZDL ter oblikovala skupna stali- šča do teh vprašanj. Obo- gatena s poročilom druž- benega pravobranilca sa- moupravljanja ter s poi- menskim spiskom vseh voljenih in imenovanih funkcionarjev, ki so v zadnjih dveh letih dobili stanovanje, bodo ta stali- šča dobili v roke vsi dele- gati celjske občinske skupščine ter o celotni problematiki razpravljali na zasedanju 26. junija. A tem skopim dej- stvom bi vendarle veljalo dodati še nekaj misli, morda tudi kot nov zorni kot, ki bi še obogatil raz- pravo. Kajti dejstva lahko sama po sebi kmalu po- peljejo zgolj v ugibanje, kdo v Celju je delal v zve- zi s stanovanji protizako- nito, protiustavno in proti ostalim veljavnim predpi- som. In še dlje: kdo v Ce- lju se je s stanovanji oko- riščal, kdo morda izrab- ljal svoj položaj, da je pri- šel do ustreznega stano- varija. Da ne bo pomote - prav in potrebno je, da ocenimo in zaostrimo moralnopolitično odgo- vornost vseh tistih ljudi, posebej pa odgovornih funkcionarjev, ki so v tem primeru vede ali ne- vede počenjali napak e, ki so morebiti namerno, mo- rebiti pa v interesu vseh nas zapostavljali veljavne predpise. A kljub temu moramo ob tem tudi člo- veško pretehtati, ali so njihove napake res tolikš- ne, da lahko razvrednoti- jo in izničijo vse njihove dosedanje delo, vse njiho- ve napore, ki so jih in jih še vedno vlagajo v hitrejši razvoj Celja, v naše skup- no boljše življenje. Nedvomno je, da živi- mo v družbi, ki terja od nas veliko naporov in de- la zato, da ustvarjamo boljše življenje. Lastno srečo. Pri tem, ko ustvar- jamo novo in boljše, pa delamo tudi napake. Se- veda bi celotnemu naše- mu razvoju delali kaj sla- bo uslugo, če bi si pred slabostmi zapirali oči. Ja- sno jih moramo videti, jih pretehtati in se organizi- rati tako, da bi jih s skup- nimi napori vendarle pre- segli. Tako bi morali storiti tudi v tem primeru, ki ga nekateri omenjajo celo kot stanovanjsko »afero« Celja. Le toliko, morda, še v razmislek k dejstvom. DAMJANA STAMEJCiC NEKATERI VODILNI TOVARIŠI SO ODSTOPILI Včeraj sta se v Celju sestala tako Komite občinske konference ZKS kot predsedstvo občinske konference SZDL. Oba organa sta znova obravnavala pomanjkljivosti in napake, ki so bile storjene pri dodeljevanju kadrovskih stanovanj v Celju in pri zamenjavi stanovanj. Ob tem pa sta obravnavala tudi moralnopolitično odgovornost nekaterih tovarišev, ki opravljajo odgovorne družbenopolitične funkcije v celjski občini. Predsedstvo Občinske konference SZDL Celje je ugotovilo mo.ralno-poli- tično odgovornost Borisa Rosine izvršnega sekretarja Komiteja občinske konference ZKS Celje, Slavka Sotlarja izvršnega sekretarja Komiteja občin- ske konference ZKS Celje in Draga Horvata sekretarja skupščine občine Celje, ki so si ob premajhnem upoštevanju splošno uveljavljenih norm zame- njali stanovanja. Omenjeni tovariši so ob tem samokritično ocenili da ne bi mogli več uspešno opravljati dosedanjih odgovornih družbeno-političnih dolžnosti in so zato odstopili. Glede na to, da je frontno predsedstvo SZDL sprejelo stališča Komiteja občinske konference ZKS Celje glede moralnopolitične odgovornosti tova- riša Mitje Pipana, podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Celje, do vselitve v stanovanje, ne da bi prej opravil postopke prenosa stanovanjske pravice, je tudi Mitja Pipan spoznal svojo moralnopolitično odgovornost in odstopil. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 23-14. junij 1979 KULTURNA SKUPNOST SLOVENIJE IN CELJE NAJVEČKRAT DIALOG ENEGA Obisk predsednika IO KSS Iva Tavčarja v Celju Čeprav so večkrat dele- gatske in samoupravne pra- vice in dolžnosti še neizko- riščene predvsem s strani delegatov posameznih ob- činskih kulturnih skupno- stih, je slovenska kulturna skupnost doslej premalo naredila na področju vzpodbujanja in načrtova- nja kulturnega razvoja. To bi bil kratek povzetek vtisa z razgovora predstavni- kov celjsko kulturne skup- nosti in OK SZDL s predse- dnikom lO KSS Ivom Tav- čarjem. Čeprav pogovor ni hotel izzveneti kot ponovno in kdove koliko opozarjanje na odnos slovenske kulturne skupnosti do celjske, je le težko izoblikovati kakšen drug vtis. To pa zaradi tega, ker se od zadnjega podobne- ga srečanja ni kaj bistveno sprememilo, a se bo najbrž moralo, saj praksa in življe- nje kažeta na potrebne spre- membe v črki zakona. Za Celje je še vedno naj- bolj pereče vprašanje ob- močnega povezovanja. Res je, da je Ivo Tavčar dal vede- ti, da to povezovanje mora nastati med samimi občina- mi na celjskem območju in ne na sedežu slovenske kul- turne skupnosti. Toda dobri poznavalci načrtovanja kul- turnega razvoja se dobro spominjajo, kako je že delno ustvarjeno medobčinsko do- govarjanje podrla ravno slo- venska kulturna skupnost z odnosom do posameznih ob- čin. Te so bile namreč opo- zorjene, da so dolžne odvaja- ti sredstva za programe sa- mo republiški kulturni skupnosti, češ, da regija sploh ne obstaja. Zdaj se vra- čamo ponovno v te okvire realnih snovanj na vsebin- skem in finančnem področju V razpravi je umetniški vo- dja Igor Lampret opozoril na načeto in že delno pohojeno pravilo vzajenosti, saj je se- danje stanja privedlo v no- vem finančnem predlogu za delež slovenske kulturne skupnosti celjskemu poklic- nemu gledališkemu ansam- blu do tega, da bo ta v pri- merjavi z lanskim letom oškodovan za 800.000 dinar- jev! To je ponoven dokaz, da kakovost in vsebina še ne moreta vplivati na tehtnico, kjer čepi vreča z denarjem, ampak dobi več cvenka tisti, ki ima večji ansambel, ki je menda nacionalnega značaja itd. Da bo paradoks še večji - do teh odstopanj sploh ne bi prišlo, če bi se princip vzaje- mnosti dosledno izvajal, ne pa da postaja vzajemnost eno s solidarnostjo, kar je ve- lika razlika in ta solidarnost je plačilo za neodgovorno obnašanje »velikih« do do- govarjanja. Literarna revija Obrazi je bila odklonjena od mize slo- venske kulturne skupnosti. Na drobtinice s te mize bo morala še malo počakati. V Ljubljani so rekli, da »no- vih« revij ne morejo kar tako sprejeti kot abonente v svojo finančno menzo. Žalostno, da ne vedo, da revija letos slavi majhen jubilej: 10-letni- co obstoja in da je v zadnjih letih naredila mnogo na po- dročju podružbljanja literar- ne dejavnosti. O problemu knjižničarstva bomo spregovorili v Radiu Celje 21. junija v oddaji DO- POLDNE Z VAMI, zato ne bi na tem mestu dalje razpreda- li teh problemov, ki so že ze- lo stari in kažejo, da brez te- meljite samoupravne preo- brazbe obstoječega načina dela ne bomo ničesar dose- gli- Navsezadnje je slovenska kulturna skupnost sestavlje- na v bistvu z delegatov ob- činskih in njihov molk po- meni tudi molk njene demo- kratične in samoupravne moči. Tako vsaj naj bi bilo. Toda očitno se ta molk vča- sih spreminja v ponaredek. Torkov pogovor je odprl po- terntakem samo stare rane, uspešna medicina zanje je le v temeljitejšem spoštovanju samoupravne možnosti in ostra kritika vsake njene zlo- rabe. DRAGO MEDVED NAGRADA CELJSKEMU PLESNEMU GLEDALIŠČU Na nedavno končanem fe- stivalu baleta in opere v Osi- jeku, je Plesno gledališče iz Celja doseglo nov uspeh. V konkurenci poklicnih oper- nih in baletnih hiš Jugoslavi- je in Evrope so prejeli za svo- je izvajanje Triptiha na glas- bo Jakoba Ježa nagrado za nova iskanja v plesnem izra- žanju. Nagrado je podelila posebna komisija publici- stov in kritikov s plesno ba- letnega področja. V ŠENTJURJU UREJAJO MATIČNO KNJIŽNICO Kako preseči magično številko 0,5 knjige na prebi- valca v nerazviti šentjurski občini, je osrednje vpraša- nje v reševanju problematike knjižničarstva. Kulturna skupnost Šentjur bi rada uredila prostore za matično knjižnico v poslopju nekdanjega internata. Doslej so imeli v Šentjurju neustrezne prostore, slabo pa je ra- zvejana tudi knjižničarska mreža v občini. Vse je odvi- sno od posameznikov in njihove dobre volje. V občini vsako leto odvajajo 20.000 dinarjev za knjige, vendar je knjižni fond še vedno neustrezen. Problem je tudi v tem, ker so nekaj časa slovenske založbe same urejevale nabavo za posamezne občinske knjižnice iz denarnega sklada za sanacijo knjižničar- stva, pa so v marsikateri občini bili deležni tistega, kar je založbam ostajalo na policah v skladiščih. Zanimivo je to, da imajo v Šentjurju knjižnične izpo- stave v Tolu in Elegantu, ter tako tesno sodelujejo z združenim delom. Na slabšem so krajevne skupnosti, saj je organizirana Knjižničarska izposojevalna služba le v Dobju, na Ponikvi in v Loki pri Žusmu ter seveda v Šentjurju, brez organizirane izposoje knjig pa osta- jajo v Dramljah, na Planini in Šentvidu, na Prevorju, v Blagovni in Kalobju ter Shvnici. To pa je vsekakor prehuda hsa. Med osnovnimi nalogami bodočega sred- njeročnega načrta je predvidena tudi dokončna uredi- tev matične knjižnice, verjetno pa bodo z rešitvijo tega osrednjega problema, rešeni tudi tisti manjši. Vsi pa so vezani na prostorske in kadrovske težave. D. M. ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEBA MUZEJA V CEUU ČESALNIKALI»RIFL« Cesalnik je preprosta vendar zelo pomembna pri- prava. Uporabljali so jo pri predelavi lanu. Preden so začele nastajati strojne tkalnice in je bilo tkanje na ročnih statvah še zelo razširjeno (ponekod se je ta obrt ohranila skoraj do današnjih dni) je bil lan pomemben pridelek, saj so iz njegove preje izdelovali platno in raševino Raševina je blago, ki so ga delali iz volne in slabše vrste lanene preje. Lan je bil osnova za izdelavo platna predvsem v ravninskih predelih, kjer ni bilo ovčereje, čeprav so ga sejali tudi drugod. Gojili so jari lan (sejali so ga marca meseca) in ozimni lan (sejali so ga septembra ali okto- bra). Ko je lan dozorel so ga populili in snopiče zložili v kope ali v kozolce, da se je posušil. Nato so ga obtolkli s palico in s česalnikom z železnimi žeblji odstranili glavice s semenom. Tako pripravljen lan so potem namočili ali pustili na rosi, da je odstopila koža, glavice s semenom pa so dali sušit. Nato so snopiče zvezali v večje snope in jih shranili do teritve. Piiprava za odstranjevanje lanenih glavic je narejena iz deske, ki je lahko različno dolga ali široka. Na eni strani so v desko zabiti žeblji, ki so služili za odstranje- vanje lanenih glavic. Naš česalnik ima v širino sedem vrst zob, v dolžino pa šest vrst zob. Deska je nato zožena v nekakšen vrat, ki je izrezljan. Poleg tega je v površino deske izvrtanih več lukenj (na sredini pet in na koncu ena). Obe srednji lunkji sta bili namenjeni za pritrjevanje ali obešanje česalnika. Cesalnik na sliki je nekoliko okrašen, večina pa je bila neokrašenih. VLADIMIR ŠLIBAR KLAVIRSKI VEČER BOŽENE HRUP PRAVO DOŽIVETJE Navdušen odziv žal maloštevilnega občinstva v ponedeljek, dne 4. 6. 79 je v Narodnem domu nasto- pila pianistka Božena Hrup, dijakinja 4. b razreda PŠC v Celju in absolventka klavir- skega oddelka Zavoda za glasbeno in baletno izobra- ževanje v Ljubljani pri prof. Andreju Jarcu. Obsežen, tehnično in izraz- no zelo zahteven program je komaj osemnajstletna pia- nistka izvedla spominsko brezhibno, brez večjih te- hničnih pomanjkljivosti in z velikim občutkom za muzi- kalnost. Že takoj na začetku nam je postregla z eleganco in du- hovitostjo Scarlattijevih so- nat, zatem povedla v ritmič- no in melodično neposre- dnost Bachovega italijanske- ga koncerta, ki pa se je žal po muzikalnem prinosu rapso- dičnega in umirjenega dru- gega stavka končala v prehi- tro zastavljenem tempu zad- njega stavka, ki slovi po tem, da je eden od ritmično naj- bolj neomajnih Bachovih stvaritev. Tukaj je mlada pia- nistka doživela krizo, ki se je odražala v tehničnih po- manjkljivostih. Po kratkem premoru je nadaljevala s te- hnično in izrazno zelo za- htevno Beethovnovo Sonato v C-duru op. 53, ki jo je navk- ljub svoji mladosti znala po- dati tako izrazno pogloblje- no, da smo lahko začutili ve- liko čustveno globino in mi- sticizem drugega stavka. Drugi del koncerta pa je bil za občinstvo pravo doži- vetje. Nežno in zelo ekspre- sivno nam je podala Lajevče- vo Sanjarijo, svoj tehnični vrhunec dosegla v Lisztovi Etudi št. 2, njen izrazni lok pa je segel najdlje v Chopi- novi Baladi št. 1. Svoj koncert je zaključila s štirimi Debussyjevimi sklad- bicami, ob katerih je pokaza- la pretanjenost klavirskega udarca, kjer finesa prevladu- je nad močjo mišic. Maloštevilna publika (ne vem, kje so bili celjski glas- beni pedagogi) jo je sprejela zelo prisrčno in z velikim navdušenjem, saj je v njej za- čutila porajajočo umetnico, ki se lahko zaradi glasbene nadarjenosti, odličnega spo- mina in močne volje povzp- ne v sam vrh naših pianistov. SILVA GEORGIEVSKI- KROŠL V ATRIJU VEČER BESEDE IN GLASBE V okviru I. turističnega tedna je turistično društvo Celje pripravilo literarni večer, vezan s tematiko na Celje in njegovo okolico, slovenski kitarist Igor Saje pa je z izvajanjem del klasikov in sodobnih avtorjev dal temu kulturnemu dogodku še svečanejši pečat. Na literarnem večeru, ki se je zlil v izrednem am- bientalnem okolju starega renesančnega atrija na Tomšičevem trgu v enovito pripovedno celoto, so s svojimi deli sodelovali Dane Debič, Pavla Rovan, gost iz Siska Djuro Maričič, Vinko Moderndorfer, Bogdana Grobelnikova, ki je večer povezovala, pa je brala še črtico Vladimirja Levstika in Frana Roša. Tako so poslušalci zaznavali celoten časovni prerez, ki je bil značilen za avtorje, saj je Debič bral humore- sko o tem, kako sta njega dni potovala po naši deželi Cankar in Prešeren, Pavla Rovanova nas je s čustvi popeljala na Koroško onkraj Karavank, Vinko Mo- derndorfer je z nastopom igralca posredoval nekaj osebnih in angažiranih pesmi, eno za Rozalijo Kovač in eno za aplavz, Djuro Maričič nas je seznanil s svojimi vtisi o Bohinju in Voglu, iz opusa Vladimirja Levstika smo poslušali črtico Vladko in veter, Fran Roš pa nas je s svojim tekstom popeljal v tisti del Celja, kjer je danes Linhartova uhca. Literarni večer je brez dvoma uspel. Zaradi besed, zaradi spomina na pokojne a vedno živeče celjske avtorje (Levstik in Roš), zaradi celote, ki jo takšna prireditev lahko nudi v izvrstni organizaciji in pro- storu. Le škoda, da to premalo izkoriščamo in se pre- malo zavedamo, kaj sploh v Celju imamo! DRAGO MEDVED JANEŠ, STRIEGL, ANTOLČIČ Mala galerija in atrij Turi- stičnega društva sta sprejela pod svoje okrilje likovna de- la kiparja Želimirja Janeša in dveh slikarjev Slavka Striegla in Ivana Antolčiča iz pobratenega Siska. Avtorji sodijo v sam vrh hrvaške li- kovne tvornosti, zato je sre- čanje z njimi zelo dragoceno. Več o njihovih delih v pri- hodnjem NT. 25 LET BRSTIČEV SRČNE DESEDE MLADIH Jubilejna številka gimnazijskega lista Pred časom je izšla poseb- na jubilejna številka gi- mnazijskega literarnega glasila »Pesmi Brstičev«. Izdaja zajema dela mladih piscev v letih od 1958 do 1979 in je posvečena 25-let- nici izhajanja literarnega glasila celjske Gimnazije. To je lep jubilej, vreden vse pozornosti, saj gre za pove- zano delo, tesno vezano za delo literarnega krožka, njegovih mentorjev, gre za četrt stoletja srčnih besed mladih, ki izpovedujejo, ob- sojajo, podoživljajo. »Literarni krožek so osno- vali dijaki celjske Gimnazije že v šolskem letu 1958/59 - pa združitvi obeh gimnazij v eno. Dolgoletno izhajanje U- terarnega glasila govori o ne- nehni ustvarjalni želji mladi- ne. O začetnem delovanju bi vedela največ povedati An- drej Inkret, sedanji kritik in publicist, ter profesor Fran- ce Jesenovec, ki je usmerjal Brstičarje vse do leta 1965. Vsekakor je glasilo dobilo med dijaki tiliko ugleda, da so ga vedno sprejemaU s po- sluhom. Bili smo tudi med prvimi šolami, ki so začele po vojni z rednim literarnim delom. Poleg Brstičev so vsa leta izhajala še literarna gla- sila posameznih razredov, ki so nastajala na pobudo pro- fesorjev slovenskega jezika, potem pa tudi razrednih di- jaških skupnosti.« Tako je zapisal v uvodni besedi jublejni izdaji mentor prof. Ivan Erklavec. V posebni jubilejni izdaji objavljajo: Marija Pucko, Vi- do Korar (Andrej Inkret), Silva Radčenko, Lojze Le- skovšek, Milena Turnšek, Manica Felicijan, Darinka Kračun, Zlatka Krašovec, Marija Reher, Brane Hlastec, Bojan Koštomaj, Božidar Je- zernik. Jure Koritnik, Peter Kolšek, Irma Pleterski, Bra- ne Piano, Rajko Korošec, Zdenka Firšt, Jana Kvas, Brigita Jelen, Samo Roj ko, Darja Fidler, Darja Jejčič, Ksenija Kozorog, Irena Sre- bot, Erika Gubenšek, Jolan- da Beg, Nenad Lončar, Ga- brijela Skorja, Marjeta Tro- biš in Ivan Dobnik. Lepo število avtorjev, ki govori o značilnem delova- nju mladih. Le površnež in zlonamernik bi mogel oce- njevati literarno iskanje mla- dih zgolj za zanesenjaško iz- življanje. Res je, da mnogi, ki so pisali v »tistih« letih pe- smi, niso postali pesniki. Mnogi so. Morda celo pre- mnogi. Toda nemir srednje- šolskih let, srečevanje s sve- tom še z druge plati, vse to so bremena, ki jih človek, ko vstopa skozi najširša vrata v življenje, najlažje prenaša s sproščanjem. Delovnim, če- prav nekaterim prinaša to tudi precejšnje notranje sti- ske. Mnogo pa je takih, ki pišejo. LahKo bi rekli, da kar večina. Beseda pa kmalu po- kaže, koliko velja. Seme se hitro loči od plevela. Zato je 25 let izhajanja Uterarnega glasila celjske gimnazije vse- ga spoštovanja in pozornosti vredno dejanje, je čudovito vsebinsko in moralno izroči- lo tistim, ki to delo nadalju- jejo. Najbrž niso bili čas, ra- zmere in okoliščine ter mož- nosti nikoli toliko naklonje- ni iskreni besedi mladih kot danes. To velja izkoristiti. DRAGO MEDVED št. 23 - 14. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 OBISKALI SMO ŠOLSKO LADJO »GALEB« TITO, »GALEB«, Ml IN MIR Ladjo »miru«, ki povoMuJe morja, so obiskati mladi iz vse Slovenije »Na povabilo Republiške konference ZSMS je bila šolska ladja »Galeb« prejš- nji teden štiri dni zasidrana v koprskem pristanišču. V tem času so se na njej zvr- stile številne prireditve, la- djo pa so si v skupinah ogle- dali mladi iz skoraj vseh krajev Slovenije. Predstav- niki družbenopolitičnih or- ganizacij in občin obale so za predstavnike »Galeba« organizirali sprejem, člani posadke pa so obiskali ne- katere slovenske občine. Mladina iz Kopra, Izole in Pirana je za mornarje prire- dila kulturni program, med seboj pa so se pomerili v ra- zličnih športnih panogah. Ob navzočnosti vidnih predstavnikov republike in obalnih občin, republiškega štaba teritorialne obrambe, komandantov garnizij in drugih pa je na posebni slo- vesnosti na ladji predstav- nik Republiške konference ZSMS podelil posadki ladje posebno plaketo.« Takšen bi bil kratek, for- malen zapis o nevsakdanjem obisku šolske ladje »Galeb« v koprskem pristanišču. Res je, da se ta ladja v koprskem pristanišču ustavi večkrat, vendar ne s takšnim name- nom, kot se je tokrat. Zdaj ni šlo za križarjenje in ustavlja- nje med poukom bodočih mornarjev ali za prevoz prve- ga gosta te ladje tovariša Ti- ta, temveč je ladja v štirih dneh svoje poslanstvo še raz- širila in obogatila. Večletna želja mladih, da bi lahko sto- pili na to ladjo, ki povezuje morja miru, se je končno uresničila. Ladja je priplula v Koper in se ustavila ob ve- liki pristaniščni ploščadi. Sarmantno se je pozibavala na nežno penečih valovih Ja- dranskega morja in bila je elegantna, kot so elegantne ptice, po kateri se imenuje. »Celinski« zemljan pač ni- ma vsak dan možnosti, da bi videl ladjo, katero poznajo po vsem svetu, kaj šele, da bi njegova noga lahko stopila na njeno palubo in se spre- hodila po njej. Pri tem pa je treba poveda- ti, da sploh ne gre za kakšen »tabu«, ampak preprosto za- to, da ladja vedno križari in se na njej mladi fantje uspo- sabljajo za bodoči mornari- ški poklic. Republiška kon- ferenca ZSMS je pripravila štiridnevni obisk šolske la- dje »Galeb« v koperskem pristanišču. O tem je obve- stila vse občine, ki so izbrale delegacije po recimo šest mladincev in mladink, ki so si ladjo ogledali. Pri tem je šlo za tiste mladince, ki so se s svojim delom v svoji orga- nizaciji in društvih najbolj izkazali. Skratka, obisk in ogled šolske ladje »Galeb« je bil za njih nagrada in prizna- nje, zato ni čudno, da so vsi to vzeli z neverjetno resnost- jo in zbranostjo ter seveda spoštovanjem. Vedeli so, da se ne spreha- jajo po ladji, ki je po zuna- njosti sicer podobna mno- gim drugim, ki plujejo po na- šem in svetovnih morjih, vendar v bistvu tako drugač- na. Zapisali smo že, da je to ladja, katere ime pozna ves svet, zlasti pa tisti, ki so združeni pod naslovom »neuvrščeni«. To je ladja, ki si želi vedno in povsod samo mirno morje. Ne samo mirno zaradi . »Galeb« je zgodo- vin*:o pomemben zaradi svojih dobronamernih poti, ki jih je na njem opravljal tovariš Tito! »Galeb« je prvič zaplul v sinja morja leta 1952, torej pluje že 27 let! »Galeb« ima tri glavne na- loge: šolska ladja »Galeb« je vojaška ladja, drugič je to potujoča učilnica za naše vo- jaške mornariške kadre in tretjič je delovni prostor to- variša Tita. Tovariš Tito je v sedemin- dvajsetih letih bil na »Gale- bu« 48 krat ali skupno 494 dni! Ob vstopu na ladjo so na steni pritrjene velike svetlo rumene ploščice, na vsaki pa napisano ime človeka držav- nika, ki je bil gost tovariša Tita na tej ladji. Zraven je še datum in seveda kraj. Med imeni zasledimo Naserja, Nahruja, Brežnjeva... V Co- lombu, na konferenci neuvr- ščenih, je bila ladja »Galeb« stalna rezidenca tovariša Ti- ta in vseh članov delegacije, ki so večino svojega po- membnega poslanstva po miru opravili s številnimi tu- jimi državniki prav na tej la- dji. Ploščice na steni pa so najboljši dokaz, da je to izk- ljučno ladja miru, saj so vse njene vožnje bile usmerjene v to. Mladinci širšega celjskega območja (vseh osem občin) so si ladjo ogledali ter se po- govarjali z mornarji na njej prejšnji petek popoldne. Ka- ko veliko zanimanje je bilo za ogled te ladje pove že po- datek, da je za vse štiri dni bil določen natančen urnik in po njem so se skupine mo- rale ravnati. V uri in pol so si mladinci dodobra ogledali ladjo, ki ima in bo imela ve- dno posebno mesto med na- šimi ladjami. Branko Povše, predse- dnik Medobčinskega sveta ZSMS Celje: »Veseli in po- nosni smo, da se nam je po daljšem čakanju le uresni- čila davna želja, da bi spoz- nali ladjo, ki jo pozna po njeni dobronamerni funkci- ji ves svet. Bilo je to lepo doživetje! Spoznali pa smo tudi nekatere pogoje za mornariški poklic, kar bo- mo seveda s pridom upora- bili pri naših akcijah za pri- dobivanje mladih, da bi se tudi odločili in oblekli bele mornariške uniforme ter ta- ko nadaljevali svetlo tradi- cijo naše mornarice.« Tekst in foto: TONE VRABL Skupina za skupino iz vse Slovenije so stopale po ozkih stopničkah na šolsko imuj«^ :»Galel;i«,,,-._______.....................................__________________......... Na ladji je vse polno najrazličnejših instrumentov za varno plovbo, katere so si mladi obiskovalci z zanima- njem ogledovali ob tolmačenju mornarjev. MATURA 1979- NAGELJČEKZA (NE)ZRELOST Hrami učenosti so zaprli svoje dveri. Mladost je preplavila ceste, sezadrevi- la v vasice, trge, v najoddaljenejše ko- te. Brez nageljčkov na prsih bi menda bile naše ulice v teh dneh siromašnej- še. Za hip so pozabljeni Buri s svojimi vojnami, iksi in ipsiloni, geni in bilke, slavni možje peresa, Galilei in Pitago- ra, jeziki in izročila tujcev, kot iskra svetle ljubezni pa še žive. Počakati bo treba le še na zrelostni izpit, do takrat pa: kdo nam kaj more. In v tem »kdo nam kaj more« je skrito vesolje, zavest, da je minilo neko ob- dobje, da je na pragu mogočna prelo- mnica, stopnička do zrelosti, skok do življenjskih resnic. In vse to ni tako malo, kot se zdi na prvi pogled opazovalcem od strani, sprehajalcem, ki te dni radovedno opazujejo vesele in srečne, s pomemb- nostjo ožarjene obraze. Prav zares do dna. Ne enega ali mor- da dva, da se dokaže ta zrelost, ampak liter, dva, tudi več. Od jutra do večera. Sicer pa, kdo nam kaj more. In tako so sprehajalci našega ljubega, nekoliko razburkanega mesteca - ob takšni vro- čini, ki uspava možgane in vsaja jezo v ljudi ni to nič čudnega - ničkaj prese- nečeni opazovali maturante - ne vse!- z neizogibnim nageljčkom na prsih kot nekakšne dobrovoljčke, pripravni- ke za trditev statistikov, da postaja al- koholizem čedalje hujše družbeno zlo tudi pri nas. In ničkaj niso bili vzhiče- ni nad mladostjo, ki je bila takorekoč prvič postavljena na življenjski prepih in da bi je ne odneslo, si je pomagala s kozarcem: Vivat academia... »Zrelosti, življenjske trdnosti in žila- vosti, resnosti in kar je še takega, ne bo pricopral kozarec. TUdi kako drugače se bi dalo...« je pod arkadami zamom- Ijal v brado starec. Vedra mladost, razposajenost mu- ževnosti? Morda. Vivat academia... MILENKO STRASEK NA PREBOLDSKEM KOPALIŠČU VRSTA TEČAJEV Kljub čisti in topli vodi, malo kopalcev. Odgovor na vprašanje, za- kaj kopališče v Preboldu ni- so odprli že prej kot so ga, si lahko preberete v pismu di- rektorja TOZD Gostinstvo Miloša Frankoviča, mi pa smo se podali med kopalce, ter jih povprašali, kako se počutijo, kaj pogrešajo in kaj velja pohvaliti. ZDENKA SLOKAN: »Do- ma sem iz Dolenje vasi in se vsako leto kopam na bazenu v Preboldu. Letos so ga kar dobro uredili, topla pa je tu- di voda. Danes meri 24 sto- pinj Celzija. Kopališče bi lahko odprli že prej, saj bi tu lahko imeli tudi pouk tele- sne vzgoje.« BOŠTJAN ZUPANC: »Vstopnina za kopanje stane za otroke deset dinarjev, kar se mi zdi kar precej. Zanima me, zakaj nimajo mesečmh in sezonskih kart. Nekdaj so jih že prodajali. Ce grem vmes domov na kosilo, mo- ram za kopanje dnevno od- šteti dvajset dinarjev. To je preveč.« PAVEL HUS: »Kopališče je odprto šele nekaj dni in zanimivo je, da ni mnogo ko- palcev, čeprav je voda topla in čista. Morda bo bolje po- tem, ko bo voda ogrevana. Okolica kopališča je zares le- pa, prav pa bi bilo, ko bi po- skrbeli še za kopališkega mojstra.« ADI VIDMAJER, sekretar TKS 2alec: »Ta teden smo pričeli s plavcdnimi tečaji za osnovnošolske in predšolske otroke. Predvidoma se bo naučilo plavati sto otrok iz občine, organizirali bomo te- čaj reševanja iz vode ter pri- pravili vrsto trim plavalnih akcij.« JANEZ VEDENIK Slike: TONE TAVCAR Zdenka Slokan Boštjan Zupane Pavel Huš Adi Vidmajer PRIZNANJA ZA DELO 20. junija, torej na sam »Dan Civilne za- ščite« bo v Celju svečana proslava, sprejem mladih v enote CZ in seveda podelitev priz- nanj tistim, ki so v zadnjem obdobju na tem pomembnem področju največ ali vsaj veli- ko dosegli, V občini Celje bodo letos priz- nanja ob »Dnevu CZ« prejeli: Štab CZ v KS Center Celje, ki se je izre- dno izkazal pri odstranjevanju posledic eksplozije plina na Trgu V. kongresa v cen- tru mesta. Štab CZ v KS Dobrna, ki je med drugim uspešno organiziral tudi dopolnilno uspo- sabljanje svojih enot ter z njimi sodeloval na tekmovanjih. Gasilsko društvo Škof ja vas, ki je kot enota pa tudi njeni posamezniki, sodelova- lo v enajstih akcijah reševanja in gašenja. Industrijsko gasilsko društvo Železarne Štore, ki je poznano po svoji usmerjenosti na področju izobraževanja in usposabljanja obveznikov CZ Železniško transportna organizacija Ce- lje, ki je pokazala veliko razumevanja za odstranjevanje posledic eksplozije v Ce- lju in pri pravočasni dostavi zbranega materiala za potresnike v Črni gori. Pavle Božič iz KS Center, ki je vrsto let uspešno vodil enoto prve medicinske po- moči v svoji KS. Drago Cucek, poveljnik Občinskega šta- ba CZ za vrsto let uspešnega dela na tem pomembnem področju ter izredno aktiv- nost ob celjski eksploziji. Anton Sentočnik, poveljnik OGZ za izje- mno delo pri vsklajevanju delovanja CZ in gasilstva. Franc Dimec, poveljnik štaba KS Ostrožno za reševanje nalog s področja CZ in gasilstva. Franc Jazbinšek, poveljnik štaba KS Vojnik, ki je pokazal izjemno prizadevnost pri organiziranju enot CZ. Anton Kučič, poveljnik štaba CZ v KS Dolgo polje v Celju, ki že šest let nepretr- goma skrbi za enote in delovanje CZ. Ivanka Stepan, načelnik štaba CZ v Za- porih Celje, ki je v delo na področju CZ vložila veliko naporov. Franc Struna iz KS Dolgo polje, za aktiv- no delovanje kot predavatelj za RBK za- ščito. Alojz Obajdin, poveljnik štaba CZ v LIK Savinja, kjer je pripomogel do precej visoke stopnje rsizvitosti enot CZ. TONE VRABL 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 23-14. junij 1979 CELJSKI RIBIŠKI CAR 79 DO KRONE S KRAPOM: 1925GRAM0V Častni naslov Janku Skočirju, mini car Dora Gruber z deset gramsko ribico o Lepo nedeljsko do- poldne je botrovalo le- tošnji osrednji priredi- tvi ribičev celjske ribi- ške družine. Zbrali so se ob svojem priljub- ljenem Smartinskem jezeru, da bi s srečo in dobrim prijemom priš- li do svojega ribiškega carja za letošnje leto. To je uspelo Janku Skočirju, ki je ujel na trnek krapa, težkega skoraj dva kilograma. Drugo najtežjo ribo je ujel Ivan Tihec, tehtala je natanko 800 gra- mov, tretjo najtežjo trofejo pa je uplenil Franc Hunjadi, tehtni- ca je pokazala 636 gra- mov. Naslov mini car- ja, to je tistega, ki uja- me najmanjšo, oziro- ma najlažjo ribo, pa je osvojila Dora Gruber, ki je ujela malo rde- čeoko, ki je tehtala na- tanko 10 gramov. Celjska ribiška dru- žina šteje preko 500 članov. Nedeljskega tekmovanja za ribiške- ga carja se je udeležilo 174 tekmovalcev, ki so že ob šestih zjutraj prišli na zborno mesto k Šmartinskemu jeze- ru. Tekmovanje se je pričelo ob sedmi uri, ko je glavni sodnik Erik Leskošek dal znak za začetek ribolo- va. S časom je rasla tu- di napetost. Tekmova- nje ima posebna pravi- la, ki velevajo, da mora ribič, ko ribo ujame, ta svoj ulov prijaviti ko- misiji in ne sme dalje loviti. Lahko pa ujeto ribo tudi takoj izpusti. Skratka, v mreži ne sme imeti že ujete ribe in obenem še naprej loviti. To pravilo je obenem tudi odlično sredstvo za nategova- nje že itak razrahljanih živcev, saj nihče ne more vedeti, kakšna bo tista druga riba. Ne- kemu ribiču se je obre- stovalo, da je prvi ulov prijavil in ga pozneje pred komisijo prekli- cal, saj je naslednja ri- ba bila za dobrih 200 gramov težja od prve. Lahko pa se ribiču zgodi, da ostane brez plena in takih v nede- ljo niti ni bilo tako ma- lo. Kljub temu pa predsednik tekmoval- ne komisije Avgust Ti- hole ni bil križem rok. Kolikor je bilo tistih, ki so nosili na tehtanje večje ribe, toliko je bi- lo tistih, ki so v upa- nju, da so ujeli naj- manjšo ribico, hiteli k tehtnici, da bi osvojili vsaj mini naslov leta. Največje razumeva- nje za tekmovalce so pokazali krapi in plo- ščici pa male rdečeoki- ce. Posebne preglavice je nekemu ribiču pri- pravil muhasti amur, ki je v zadnjem hipii rešil s trnka svoj okoli sedem kilogramov te- žak trup in tako tek- movalca krepko po- tegnil za nos. Takšna je pač ribiška (ne)sre- ča, na vse je treba biti pripravljen, pa so tudi celjski ribiči v nedeljo več ali manj živeli pod vtisom akcije »nič nas ne sme presenetiti«. Ko je ura odbila enajsto, je spet glavni sodnik Erik dal znak za konec tekmovanja, ki je veselo prešlo v pospravljanje okusne- ga golaža, k' so ga pri- peljali celjski gostinci in se tako temeljito iz- kazali, saj ribiči od zgodnjih jutranjih ur poslej niso nič več to- lažili svojih želodcev (vsaj s hrano ne), bolj so morali skrbeti za svoje plovčke na vodi in na živce. Zaključni ceremo- nial je vodil predse- dnik ribiške družine Celje Franc Vitanc. V nagovoru ribičem je z veseljem omenil, da je tekmovanje doseglo svoj namen, saj ni bilo vedno v prvem planu zgolj tekmovanje, am- pak tudi množičnost in družabnost, saj so mnogi bili v družbi svojih družinskih čla- nov in prijateljev ter znancev. Ko je letošnji ribiški car oblekel tež- ko vladarsko oblačilo, mu je v hipu postalo vroče. A za trenutke svečanosti in ponosa se mora potrpeti, pa tudi kakšna kaplja znoja ni odveč. Tako menijo tudi celjski ri- biči, ki skrbijo za svoje okolje, za vode in za- rod v njih in sploh niso samo tisti, ki radi sne- majo s trnka plen. Ta- ko tudi car ni bil dele- žen samo hvale in ča- sti, sprejeti je moral tu- di določene obvezno- sti za svoje ravnanje v času častnega naslova. Nedeljskega tekmo- vanja pa ne bi bilo možno izvesti brez iz- datne pomoči delov- nih kolektivov Merxa, Kovinotehne, Libele, ITC, Rinke in Aera. Ri- biči celjske družine so ponosni, ker so s svo- jim dosedanjim delom uspeli prebiti zid ano- nimnosti, saj imajo za seboj marsikatero ak- cijo in tako tudi nada- ljevati. Tekmovanje za ribiškega carja je samo ena od njih, čeprav za- htevna, lepa in najbolj razvpita in podvržena ceremonijalu. Pa kaj - saj je šlo navsezadnje le za ribiškega carja 1979! TEKST IN FOTO: DRAGO MEDVED BAZENI IN KOPALNA SEZONA - CEUSKI RAZEN POLN V Velenju ogrevana voda, v bifeju primanjkuje točajk Po daljšem pričakovanju so končno tudi v celjski ba- zen, edini - žal - te vrste v Celju, spustili vodo. Prva faza obnovitve dodobra do- trajanega celjskega odprte- ga kopališča, ki so ga zgra- dili leta 1956 po načrtih po- kojnega strokovnjaka ing. Stanka Bloudka z večinoma prostovoljnimi deli, je tako končana. Zdaj upamo, da se bo letos izjemno lepo vreme nadaljevalo in da bodo na svoj račun poletnega nama- kanja prišli tudi številni, že od čakanja znervirani, celj- sid kopalci pa tudi drugi. V več kot dvajsetletnem obratovanju je dobesedno razpadel sistem cevovodov in to zaradi korozije, prav ta- ko pa je tudi školjka bazena na nekaterih mestih dotraja- la. Sistem kroženja vode, kot je bil predviden v osnovnem IHojektu, ni bil najboljši in je uiKavljalec objekta bazena nekajkrat poskušal izboljšati siston z vstavitvijo dodatnih flotočnih cevi, kljub temu pa so Išle v bazenu mrtve cone, v katerih je voda zastajala in se kvarila. Zaradi naštetega je bil ba- zen v takšnem stanju, da nje- gova uporaba v letošnjem le- tu ni bila več mogoča. Že la- ni 50 hali vloženi napori v pri- pcavo bazena za kopalno se- moBO. Zaradi dotrajanih cevi so Črpalke nosile v bazen pe- mA in ifo, filtri pa niso bih sposobni vodo čistiti. Sana- cqa je bila torej nujna in se je tako investitor odločil za na- slednje korenite ukrepe: novi filterski sistem s sončnimi filtri, novo razvo- dno omrežje s plastičnimi PEMD cevmi in oblogo sten ter dna bazena s keramični- mi ploščicami Buchtal. 2al se je ravno pri teh ploščicah ne po krivdi investitorja ne- koliko zataknilo in zato so bazen odprli nekoliko kasne- je, kot so predvidevali pred začetkom sanacije. Vsi tisti, ki so skrbeli za sanacijo ba- zena, so vložiU maksimum naporov, da bi edino poletno celjsko kopališče bilo pravo- časno nared. Žal se jim to zaradi »višje sile« ni posreči- lo. Kakorkoli že, bazen je ob- novljen (sicer bodo z nekate- rimi malenkostmi nadaljeva- li še jeseni po končani kopal- ni sezoni) in Celjani se bodo lahko že koncem tega tedna začeU namakati. Ob tem naj pomirimo »duhove«, ki go- vorijo, da bi bazen lahko prej obnovili itd. Letošnje leto s toplim vremenom je resnič- no izjemno in v zadnjih letih so celjski bazen vedno odpi- rali šele med osmim in petin- dvajsetim junijem. Takrat se je namreč sezona začela! To- rej tudi letos vsaj po tej plati ne kasnijo. Se vedno pa je bolje, da so bazen le obnovi- li, kajti če ga ne bi, bi tudi kopalne sezone ne bilo! Odprti pa so že skoraj vsi drugi bazeni na širšem celj- skem območju. Res je, da jih ni vehko, vendar če jih ni, moramo pač s temi biti zado- voljni. Med najlepšimi baze- ni na celjskem območju je poleg tistega v Radečah in na Vranskem prav gotovo v Velenju. Ogrevana voda do 28°, veliko zelenja okoli baze- na, številna športna igrišča, trim steza, zimski bazen, vse to daje številne možnosti za pravo rekreacijo, ki smo jo zlasti ob koncu tedna še ka- ko potrebni. Velenjski bazen (ob velikem za kopalce in ne- kopalce je tudi otroški) je odprt vsak dan od 9. do 19. ure, vstopnica za odraslega je 18 in za otroka do 15 let 8,50 din. Ob bazenu je tudi velik bife ali gostišče, ki pa je žal letos mnogo slabše za- loženo, kot prejšnja leta. Ba- je nimajo kadrovskih moči! Tako ni možno kupiti kaj za pojesti, razen palčk bobi pa čokolade in kikirikijev. Tudi po kozarce za točeno pivo moraš sam... Nekdo je do- bro pripomnil, da če ni to- čajk in točajev, naj vse sku- paj zaprejo, kot pa da delajo polovičarsko. Skoda, kajti ob koncu tedna se ob bazenu zbere tudi po nekaj tisoč lju- di, ki bi radi kaj pojedli. Zal še vedno ni dobro organizi- rana tudi reševalna služba, če pa je, ni dovolj vidna. Sicer pa sklenimo ta za- pis: kmalu bomo zakoračili v drugo polovico leta in za- želimo si veliko toplega vremena, da nam pozimi ne bo hladno. Izkoristimo pa tisto, kar imamo! TONE VRABL ALFONZ ŠKOBERNE- 70 LET Ni še dolgo, ko je krepak, vesel in družbeno aktiven praznoval sedemdeseti živ- ljenjski jubilej. Kdo ne pozna Fonzeka, ko hiti s svojim kolesom in ak- tovko, v kateri nosi klepar- sko in inštalatersko orodje. Če ne nosi orodja, ima v ak- tovki material Krajevne or- ganizacije Zveze borcev Dol- go polje. Ni sestanka, da bi se ne slišala njegova konstruktiv- na in kritična beseda. Življenjska pot ga je vodila iz Dobja pri Planini in potem kot kleparja in instalaterja v številna mesta, dokler se ni zaposlil v tovarni EMO. Tu je delal vse do svojega odhoda v Kozjanski odred. Povedal je, da mu je bilo najtežje v tistem času, ko še ni dobil puške. Bil je v drugi četi drugega bataljona Kozjanskega odre- da. Bil je priljubljen, dober pevec in odličen vojak. To je opazil tudi komandant Ando Sepetavc in mu je zato zau- pal večkrat odgovorno pot po orožje na Dolenjsko. Zmeraj je uspel. Posebno rad se spominja osvoboditve sovjetskih ujetnikov, ki so bili na prisilnem delu v Bre- žicah, pa spremljanje sestre- ljenih in rešenih zavezniških letalcev s Kozjanskega na Dolenjsko itd. Rad pove, da je še vedno mlad. Resnično je mlad in umih korakov. Prijatelji in sodelavci mu želimo še veliko zdravih in aktivnih let in da bi se mu izpolnila tista njegova želja: rad bi še dolgo živel, a da bi ne bil »star«. PRIJATELJI VOJKO SIMONČIČ- ŠESTDESET- LETNIK Danes je dopolnil 60 let življenja znani družbenopo- litični delavec, borec in vzgojitelj Vojko Simončič. Rojen je bil v družini s sed- mimi otroci v Horjulu pri Vr- hniki. Na učiteljišče se je vpisal v Mariboru, kjer je šo- lanje tudi končal, čeprav je le za las manjkalo, da bi bil izključen zaradi naprednega delovanja med študenti. Šol- ske oblasti so ga »nagradile« s službo v Lokavcu pri Rim- skih Toplicah, kjer pa je bil le kratek čas, do okupacije, ko se je umaknil pred areta- cijo v ljubljansko pokrajino. V Ljubljani se je preživljal z občasnimi zaposlitvami, ob tem pa ves čas aktivno sode- loval v ilegalnem delu OF. V partizanske vrste je sto- pil maja 1944. Bil je na ko- mandi mesta ^ Črnomelj in Stari trg, po osvoboditvi pa na komandi ljubljanskega vojnega okrožja. Maja leta 1948je bil imeno- van za načelnika okrajnega ljudskega odbora v Dravo- gradu in nato v Slovenjem gradcu. Ob tem je aktivno deloval v družbenopolitičnih organizacijah. Bil je član okrajnega komiteja, okrajne- ga odbora OF, bil je predse- dnik okrajnega odbora ljud- ske prosvete in organizator popularnih koroških festiva- lov. Po ukinitvi okraja Slovenj gradeč je postal načelnik okraja Celje, kjer je opravljal vrsto političnih funkcij v okrajnem merilu, med dru- gim tudi član okrajnega izvršnega odbora ZB NOV. Razformiranje raznih teri- torialno-političnih sistemov so nekam usodno spremljala Simončičevo delovno pot. Prišlo je še do raz formiranj a okrajnega ljudskega odbora. Vrnil se je k šolstvu in postal direktor medobčinskega sklada za financiranje sred- njih šol in občinskega sklada za izgradnjo osnovnih šol. Ko je bila ustanovljena izo- braževalna skupnost, je bil njen sekretar do upokojitve leta 1977. Vojko Simončič je rezerv- ni kapetan I. razreda, za svo- je delo in prizadevnost je do- bil več odlikovanj, ob svoji šestdesetletnici pa je bil odli- kovan z redom Republike z bronastim vencem. _ J. K. Obema jubilantoma iskre- ne čestitke, veliko zdravja in uspehov. št. 23 - 14. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN HVALA ZA NEPOZABEN DAN Pozna sem, pa se navzlic vsemu najtopljeje zahvalju- jem za nepozaben dan, ki mi bo ostal še dolgo v spominu. Gre za izlet v Kumrovec in Podčetrtek. Posebna zahvala velja no- vinarjem Novega tednika in Radia Celje, ki so se močno zavzeli, da so ustvarili med nami vsemi prijetno vzdušje. Bilo je veliko dobre volje in prav tako dosti prijaznih be- sed, ki smo jih bili deležni prav vsi. Ko sem se zjutraj odprav- ljala na vlak, mi še na misel ni prišlo, da se bom ta dan še vrtela ob prijetni glasbi. In tako sem hitro pozabila, da me bolijo nogo. Ker sem bila izžrebana kot najstarejša udeleženka izle- ta, se vam še posebej zahva- ljujem za darilo, posebno pa še za brezplačno prejemanje Novega tednika, ki sem ga tudi prej redno prebirala. Lepo vas pozdravljam in obenem želim, da bi še orga- nizirali podoben izlet. Tudi za novo pot se bom prijavila. TEREZIJA ROZMAN, Kompole 9, Store UREDNIŠTVO: Za lepe besede je vedno dovolj časa. Nikoli ne prihajajo z zamu- do. Zato hvala za pismo in priznanje. Veseli smo, da ste z nami in na izletu v naši organizaciji preživeli nepo- zaben dan. DEJSTVA IN RESNICA Celje se hitro razvija. Prav tako regija. To pa hkrati terja povečanje bolniških postelj v celjski bolnišnici, ki ima odlično utečeno ekipo zdrav- nikov. Tudi v zdravstvenem domu delajo dobro prezapo- sleni splošni zdravniki. Ob vsem tem in drugih ra- zlogih mislim, da bi že bil čas zidave nove (poškodbene) bolnišnice, ki bi razbremeni- la sedanjo. Zidavo nove za- hteva tudi do zadnjega kotič- ka napolnjena mestna bol- nišnica. Razen tega bi lahko ob zdravstvenem domu zgra- dili novo lekarno. Sprejmite lepe pozdrave od CELJANA FRANCA, Kersnikova ulica UREDNIŠTVO: Zanimiv dopis in predlog. Zidava no- ve bolnišnice seveda zaen- krat ni predvidena, čeprav je v celjski bolnišnici res velika stiska. Sicer je v te- ku modernizacija bolnišni- ce. Za ta korak tudi v regiji združujemo sredstva. Pred- lagate tudi novo in veliko lekarno. Morda bo na vaš predlog odgovoril kolektiv Celjskih lekarn in povedal, kako je sploh z razvojem le- karn v Celju in regiji. USPELA ZBIRALNA AKCIJA v ponedeljek, 4. junija, je potekala po vsej Sloveniji zbireilna akcija rabljenih oblačil, obutve in posteljni- ne. V celjski občini je bilo zajetih trinajst krajevnih skupnosti. Občani so se pol- noštevilno odzvali tej huma- ni akciji in vzorno pripravili darovane predmete. Za prevoze smo zaprosili Avto-moto društvo Slavko Slander iz Celja, ki je s pol- nim občutkom odgovornosti pristopilo k tej akciji in se dogovarjalo s posameznimi vodstvi organizacij združe- nega dela za nudenje prevo- zov v času treh ur. Ne moremo pa razumeti, da nekatere organizacije združenega dela, ki so sicer obljubile prevoze, na dan ak- cije tega niso zagotovile. Meti temi so: Toper, Gozdno gospodarstvo. Klima in PTT Celje. Njihova odsotnost je pov- zročila v štirih krajevnih skupnostih neugodno situa- cijo, saj so morali iskati dru- ge rešitve, kar je motilo nor- malen potek akcije. Zbrali smo 5000 kg oblačil, ki so deponirane v kladišču Rdečega križa. Delovnim or- ganizacijam: Ingrad, Metka, Prevozništvo, Žična, ŽTP Celje in Cinkarna se zahva- ljujemo za darovne brezplač- ne prevoze, prav tako tudi vodstvo AMD Slavko Slan- der, ki je z vso požrtvoval- nostjo sodelovalo v tej akciji in seveda občanom, ki so da- rovali oblačila, obutev in po- steljnino. Vsem še enkrat iskrena hvala! OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA CELJE DIABETIKI V ŠENTJURJU Dne 1. junija je bil v Šent- jurju zbor članov Društva diabetikov, ki se ga je udele- žilo precejšnje število ljudi. Društvo je bilo ustanov- ljeno 1977. leta in šteje 45 čla- nov. Čeprav je v šentjurski občini registriranih okoli dve sto bolnikov s sladkorno boleznijo, zanimanje za član- stvo v društvu le počasi na- preduje. Zbora so se udeležili tudi delavci Zdravstvevega doma Šentjur. O diabetesu in nalo- gah društva je govoril pred- stojnik Zdravstvenega do- ma, dr. Ivan Moser, ki je med drugim tudi povedal, da je v Šentjurju organizirana dva- krat na teden ambulanta za diabetike. Prizadevajo pa si, da bi prešli na dispanzerski način dela. To se pravi, da bi poleg kurativne dejavnosti pričeli tudi s preventivnim delom v skrbi za te bolnike. Namen društva je pred- vsem zdravstveno prosvet- Ijevanje in reševanje social- ne problematike diabetikov. Z društvom aktivno sodeluje zdravstvena služba. Na zboru je zatem dr. Pre- bilova imela daljše predava- nje o diabetesu. Nekazala je razvoj bolezni, zdravljenje, življenjski režim in vključe- vanje takšnega bolnika v njegovo okolje in redno delo. Društvo si je zadalo nalo- go, da bo s pomočjo zdrav- stvene službe vodilo eviden- co o številu sladkornih bol- nikov v šentjurski občini, o njihovem načinu zdravljenja in delovni sposobnosti aktiv- nih delavcev. Društvo bo or- guiiziralo tudi bolj pogosta zdravstvena predavanja, po- sebno o prehrani, uporabi diabetičnih preparatov in njihovi nabavi. Razen tega bo diabetikom pomagalo reševati njihove socialne probleme in poskr- belo, da bodo vsi člani druš- tva dobili knjigo o prehrani po nižji ceni. M. H. UREDNIŠTVO: Upajmo, da boste delovni program društva in seveda njegova aktivnost privabila v orga- nizacijo večje število slad- kornih bolnikov. ZELENI VLAK V zvezi z zelenim vlakom prosim za nekaj pojasnil. Marsikdo bo želel vedeti tudi za ceno vožnje na relaciji Ce- Ije-Ljubljana, itd. Tudi to, ali velja za stare ljudi nad 60 let polovična cena, kot je na obi- čajnih, osebnih vlakih. In ali velja za upokojence polovič- na karta? Lep pozdrav! ALOJZ STRAVNIK, Lokrovec, Celje UREDNIŠTVO: Takoj smo se pozanimali pri TTG v Celju, kjer so nam pove- dali, da za zeleni vlak ne ve- ljajo nobeni popusti! Cena vozovnice za pot od Celja do Ljubljane je 5800 din, po- vratna je nekoliko cenejša. Zanjo je treba odšteti 10,300 dinarjev. Otroci do četrtega leta ne plačajo, se torej vo- zijo brezplačno. Toda, svo- jega sedeža ne dobijo. Sede- ti morajo na kolenih star- šev ali drugih spremljeval- cev. Če pa hočejo imeti svoj sedež, potem je treba tudi za te otroke kupiti polovič- no karto, ki sicer velja za otroke od četrtega do dva- najstega leta 2900 dinarjev v eno smer, za povratno vožnjo pa 5150 dinarjev. ELEKTRO ODGOVARJA Dne 24. maja letos ste v rubriki »Pisma« objavili čla- nek »Zakaj ni inkasanta za elektriko« in prosimo, da na to javno vprašanje objavite naslednji odgovor: Pobiranje denarja za po- rabljeno električno energijo je na območju Elektro Celje urejeno tako, da gosto nase- ljena območja obišče inka- sant vsak mesec, podeželska naselja vsaka dva meseca in zelo odročne kraje vsake tri mesece. Omenjeni roki obi- skov se prestavijo samo v primeru bolezni inkasanta oziroma dopusta. Primer, opisan v vaši rubi- riki »Pisma«, se uvršča v dvomesečni inkaso in tako je ta predel obiskal naš inka- sant v septembru in novem- bru 1978, v začetku januarja 1979, sredini aprila in začet- ku junija tega leta. Izpad je nastal za 14 dni v mesecu aprilu zaradi dopusta inka- santa. Uporabniki, ki jih je inkasant našel doma in je lahko odčital števec, so dobi- li in redno plačali račune. In- kasant obišče uporabnika, ki ga ne najde doma večkrat in če ga še ne more dobiti, pri- de lahko do izpada računa in do negodovanja nad inka- santsko službo. Trudimo se, da ne delamo razlike med mestnimi in obrobnimi predeli in če že izpade obisk inkasanta,' stre- mimo za tem, da se to zgodi na območju enomesečnega inkasa, to je mestnega prede- la, kjer je to manj boleče. S tovariškimi pozdravi! ELEKTRO CELJE NAS KRAJ VOLILNA KONFERENCA SZDL V CELJU v ponedeljek bo v Celju volilna seja občinske konfe- rence SZDL. Na njej bodo poročali o delu občinske konference SZDL in njenih organov v letih 1975-1979, poročali o finančnem poslo- vanju ter spregovorili tudi o aktualnih nalogah občinske organizacije SZDL v prihod- njem obdobju. Po razpravi bodo delegati volilne konfe- rence izvolili predsednika, sekretarja, dva podpredse- dnika in sestav predsedstva občinske konference SZDL Celje ter finančno admini- strativno komisijo in nadzor- ni odbor. Predlog je, da bi funkcije predsednika občin- ske konference SZDL Celje še naprej opravljal Jože Vol- fand in da bi sekretar konfe- rence ostal še vnaprej Tone Rozman. Na volilni seji bodo sprejeli tudi predlog akcij- skega programa dela do de- cembra 1979. DS ŠOŠTANJ: BAZEN JE ODPRT Plavalni bazen, v katerem je ogrevana voda iz bližnje Šoštanj ske termoelektrarne, je od prvega junija dalje odprt. Bazen je temeljito ob- novljen. Ima veliko travnate površine, zasajene z grmi- čevjem in drevjem, na voljo pa je tudi široka terasa za sončenje. Poleg bazena za plavalce in neplavalce je še manjši bazen za otroke. Cena vstopnice za otroke do 14. leta je 10 din, za odra- sle pa 20 din. Poleg tega je treba odšteti še 5 din za oma- rico. V sklopu bazena sta tudi bife in slaščičarna. Bazen upravlja domači Partizan. V. KOJC CESTA PONIKVA- LIPOGLAV - VELIK DELEŽ KRAJANOV Cesta, ki povezuje Ponik- vo z Ločami in Konjicami, je zdaj v dolžini 1570 m dobila asfaltno prevleko. Dela pri ureditvi te cesto so se lotili krajani sami in s tem prihra- nili dobršen del sredstev. Veliko zaslug za to ima pred- vsem odbor za gradnjo cest, ki dela pri domači krajevni skupnosti. Sicer pa so sred- stva v znesku 43 milijonov starih dinarjev prispevali kraji sami z darovanimi ob- veznicami federacije. Svoj delež so prispevali tudi obrt- niki z domačega območja, ki so skupaj s Cestnim podjet- jem hiteli z gradnjo tega od- seka ceste. Del sredstev za cesto, ki je zelo obremenje- na, pa se je nabralo tudi iz samoprispevka. S tako zastavljeno akcijo in delom je bil odsek ceste Ponikva-Lipoglav kar za 48% cenejši, saj je predra- čunska vrednost znašala 340 milijonov, dejanska investi- cija pa je bila 195 milijonov. MP NA PONIKVI MRLIŠKA VEŽICA Staro in nefunkcionalno mrliško vežico, ki jo je moč- no prizadel še potres, bodo na Ponikvi zamenjali za no- vo. Idejni projekt so v kra- jevni skupnosti že pripravili. Za gradnjo tega objekta so pri krajevni skupnosti ime- novali poseben odbor, ki bo skrbel, da bo objekt čimprej pod streho. Letos bodo opra- vili vsa potrebna zemeljska dela in naredili temelje, z gradnjo pa bi nadaljevali na- slednje leto. Predračunska vrednost objekta znaša 80 milijonov dinarjev; 20 milijo- nov bo prispevala krajevna skupnost Ponikva. MP CELJE: ŠTEFAN FRAS, NOVI PREDSEDNIK KMZ Četudi je šlo za občni zbor, ki je ocenil delo našega naj- boljšega in najbolj ugledne- ga pevskega kolektiva. Ko- mornega moškega zbora, v zadnjih štirih letih, se je ta obračun nehote spremenil v pogled za deset let nazaj, v tisto dobo, ko je zbor kot predsednik vodil prof. Gu- stav Grobelnik. To je bil čas nadaljnje rasti in vzpona, močne uveljavi- tve zbora doma in na tujem, doma še predvsem v delov- nih kolektivih, na proslavah ob delovnih zmagah itd. Za- to ni naključje, če je zbor ocenjen tudi kot družbeno angažirani kolektiv. Člani zbora so se doseda- njemu predsedniku Gustavu Grobelniku zahvalili za uspešno vodstvo tudi s po- delitvijo zlatega znaka. Ko pa so izbirali novega manda- tarja za sestavo bodočega izvršilnega odbora, v kate- rem se prav tako uveljavlja menjava generacije, sicer pa skrb za nadaljevanje začete- ga dela, so se odločili za Šte- fana Frasa. Hkrati s tem so sprejeli tudi smernice za pri- hodnje delo, ki bo v umetni- škem smislu potekalo pod vodstvom prof. Vida Mar- cena. MB POROKE CELJE Poročilo se je 10 parov. SMRTI CELJE FRANC KAVČIČ, 76, Lan- dek; MARGARETA BENCI- NA, 71, Celje; FRANČIŠKA SAJOVIC, 68, Dobrova; FRANC PLANINSEK, 61, Trnovlje; TEREZIJA PA- VLIC, 67, Zreče; MARIJA KOLARŽIK, 69, Dobrna; MARTIN ZAGOŽEN, 79, Polzela; JULIJANA PERTI- NAČ, 74, Lopaca; IVAN VERDEV, 75, Skofja vas; JULIJANA HOHKRAUT, 64, Rimske Toplice; VIN- CENC AUBREHT, 38, Lom; ANA EMERSIČ, 72, Celje; MATIJA PETROVIČ, 65, Kasaze; KRISTINA OBLAK, 74, Zabukovica; ANTONIJA TERGLAV, 69, Založe; SLAVA ViSNER, 44, Zlakova. KUHARSKI RECEPTI CMOKI IZ SKUTE Potrebujemo 2 rumenjaka, 2 žlici maščobe (mast ali margarino), 1/2 kg skute, 2 zvrhani žlici pšeničnega zdroba, 3 do 4 zvrhane žlice drobtin, sneg iz dveh belja- kov in rahlo osoljen krop. V skledi vmešamo maščo- bo z rumenjaki, dodamo po vrsti vse ostale sestavine in rahlo primešamo sneg iz dveh beljakov. Z rokami, zmočenimi v hladni vodi, oblikujemo do osem cmo- kov. Kuhamo jih v rahlo oso- Ijenem kropu v pokriti koži- ci do 20 minut. V skledi jih zabelimo s prepraženimi drobtinami in jih ponudimo brez ali s sladkorjem in ci- metom. TONE SKERBEC lADiOOELil SPORED OD 14. DO 20.6. 1979 Četrtek, 14. 6.: 8.00 Poročila, 8,05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO - KAJ PONUJA CELJSKA TALIJA (vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 15.6.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas - gost urednik, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 16. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 18.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. Nedelja, 17. 6.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstav- ljamo vam, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 18. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z s vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopol-1 danskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila,; 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 j Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni j pregled, 18.00 Zaključek sporeda. i Torek, 19. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami! (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Reportaža. 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 20. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OP RiNKE DO SOTLE - OD RiNKE D0| (»iskali srn KS smrtno v Ri^ V DO ŽIVI DRU2 V skupnih akcijah t Nobena skrivnost ni, da Šmartno v Rožni dolini po vojni ni doživelo večjega go- spodarskega napredka. To seveda ne pomeni, da je sta- nje takšno, kot je bilo pred vojno ali tik po njej. Pa ven- dar. Industrija ni zašla v ta predel, tudi ne delavnice ali obrti malega gospodarstva. Območje je ostalo zvesto kmetijski proizvodnji. V kra- jevni skupnosti imajo le eno trgovino in en bife, ki pa je že na robu krajevnega ob- močja, tako da na koncu koncev pravijo, da nimajo niti gostišča. Vsaj v Šmart- nem, v središču krajevne skupnosti, ga v resnici ni, če- prav bi ga potrebovali. Toda, imajo nekaj druge- ga, na kar so ponosni in ki ima tolikšno vrednost, da je ni moč poplačati z denarjem. Imajo ljudi, ki so pripravlje- ni vsak hip priskočiti na po- moč. Kadar je akcija dobro zastavljena, kadar gre za de- la, ki so nujna... potem je solidarnost na mestu. Pro- stovoljno delo, denarni pri- spevki ... in vse drugo, kar sodi k takšni pobudi in njeni uresničitvi. Že bilanca zadnjih takšnih akcij je veličastna. V vseh primerih, ob družbeni pomo- či, tudi izdaten delež doma- činov. Tu so vodovodi, ceste, telefoni, prosvetni dom itd. Na tem spisku sta v ospre- dju dve cesti: Lopata- Gali- cija in Smartno-Vojnik. V obeh primerih je znašal de- lež krajanov po dvaindvajset milijonov starih dinarjev. Ko so gradili vodovod Otemno, so domačini prispevali dvaj- set milijonov, prav tako sta- rih dinarjev, zatem okoli pet- najst milijonov za napeljavo 36 telefonskih priključkov. In potem vodovod Šmartno - petnajst milijonov, nekaj- miUjonski delež pri obnovi prosvetnega doma, denar, ki so ga zbrali za nabavo gasil- skega avtomobila, v obliki deleža, in še in še. Nova je akcija okoli vodo- voda v Smartnem. Vode je dovolj, rezervoar pa je pre- majhen. Zato gre zdaj za nov rezervoar z zmogljivostjo 50.000 litrov. Poleg njega bo še nov vod v dolžini okoli 500 metrov. Na ta vod bosta priključena tudi dva hidran- ta. Za vsak primer. In letošnji načrt komunal- nih del? Najprej si želijo, da bi zače- te akcije dokončali. V prvi vrsti velja to za vodovod v Smartnem. Prav tako priča- kujejo, da bo Občinska ko- munalna skupnost izpolnila svojo obveznost do ceste Smartno-Vojnik. Razen tega ostane odprta cesta v Gorici proti Sentjungerti. Tu gre za razmeroma velik zalogaj, za dela, ki veljajo okoli 300 mili- jonov starih dinarjev. Polo- vico naj bi zbrali domačini. Veliko del je že opravljenih, skoraj toliko, da bi lahko po- ložili asfalt. Toda...? Spet je tu denar, ki nekoliko zavira. Zlasti tisti, ki bi naj prišel iz blagajne Občinske komunal- ne skupnosti. V načrtu je tudi ureditev športnega igrišča pri šoli pa ne samo za šolske otroke, marveč za vse, ki jim rekrea- cija nekaj pomeni. Tu bo tu- di prostor za prometno vzgojo. Veliko je v krajevni skup- nosti razprave okoli prostor- skega plana. Doma so se že pogovorili, kako in kaj. V kratkem jih čaka usklajeva- nje z interesnimi skupnost- mi. Veliko je problemov, ki jih morajo rešiti skupaj. To velja tudi za otroški vrtec. Prav tako za krajevne ceste, kar je seveda predvsem do- mača skrb, ki pa bo bržčas potegnjena na daljše ob- dobje. Ko je beseda tekla o vrtcu in otrocih, smo prišli do zani- mive ugotovitve. Število pre- bivalcev v krajevni skupno-- sti v glavnem ostaja nespre- menjeno, število otrok pa je v rahlem padcu. Torej, tudi tu družine z majhnim števi- lom otrok. V spodnjem delu Smartna je v zadnjem času zraslo ne- kaj novih stanovanjskih hiš. Na sploh pa gradnja stano- vanj peša, razen tega ni na voljo parcel za zazidavo, ker jih lastniki nočejo prodati. Navzlic temu je zanimiva ugotovitev, da je v kraje\ skupnosti okoli dvesto kendov. Njihovi lastniki s( bistvu postali novi krajj Smartna, ki tudi sodeluj( pri skupnih akcijah za re tev teh ali drugih skupr nalog. Več problemov okoli tistih, ki so kupili ze: Ijo za gradnjo vikendov, zc pa ne dobijo dovoljenj, da načrt izpeljali do konca. 1 Motiv s Šmartinskega jei To je Lebičeva domačija v Slatini v Smartnem v Rožni dolini, kjer se je na večer decembra 1944. leta zbrala skupina šestih aktivistov in partizanov, ki so še isto n napadli Stari pisker in osvobodili politične zapornike. Kako prileze se kratek počitek... Narava je ohranila svojo lepoto. Ni- so je skazili in umazali visoki tovar- niški dimniki. To je svet, kjer se člo- vek spočije in navžije svežega zraka. To je okolje, kamor ljudje iz mesta radi odhajajo, in še rajši bi, če bi bilo ob jezeru, v gozdovih in na gričih še kaj drugega, kot samo tisto, kar je sicer vredno občudovanja pa je za izletnika današnjega časa vendarle premalo. Tu je doma kmetijstvo. V krajevni skupnosti je okoli štiri sto kmetij, približno desetina je takih, kjer se ljudje na njih preživljajo samo od de- la na zemlji. V letih pred vojno je bil celjski trg v mnogočem odvisen od prideloval- cev sadje in zelenjave iz Smartna v Rožni dolini. Zdaj so se razmere spre- menile. Toda, stara slava je ostala. Tudi v krajevnem imenu: v Rožni do- lini, pravijo, da je kraj dobil vzdevek v Rožni dolini zaradi bujnega cvete- nja sadnega drevja. Gotovo ga je bilo tedaj več, kot ga je zdaj. Na vzlic temu se kraj in ljudje v njem krajevnemu imenu niso izneverili. Ne samo Šmartno v Rožni dolini, tudi druge vasi so ohranile in ohranjajo naravno lepoto. Zato ni naključje, če je na tem območju okoli dve sto vikendov. Šmartno v Rožni dolini je bilo na- seljeno že v rimski dobi. O tem govo- rijo ostanki rimske stavbe, najdeni na Požarjevi njivi. V Smartnem so imeli prvo šolo že 1818. leta, šolsko poslopje so zgradili 1893. leta, leta 1964. pa obnovili. Zgodovina omenja med drugim Franca Smodeja, političnega delavca med Koroškimi Slovenci in časnikar- ja, zatem Ivana Stožirja, strokovnega pisatelja, fizika in vremenoslovca. Toda zgodovina, novejša, govori tudi o ljudeh, ki so se uprli nemške- mu okupatorju in se borili za svobo- do. Šmartno v Rožni dolini s svojo okolico je bilo pomembno zaledje ak- tivistom Osvobodilne fronte in parti- zanom. Tu je bil 4. junija 1943. leta pomemben zbor aktivistov OF celj- skega območja. Zbrali so se pri Anži- čevih v Gorici. Četrti junij je zato krajevni praznik. Dva dni za tem so ustanovili odbor Osvobodilne fronte za Gorico, Lokrovec in Dobrovo. In 14. decembra so se pri Lebičevih, v Slatini, zbrali aktivisti in partizani, šest po številu, ki so se še isto noč podali na pot, v Celju napadli Stari pisker in osvobodili veliko število političnih zapornikov. V tej akciji jim je pomagal tedanji paznik v zapo- rih, Grad. Na tem območju so delovali mnogi znani organizatorji narodnoosvobo- dilnega gibanja, kot Albin Vipotnik, Milica in Rado Gabrovec, Rudi Cilen- šek, Cibej-Tomaž in drugi. In tu je zdaj doma veliko parov pri- dnih rok, zavzetih delavcev, ki hoče- jo naprej. Samo naprej. To dokazuje- jo vsak dan. , OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKI = - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTI F - OH B \ dolini mi CVETJA WUKA m ijefo skupne naloge lio tu in tam nastajajo bara- ke. To je za Šmartno pro- jblem. Tudi zaradi okolja in isploh odnosa do ljudi. Kajti, fia dlani je, da bi zemlje tod he kupovali, če bi jim takoj Irekli, da ne bodo smeli gradi- li vikendov. Kako iz te za- jgate? I Ponos, toda tudi problem Bmartna je jezero. In če do- fnačina vprašaš, kaj misli o jezeru, se nasmehne in slej to prej pove, da gre za pro- blem. Ljudje so se sicer z :ijim sprijaznili, niso se pa s Stanjem, kakršno je. Ce je šlo pri jezeru za industrijsko vo- do, bi ga naj v te namene ;udi izkoriščali, uredili pre- :ok vode, ne pa gojili mlaku- to. Beseda okoli jezera še ni izrečena. Pa bi jo morali, zla- sti zavoljo turistične per- spektive. Urediti bi morali tudi sprehajalno stezo in skratka preprečiti divji turi- zem, ki se krepko širi in pri- naša domačinom škodo. Šmartno ostaja zvesto svo- i kmetijski proizvodnji. To- la, v perspektivi bi naj na tem področju ne ostali zvesti Samo pridelavi mleka in me- sa, marveč tudi zelenjave in sadja. Za to so vse možnosti. Problem so le posojila, torej denar. Utemeljena je zahteva, da 3i morali pospešiti s preu- smerjanjem kmetij v občini n v tej zvezi tudi v Šmart- nem v Rožni dolini. Samo v tej krajevni skupnosti bi mo- lčali lani, po sprejetem načr- tu, zgraditi šest novih hle^ vov, stoji pa samo eden. Po- leg tega, da ni dovolj denar- ja, posojil, primanjkuje še gradbenega materiala. Teža- ve so okoli načrtov in še in še. In tisti, teh pa je dosti, ki bi želeli hitreje naprej tudi v kmetijski proizvodnji, pravi- jo, da smo v občini premalo storili za pospeševalno služ- bo. Prešibka je, kmet pa pri- čakuje strokovnjaka večkrat na leto, ne samo enkrat. Življenje, zlasti družbeno- politično, je v krajevni skup- nosti močno povezano. Enotno. Nosilec in koordina- tor skupnih akcij, snovanj in reševanj vseh problemov je Socialistična zveza. Njen vpliv in ugled sta zaradi do- brega dela velika. Toda, tu je še Zveza komunistov. Zveza borcev, mladina, tu je še kra- jevna skupnost z izredno de- lavnim svetom in drugimi organi, in potem še druge or- ganizacije, društva. Tudi po tej plati razgibano življenje. Aktivno. Navzlic precejšnji raztresenosti terena, tudi medsebojni oddaljenosti po- sameznih vasi in dejstvu, da so nosilci tega dogajanja v glavnem zaposleni zunaj kraja in so za delo doma na voljo le popoldanske oziro- ma večerne ure. Veliko je odlik, s katerimi se ponašajo. Med nje sodi tu- di močna delegatska baza. Skupščina krajevne skupno- sti skoraj ne pozna odsotno- sti svojih delegatov. V celot- no samoupravno in delegat- sko življenje so močno pose- gla stalna območja, delegaci- je itd. Krajani in delovni lju- dje stopajo v politično in družbeno areno. Kako lepo je, ko starejši povedo, da so ponosni na mladino, da mladinska orga- nizacija dobro dela, čeprav seveda to ne pomeni, da ni- ma problemov. Toda, mladi so tisti, ki prevladujejo v ga- silskem in prosvetnem druš- tvu in ki tudi sicer v okviru svoje organizacije ne držijo rok križem. Zdaj jih čaka tu- di pomembno udarniško de- lo. Obljubili so, da bodo po- magali pri modernizaciji ce- ste v Gorici. Doma namreč. Spet bodo prijeli za krampe in lopate. Ponosni so na to. Ob vsem tem ni naključje, če jim je krajevna organiza- cija SZDL podelila ob praz- novanju četrtega junija, kra- jevnega praznika, bronasti znak Osvobodilne fronte. Veliko bi lahko pisali o or- ganizaciji Rdečega križa in njeni skrbi za starejše, o lov- cih in drugih. Tu so gasilci, kot vzor marljivega in orga- niziranega dela, pa prosvet- no društvo itd. Gasilci skrbijo za naraščaj. Mlade so njihove desetine, in ponosni so na desetino pio- nirk. To je društvo, ki je od- prto navzven, ki pridno so- deluje z drugimi in ki skrbi, da je doma vse v redu. Zato tudi lep odziv v vasi, kadar gredo v akcijo, recimo za na- kup orodnega avtomobila, cisterne. In prosvetno društvo. Od- kar imajo v Smartnem ob- novljen prosvetni dom in le- po opremljeno dvorano, to- rej vse pogoje za dobro delo, se to vidi tudi v široki aktiv- nosti. Tu je mesto mladih. Ne samo v dramatski, tudi v recitacijski skupini. Moški pevski zbor je na dobri poti in pod odličnim vodstvom. In kadar zaplešejo ali zapoje- jo člapi folklorne skupine, spet samo mladi ljudje, po- skočijo še noge drugih. Tudi pesem je potem vse drugač- na. Bolj domača, pristna in lepa, kot je. In ko povedo, da v knjižnico zahajajo pred- vsem mladi, ti ne preostane drugega, kot da jim sežeš v roko in čestitaš. To je delo, ki izstopa. Delo v celotni krajevni skupnosti, delo na vsakem koraku, pod to ali drugo streho. To je ena sama velika in složna dru- žina. Tekst in foto: MILAN BOŽIC FRANCI VERDEV, pred- sednik Krajevne konference SZDL: Naš glas, glas forntne organizacije, se čuje. Dobro smo med seboj povezani. In vse več je naših krajanov, ki sodelujejo v političnem živ- ljenju, ki sodelujejo pri odlo- čanju. Zato lepi uspehi, tudi kot rezultat visoke zavesti in zavzetosti. KAREL ŽERJAV: pod- predsednik Krajevne konfe- rence SZDL: Menim, da je skrajni čas, da bi rešili neka- tera vprašanja okoli viken- dov. Mnogi ljudje so kupili zemljo, da bi si na njej posta- vili svojo hišico, zdaj pa, na veliko presenečenje vseh, ne dobijo dovoljenj. Zakaj, se sprašujemo? JANKO KRAJNC, predse- dnik gasilskega društva: Na- še društvo ima 72 članov. Imamo tudi pionirsko žen- sko desetino. Kot najvažnej- ša naloga v prihodnjem času nas čaka adaptacija gasilske- ga doma, razen tega pa tudi nabava nove cisterne. Naba- vo takšnega avtomobila ima- mo v načrtu. JOŽE KRIVEC, predse- dnik Sveta skupščine Kra- jevne skupnosti: Veliko je nalog. Med njimi tudi rešitev Smartinskega jezera. Ljudje tu nismo zadovoljni s sta- njem. Zdaj se gremo na tem območju divji turizem, lahko pa bi delo drugače zastavili in tudi izkoriščali industrij- sko vodo. IVAN ZAVSEK, predse- dnik skupščine Krajevne skupnosti: Moram reči, pa to ni hvala, da naša skupščina Krajevne skupnosti dobro dela. V njej imamo ne samo delegate iz stalnih območij, marveč tudi družbenopoli- tičnih organizacij, društev in združenega dela. Zato smo tudi enotni v akciji. ZOFKA VERDEV, učitelji- ca in predsednica Prosvetne- ga društva »Dominik Hriber- šek«: Ko smo 1972. leta dobi- li preurejen prosvetni dom in v njem lepo dvorano, je delo prosvetnega društva ponovno zaživelo. Imamo dramsko sekcijo, folklorno, moški pevski zbor, recitator- je in knjižnico. DOMINIK LEBIC, kmet in udeleženec akcije na Stari pisker: Vidite, naša domači- ja je bila ves čas vojne zbira- lišče aktivistov in partiza- nov. Zato ni naključje, če smo se 14. decembra 1944. leta zbrali prav pri nas, odšli na Stari pisker in osvobodili veliko političnih zapornikov. ALOJZ PODJAVORSEK, tajnik Krajevne skupnosti in sekretar Osnovne organiza- cije Zveze komunistov: Naše delo se je v marsičem spre- menilo. Zdaj krajani ne hodi- jo več toliko na krajevno skupnost zaradi upravnih za- dev, temveč bolj po nasvete za reševanje določenih pro- blemov in podobno. MARTIN CERCNIK, kmet in predsednik kmetijske sekcije pri Krajevni konfe- renci SZDL: Šmartno bo tu- di v prihodnje ostalo kmetij- sko zaledje celjske občine. Žal, je tržno usmerjenih kmetij še vedno premalo, si- cer pa so to mešane kmetije. V glavnem gre za proizvod- njo mesa in mleka. BOJAN TOCAJ, predse- dnik Osnovne mladinske or- ganizacije: V Krajevni skup- nosti je okoli dvesto mladin- cev starih od petnajst do se- demindvajset let. V organi- zaciji je aktivnih okoli se- demdeset mladih, sicer pa drugi ne stojijo ob strani, zla- sti tedaj ne, ko imamo kakš- no akcijo. FRANC ŽELEZNIK, po- veljnik gasilskega društva: Ne skrbimo le za vzgojo društvenih članov, marveč smo aktivni tudi v preventiv- ni vzgoji vseh krajanov v na- ši skupnosti. Sicer pa je letos šest naših članov končalo te- čaj za gasilske podčastnike. Dobro delamo. To lahko re- čem. Po površini velika, po številu prebivalcev ra- zmeroma majhna, saj ima okoli 1600 ljudi. Po samoupravni in delegat- ski plati ima pet obmo- čij. Pomembna je ugoto- vitev, da so v skupščini Krajevne skupnosti tudi delegati iz organizacij združenega dela iz Celja, kjer je zaposlenih več ljudi iz Smartna. Krajevna skupnost za- jema naslednje vasi: Brezova, Gorica pri Smartnem, Loče, Jezer- ce, Otemna, Pepelno, Rožni vrh, Rupe, Slati- na, Šmartno v Rožni do- lini, Šentjungert in Zavrh. Tu živi kmečki in de- lavski živelj. Vsak dan se vozi na delo v Celje po okoli pet sto ljudi. h SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 23 - 14. junij 1979 STROKOVNJAK SVETUJE SPRAVILO SENA SušenjB, konzerviranje in skladiščenje sena SUŠENJE SENA NA TLEH Danes bomo v naših stro- kovnih nasvetih spregovoriU o sušenju sena na tleh. Krmo sušimo na tleh le tedaj, če lahko zagotovo računamo z dvema do tremi dnevi lepega vremena in da kmetija nima možnosti dosuševanja z ven- tilatorji v seniku, v kozolcu na latah ali v silosu. Način sušenja sena naj bo takšen, da bodo izgube pri sušenju kar najmanjše, da omogoča- jo zgodnjo košnjo in da je prilagojen organizaciji in te- hnični razvitosti in intenziv- nosti kmetije. Sušenje sena na tleh lahko popolnoma mehaniziramo, vendar morajo posamezna opravila biti opravljena skrbno in zelo natančno. Čim bolj gnojimo, toliko več je med travami detelj in zeU, ki se močno drobijo. Jutra- nja košnja je boljša kot ve- černa, ker nastanejo ponoči z dihanjem krme velike izgu- be in se pri tem ne suši. Dvakratno obračanje za- došča le pri lepem vremenu. Sena detelj in travnih meša- nic z deteljami če se le da, ne smemo sušiti na tleh. Seno vozimo v senik aU oblagamo sušila in late v kozolcih do- volj suho, sicer bodo nastale izgube hranljivih snovi zara- di gretja in vrenja. Stebla trav v suhem senu morajo bi- ti čvrsta in se gladko lomiti. Dela kot so nalaganje, raz- kladanje in podobno, so tež- ka. Lcihko pa ta dela mehani- ziramo (pobiralne prikoUce, puhalniki, grabeži, elevatorji in Vsi ti stroji, eden več drugi manj, imajo to last- nost, da drobijo. Zato je po- membno, da seno ni pre- suho. SUŠENJE SENA NA SUŠILIH Sušenje sena na sušilih za- hteva, če ga primerjamo s su- šenjem na tleh pri najbolj- šem vremenu, približno ena- ko časa. Ima pa vehko pre- dnost pred njim, če je vreme slabo. Poznamo sušila, za katera mora biti seno že delno po- sušeno, ker je na njih prezra- čevanje slabše. So pa sušila, na katera lahko obesimo krmo, ki je popolnoma sve- ža, mokra od rose ali dežja. Krmo takoj po košnji razsta- vimo, da malo ovene in jo lahko bolj rahlo in bolje obe- simo na sušila. Nanje obesi- mo krmo tako, da se ne doti- ka tla in s tem preprečimo vlaženje krme iz zemlje. Pri nas in v svetu poznamo v glavnem naslednja sušila: ostrvi: 2 do 2 in pol metra dolg smrekov vrh s 15 do 20 centimetrov dolgimi oklešč- ki vej. Podobna je tudi umet- na ostrv. Na drog navrtamo luknje v razdalji 40 centime- trov in vanje vtaknemo 80-100 cm dolge palice. Pazi- ti moramo, da je prvi štrcelj visok 60 cm od zemlje; strehasti kozli: zanje ni potrebno vrtati luknje. Se- stavljeni so iz dveh delov. To sta pravzaprav dve široki le- stvi, visoki do dva metra in s tremi do štirimi povprečni- mi letvami. Spodnja je pribi- ta približno 70 cm nad tlemi, naslednja 40 cm in vrhnja 30 cm. Dve polovici naslonimo eno na drugo in ju zbijemo z žeblji. Na ta sušila damo lah- ko precej svežo krmo. Poz- namo strehasto in sušilo in strehasto v trikotni obliki., žičnati kozolci: so sušila, na katerih lahko sušimo po- polnoma svežo in tudi od dežja mokro krmo z naj- manjšimi izgubami hranlji- vih snovi. Žičnati kozolci so v pravilnih razmakih v tla postavljeni koli, med kateri- mi je razpeta žica, na njej pa obešena krma. Zeleno krmo z enega hektara lahko posu- šimo na približno 400 m dol- gem kozolčku, ki ga lahko razdeMmo na več delov. Najbolje izpopolnjeno su- šilo pa je naš, dobro znani kozolec. Pri njem moramo zlasti paziti, da oblagamo krmo že predsušeno z zmanj- šano vlago (30-40%). PREVETROVANJE SENA V naših podnebnih razme- rah bomo morah del odUčne- ga sena dosuševati na sušil- nih napravah. Na večji kme- tiji, opremljeni s stroji, je prevetrovanje bolj primerno. Prevetrovanje delimo v dva dela in sicer na predsu- šenje sena na travniku in na dosuševanje sena v seniku. Predsušenje naj zmanjša vlago v krmi na 30-40%. To krmo, ki se še ne drobi in še ne izgublja hranljivih snovi, zvozimo na rešetke. Gretje sena v seniku lahko vsak čas preprečimo z vklju- čitvijo ventilatorja tudi v sla- bem vremenu. Najbolj je tre- ba paziti pri dosuševanju na to, da bo krma naložena v komori v obliki kope in ena- komerno naložena od vho- dnega kanala. Tako naložena krma bo enakomerno pre- zračevana, oziroma sušena in ne bo mrtvih kotov. Z dovozom v senik ali pre- laganje iz dosuševalne ko- more na senik pravzaprav sušenje sena še ni končano. V seniku nastane vrenje, ki je povezano s segrevanjem, to pa je povezano s segreva- njem in je odvisno od količi- ne vlage v senu. Tako nasta- ne rjavo seno, ki ima sicer prijeten duh in ga govedo ra- do je, vendar v njem nasta- nejo velike izgube beljako- vin škrobnih vrednosti (do 15%). Seno se ogreje tudi na 50° C, pri tem pa lahko pride do samovžiga. TRAVNA SILAŽA Senska silaža, tako je še imenujemo, ima pred suše- njem še to prednost, da omo- goča bolj zgodnjo košnjo in bolj intenzivno gnojenje travnika. Travna silaža sodi predvsem na večje kmetije, dobro opremljene s stroji, ker je ročno delo pri spravilu krme v silos naporno, s stroji pa je siliranje cenejše in eno- stavnejše kot sušenje sena na tleh. Odlična travna silaža je prijetnega vonja in okusa, živina pa jo rada je. Prednost dajemo silaži iz uvele krme, ker se uvela trava bolje silira in je živah več pojedo kot silaže iz sveže trave. Tako na primer pojedo krave samo 7 do 8 kg suhe snovi, če krmi- mo samo silažo iz sveže tra- ve, ki ima pribhžno 20% su- he snovi in 10 do 12 kg, če krmimo s silažo iz močmo uvele trave z nad 40% suhe snovi. Taki silaži pravimo tu- di senska silaža. Trava se siU- ra najbolje v stolpnem silo- su, če pa tega ni, v zasilnih silosih, oblečenih s folijo pod kozolcem aH na pro- stem. O samem sUiranju, na- činih, prednostih in vredno- stih pa posebej drugič. ing. ZVONE TANC Ta teden so na rednem urjenju tudi nekatere ko- njiške enote teritorialne obrambe. Na fotografiji: resnost in zavzetost pri praktičnem delu. MITJA UMNIK Foto: VIKTOR LUŠENC PREPREČITI ZA VSAKO CENO POJAV STEKLINE Bolezen Je že dolgo znana in Jo Je težko zatirati steklina je kužna bolezen do- mačih in divjih toplokrvnih ži- vali ter ljudi. Bolezen je do da- nes znana po vsem svetu in le maloštevilnim državam jo je uspelo izkoreniniti. Anglija, No- va Zelandija, Avstralija, otoki Oceanije in nekatere skandi- navske države so danes edina območja, kjer ni stekline. Bole- zen je za ljudi zelo nevarna, saj je neozdravljiva in se vedno konča s smrtjo. Ugotovljeno je bilo, da je bole- zen kužna in da se prenaša z vgri- zom stekle živali. Pravilno so ugotovili, da se povzročitelj ste- kline nahaja v slini obolele živali. Veliki mikrobiolog Pasteur je s svojimi raziskavami veliko pri- speval k proučevanju stekline in izdelal tudi prvo cepivo proti njej. V Evropi širijo bolezen pred- vsem lisice, volkovi in šakali. V severnih predelih Sovjetske zve- ze in v Kanadi širijo bolezen ku- ne, hermelini in podlasice, v juž- ni Ameriki pa predvsem nekate- re vrste netopirjev, ki sesajo kri. POT VIRUSA Pri ugrizu stekle živali pride virus, ki živi v njeni slmi, v tkivo poškodovane živali ali človeka. Od mesta vgriza potuje virus po živcih do možganov, kjer se prič- ne razmnoževati. Iz možganov potuje v žleze slinavke in se spet izloča s slino. Tedaj, ko se virus razmnožuje v možganih, jih seve- da poškoduje, kar se kaže v zna- čilnem spremenjenem vedenju živali ali človeka. Značilno je tu- di, da obolela žival najčešče na- pada druge živali ali ljudi in tako širi bolezen. Vendar vsak ugriz stekle živali še ne povzroči bolezni pri člove- ku. Ce se bo razvila bolezen, je odvisno od več dejavnikov: spo- sobnost virusa, da povzroči bole- zen, količine virusov, ki pridejo v tkivo, obseg rane, mesto vgriza. Zlasti nevarne so obsežne po- škodbe, ki jih povzroči pes in globoke rane, kot posledica mač- jega ugriza, izredno nevarni pa so tudi ugrizi na glavi. Nobeno živo bitje, ki zboli za steklino, bolezni ne preživi. Pri vsaki živalski vrsti ali človeku ima bolezen specifičen potek. Najpogosteje nastopa steklina v treh oblikah: napadalna, tiha ali paralitična in atipična. Pri psu se lahko pojavijo vse tri oblike, naj- pogosteje pa je ugotovljena na- padalna oblika. V začetnem sta- diju bolezni so živali plašljive, nemirne, psi neposlušni, grizejo predmete okoli sebe ali hlastajo zrak, kot bi lovili muhe. Živali vznemirja svetloba in ropot, poz- neje postanejo popadljive in te- kajo brez cilja. Značilen znak za steklino je močna žeja živali. Ce ji ponudimo vodo, naredi poži- rek, nato pa jo popade strah pred vodo zaradi nastalega krča po prvem požirku. Lisice postanejo, pa tudi neka- tere druge živali (divje) v prvi fazi bolezni neboječe in se rade pri- bližajo človeku, domačim živa- lim in so prav zaradi tega člove- ku nevarne. S cepljenjem je mogoče žival ali človeka zaščititi. Prvo cepivo je izdelal leta 1885 Pasteur in ga še istega dne uporabil na člove- ku. Cepivo so pozneje izboljševa- li in ga začeli uporabljati zlasti za zaščito psov. Cepivo predstavlja- jo mrtvi ali pa za okužbo onespo- sobljeni, vendar živi virusi. Oboji po cepljenju sprožijo v organi- zmu procese, ki privedejo do od- pornosti. Psi, ki so bili cepljeni proti steklini, kljub morebitnem vgrizu stekle živali ne zbolijo. Uvedba obveznega cepljenja psov proti steklini je znatnega pomena pri zatiranju bolezni. UKREPI Ce je žival ugriznila ali kako drugače poškodovala človeka ali žival in se zanjo sumi, da je ste- kla, je to treba nemudoma prija- viti najbližji veterinarski delovni organizaciji ali veterinarski inš- pekciji, postaji milice, lovski or- ganizaciji. Žival, ki je ugriznila ali kako drugače poškodovala človeka, je treba osamiti in pre- dati na opazovanje Veterinarski službi zaradi stekline. Na območju celjske regije še ni ugotovljen noben primer stekli- ne. Veterinarska služba je opra- vila diagnostične preiskave zara- di stekline pri treh sumljivih lisi- cah in številnih psih, vendcir je bila stekhna v vseh teh primerih izključena. Ker vemo, da se steklina pre- naša izključno z ugrizom stekle živali, lahko brez strahu nabira- mo borovnice, gobe in druge goz- dne sadeže. V svetu še ni ugotov- ljen noben primer, da bi se kdo okužil s steklino, ker bi užival omenjene sadeže. Preplah je odveč. Podobne informacije, ki se širi- jo med občani, so torej neosnova- ne, nestrokovne in neodgovorne. FRANC LEMUT LAŠKO NEPORAVNANE ORVEZNOSTI Bitka za uspešnejše kmetijstvo ponekod ostaja le na papirju Pri razvoju kmetijstva v laški obči- ni je odigral pomembno vlogo odbor, ustanovljen v ta namen pri izvršnem svetu. Ugotovitev je moč prebrati v enem izmed dokumentov, ki so jih napisali v laški kmetijski zadrugi, ko so ugotavljali položaj domačega kmetijstva. Odbor je že v predlan- skem letu dal pobudo pa tudi pripra- vil družbeni dogovor o združevanju sredstev za pospešen razvoj kmetij- stva. Dogovor je bil sprejet z razume- vanjem, lahko preberemo v tem do- kumentu, saj ga je podpisalo celotno združeno delo v občini in pa nekatere delovne organizacije, ki poslovno so- delujejo z laškim kmetijstvom. Podpisniki naj bi že v lanskem letu združili okoli miUjon dinarjev. Ta sredstva bi porabih za sofinanciranje udeležbe pri kreditiranju razUčnih na- črtov: regresiranje nakupa plemenske živine in reprodukcijskega materiala, pospeševalne akcije in podobno. Kljub temu, da so podpisniki pokazah moralno odgovornost (tako stoji v do- kumentu) pri zagotavljanju pogojev za obstoj gospodarsko močnih kmetij, vendarle ostaja dejstvo, da obveznosti, določene v družbenem dogovoru, ostajajo neporavnane. Spet zadevamo ob suhoparne četudi dobro zastavljene načrte, polne dobre volje in hotenj, to- da zgolj v obliki črk. Teiko so torej večji tržni presežki in nadaljnja usoda preusmerjenih kmetij pa tudi vsega kmetijskega prostora prepuščeni do- bri volji podpisnikov. Res pa je tudi, da laško gospodar- stvo bržkone ne bo zmoglo aU pa vsaj s težavo novih obremenitev in da je za- vlačevanje najbrž posledica prvega. Ce je tako, je podpis lahko zelo vprašljivo dejanje. Res pa je seveda tudi, da v laški občini nikakor niso edini, ki se morajo spopadati s takšnimi in podob- nimi težavami. Marsikje se ničkaj no- čejo sprijazniti z dejstvom, da je treba pomagati kmetijstvu in da smo to dolžni storiti vsi. Kaj primeren dokaz za to je bilo težko rojevanje skupnosti za pospeševanje kmetijstva v posa- meznih občinah. Gledanje je vsekakor mačehovsko, svobodna menjava dela pa nekakšno teoretiziranje, ki ga mno- gi hote ne marajo vzeti resno. Se pre- več je prisotna miselnost, da je kmetij- ska proizvodnja in predelava stvar kmetijcev in nikogar drugega. Ugotbvitev, da so podpisniki poka- zali vso potrebno moralno odgovor- nost, ko so dokument podpisali, je plehka. Tako bi njihov odnos lahko ocenjevali pozneje, ko bi se pokazali prvi rezultati, nikakor pa ne ob podpi- su. Vse prevečkrat smo naleteli na. prakso, ko so dokumente vsi zaintere- sirani ah pa tisti, ki bi to morali biti, sicer res obeležih s podpisom in je ostalo zgolj pri tem. Kmetijstvo bo od tega imelo bore malo. MILENKO STRASEK št. 23 - 14. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 15 Namiznoteniški igralci iz Celja in Doboja CELJE-DOBOJ NOVA POTA V sodelovanju med dvema občinama SodeldVanje med pobrate- nima občinama Celjem in Dobojem se uspešno razvija že več let. Zlasti na gospo- darskem, kulturnem in športnem področju. Od tedaj, ko je bila podpi- sana listina o pobratenju, so se zvrstile v Doboju in v Ce- lju številne delegacije obeh občin. Pred dnevi pa je okoli sto članov upravnih organov celjske občine obiskalo svo- je tovariše v Doboju. Obiska- li so Dobo j, ki ima okoli 25.000 prebivalcev. V času obiska v bratskem bosanskem mestu so se Ce- ljani spoznali z gospodar- skim razvojem Doboja. Ra- zen tega so obiskali živilski kombinat »Bosanka«, kjer jim je gostitelj pripravil de- gustacijo svojih proizvodov. Na srednjeveški trdnjavi, ki se omenja že 1415. leta, pa je goste iz mesta ob Savinji sez- nanil z zgodovino Doboja di- rektor Regionalnega arhiva. Vlado Babic. Obisk članov celjskih ob- činskih upravnih organov so izkoristili še za pobratenje obeh sindikalnih organiza- cij. V imenu Celjanov je do- kument o bratenju izročil Mirko Gradišnik, predse- dnik izvršilnega odbora sin- dikata občinskih upravnih organov. Srečanje so dopolnili še s športnimi tekmovanji. V ma- lem nogometu so zmagali domačini 9:5, v namiznem tenisu Celjani, medtem ko se je šahovski dvoboj končal z neodločenim rezultatom. ZLATKO MISKOVIC 20 LET ŠOLE NA HUDINJI Na osnovni šoli »Franja Vrunča« na Hudinji so te dni praznovali dvajseto obletnico šole. V okviru prireditev, ki so jih pri- pravili v počastitev tega jubileja, so organizirali tudi medrazredno tekmo- vanje v znanju kemije. Tekmovalce je uspešno pripravila tovarišica Da- nica Žagar, ki je tudi skr- bela za izvedbo tekmova- nja. . Tekmovalni del je po- vezoval kulturni pro- gram, ki je v pesmi in be- sedi kritiziral onesnaže- nje okolja in opisoval raz- ne kemijske postopke. Kulturni program je pri- pravila tovarišica Milica Žuža. Hkrati so odprli razsta- vo kemijskih surovin in izdelkov. JANA KREMENŠEK Na srednjeveški trdnjavi... 8700 DIN ZA KOSILO »$E NOBEN OŠTIR NI PROPADEL« Kaj vse se dogaja v zasebnih gostilnah? v naše uredništvo dobiva- mo vsak teden množico pi- sem, v katerih ljudje tožijo o svojih težavah, o tem, ka- ko jih je kdo kdaj užalil, oškodoval. Zanimivo je, da se večina teh ljudi pod pi- sma nikdar ne podpiše s polnim imenom in priim- kom, marsikdaj pa si oboje tudi izmislijo. Takšna pi- sma seveda romajo v koš, ker se pač ne ujemajo niti z najbolj osnovnimi prvina- mi občevanja med ljudmi. Zdaj pa k našemu pisanju. V uredništvo se je namreč oglasila Zalika Stepišnik in potožila, da se počuti oško- dovano. Ljudje dandanes ne živi- mo slabo. To mnogo bolj ra- di priznavajo tujci, ki obišče- jo Jugoslavijo, kot pa smo pripravljeni priznati sami se- bi. Konec koncev to potrjuje tudi primer, o katerem danes pišemo. Družinski praznik je bil in Zalikina druščina si je privoščila kosilo v novi go- stilni Volk v Pirešici, ki leži na hribu nad kamnolomom. Dvojno kosilo torej, kar po- meni, da so gostje dvakrat jedli, vmes pa malce pili. Med enim in drugim obro- kom. Trinajst odraslih je bilo in prav toliko tudi otrok. Kakšne štiri ure so bili v go- stilni, nato pa je Zalika po- ravnala račun za jedi in pija- čo, ob tem, da pri kosilu niso dobili ne predjedi in niti obi- čajne sladice na koncu ne. Verjemite ali ne, toda cena je bila - skoraj milijon starih dinarjev. Pijača je veljala okrog 1500 dinarjev, samo hrana pa okrog 8500 dinar- jev. Ne morete verjeti tega? Mi tudi nismo verjeli, pa smo se šli prepričat kar na kraj sam. Se pred tem smo govo- rili z nekaterimi gostinci in ko smo jim povedali za pri- mer, se je tudi njim zdela ce- na za hrano v vseh pogledih, izjemno pretirana. Čudovito lepo je okrog go- stilne Volk, ki so jo odprli marca enkrat. Lepi gozdički severnega savinjskega obrobja, spodaj pa dolina ze- lenega zlata, da bi jo človek kar lahko objel. Pred gostil- no je tudi nekaj klopi in miz, sam lokal pa je izredno lepo in okusno opremljen. Hiša še čaka na ureditev fasade, ven- dar kljub temu, da še nima svoje dokončne podobe, to ne moti. Štirje smo bili in poleg pi- jače naročili še dva sendviča"- z domačo salamo. Sendviča sta bila okusna in bogata in začudeni smo bili, ko smo izvedeli za ceno. Neverjetno poceni! Potem smo k sebi povabili lastnico lokala, ki je potrdila Zalkine besede. Na vprašanje, če vse skupaj ni bilo predrago, je Milica Volk zatrjevala, da sploh ne, saj so imeli gostje na voljo vsega kolikor so hoteli. Milica Volk je zatrdila tudi to, da nikogar ni imela namena oguljufat. Seveda ni sedaj naš namen, da bi dvomili v njene besede, dejstvo pa je, da je dvojno kosilo, ici brez predjedi in slaščice velja povprečno 300 dinarjev na osebo zares izje- mno drago. Sploh še za tak- šen lokal. Sicer pa sostje jed- li govejo juho, pečene pi- ščance, dušeno govedino in kotlete. Gre torej za običajne jedi. Najbolj zanimivo ob vsem skupaj je to, da na ce- niku, ki je potrjen na občini, vseh teh jedi ni. Torej jih tu- di ne bi smeli prodajati. Naj bo tako ali drugače, verjame- mo, da so se gostje dobro na-. jedli, toda skoraj star milijon za vse to je vendarle preti- rano. Zakaj je Zalika Stepišnik sploh plačala takšno ceno? Takole je pripovedovala: »Po pravici povedano, ko sem zvedela za ceno, sem bi- la tako šokirana, da ničesar nisem mogla. Nisem prav reagirala, sram me je bilo pred sorodniki, da bi se ob koncu prepirala in se pogaja- la. Cez nekaj dni sem prišla nazaj in lastnica mi je oblju- bila, da mi bo vrnila 3500 di- narjev, ker je bila vmes de- jansko pomota. Prosila me je, naj pridem po denar ne- kaj dni kasneje. Sla sem, ^o- da dobesedno me je ignorira- la, ob koncu pa je bila z ma- no do skrajnosti nevljudna in mi zabrusila, da se z mano nima o čem pogovarjati. Dol- ga leta že delam v gostin- stvu, toda tako visoka cena za vse tisto je izredno preti- rana in nerazumljiva. To lah- ko vsakdo pove.« Kaj pravi na to Milica Volk? »To, da sem obljubila vrni- tev 3500 dinarjev je laž in če drugače ne, potem bom sku- šala svoje trditve dokazati na pristojnem mestu. Veliko družb je že bilo pri nas in prav vsi so bili doslej zado- voljni z vsem skupaj. Zal mi je, da sem sprejela goste, ki sedaj skušajo dokazati, da so bili oškodovani. Se enkrat ponavljam, da to ni bil moj namen in da imam pri vsem skupaj mirno vest. Vse tole, kar vidite, smo zgradili sami, družba nam ni na noben na- čin pomagala. Trud in sa- moodpovedovanje, sedaj pa imam vse tole... Kar precej je še treba napraviti. Med drugim tudi fasado na hiši.« ★ ★ ★ Če pustimo sedaj milijon- ček ob strani, pa vendarle ne moremo mimo nekaterih nepravilnosti, s katerimi se vsi skupaj srečujemo vsak dan in se jih sploh ne zave- damo. Prepričani smo, da ne gre samo za Volkov pri- mer in ne le za primer v žal- ski občini, pač pa povsod. Morda bi se nad njim lahko zamislili inšpektorji. Vpra- šali bi se namreč lahko, kaj vse prodajajo v privatnih gostilnah in za kaj od vsega tega imajo potrjene cenike, oziroma dovoljenja za pro- dajo. In še nekaj. Ste že sploh kdaj pomislili, da bi ob tem ko ste naročili hra- no, pa se vam je zdela sum- ljiva cena ali pa količina ti- stega, kar ste dobili na krož- nikih, zahtevali tako ime- novane normative. Ti mora- jo biti potrjeni od ustrezne- ga občinskega organa, na njih pa točno piše, koliko določene hrane mora dobiti gost. Občutek imamo, da marsikje izkoriščajo neve- dnost gostov. Seveda pa še zdaleč ne gre vseh metati v en koš. JANEZ VEDENIK KRAJEVNI PRAZNIK V ŠEMPETRU V soboto bo v Šempetru osrednja slovesnost ob praznovanju krajevnega praznika. Letos krajani prvič praznujejo in to v spomin na dogodke 1941. leta, ko je okupator pričel z množičnim izseljevanjem ljudi s tega področja. Prireditve v počastitev praznika, še zlasti velja to za športne in kulturne, se sicer vrstijo na novem igrišču pri šoli že ves teden, na njih pa sodelu- jejo športne ekipe iz različnih krajev žalske občine. Šempeter bo ob letošnjem in hkrati prvem krajevnem prazniku bogatejši za več pridobitev. Poleg igrišča pri šoli velja omeniti novo mrliško vežico ter otvoritev telefonske centrale z okrog 200 priključki. V okviru obrambnih priprav bodo prav danes izvedli obrambni dan, na katerem bodo prikazali akcijo reše- vanja premoženja in ljudi z ekipami civilne zaščite iz krajevne skupnosti. Že včeraj je bila v Šempetru sve- čana seja skupščine krajevne skupnosti, omeniti pa velja tudi sobotno telovadno akademijo na novem igri- šču. JANEZ VEDENIK 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 23-14. junij 1979 MLADI PIŠEJO MOJ ODNOS DO STAREJŠIH Niso bili samo osnovnošolski otroci v celjski občini tisti, ki so v času Tedna upokojencev, tedna starejših občanov, pisali naloge na temo »Moj odnos do starejših«. Tudi v srednjih šolah so segli po peresu in napisali. Misli, vtise, resnične dogodke... TOME OSREČUJE... Hodila sem v peti razred na podružnično šolo Zabu- kovje. Ob cesti, ki vodi veči del skozi gozd, so samotne hiše. V eni od teh je prebiva- la starejša ženica. Imela je okrog osemdeset let. Malok- daj smo jo otroci videli zu- naj. Kadar pa seje prikazala,- je po navadi koga prosila, da ji je prinesel kakšno malen- kost iz trgovine. Zadnji čas pa ženica ni nihče več videl Nikogar ni prosila za drobno uslugo. S sošolsko sva se odlojčili, da jo greva obiskat. Doma sem prosila za denar, rekoč, da bi si rada kupila bonbone. Dobila sem ga in v resnici kupila bonbone, toda tiste, kakršne je po navadi naroče- vala ženica otrokom, ki so ji nakupovali. Prišli sva do hiše in potr- kah na vrata. Slaboten glas je poklical naprej. Vstopili sva. Na postelji je ležala ženica. Vsa bleda in še bolj suha kot je bila prej. Zelo se naju je razveselila. Dvignila je ko- ščene roke in dejala: »Oh, dekletca Sta se le opugumili in me prišli pogle- dat. Bolna sem in ne morem več vstati. Ležim že od nede- lje, pa me ni prišel še nihče obiskat...« Ob teh besedah so se ji po uvelih licih ulile solze. Dali sva ji bonbone in obljubili, da bova še prišli. Tiho sva odšli in vso pot do doma sem premišljevala, kako naj ženi- ci pomagam. Rešitve nisem našla. Doma sem vse pove- dala očetu, ki je o tem obve- stil zdravnika. Ženico so do- peljali v bolnišnico. Tam je bila nekaj tednov. Nazaj v svojo hišo se ni več vrnila. Bila je preveč oslabela in so jo dali v dom za onemogle. Večkrat mi je bilo žal, da ji ni bilo nazaj. Kadar sem šla mi- mo njene hiše, sem opazova- la, kdaj se bo prikazala izza zavese njena glava. A to se ni zgodilo. Vsega tega se še prav do- bro spominjam. Tudi kasneje sem še poma- gala starejšim in jim nosila blago iz trgovine. Rada sem ustregla, če je kdo kaj želel. Takšna sem še danes. Moje misli in prepričanje so iste. Samo tu v mestu se ne znaj- dem povsem. Ne pomagam ljudem, čeprav bi lahko, pa ne vem zanje, jih ne poznam. Nisem iz njihove sredine. Upam pa, da se bom sčaso- ma privadila in spet počela tisto, kar me osrečuje: poma- gati ljudem, prejdvsem sta- rejšim, ki so pomoči po- trebni. NADA JAZBEC Tehniški šolski center STAROST JE LEPA IN KRUTA Ob štedilniku, v majhni in več kot skromno opremljeni sobici, stoji lesen zgubljen stol s polomljenimi prečnimi paličicami. Na njem sedi starka, ki se nagiba že v svo- je drugo stoletje. Je majhne, okrolge, nase- dene postave, v temni z drobnimi behmi rožicami posuti obleki, ki ji sega malo čez kolena, v volnenih noga- vicah sivo rjave barve ter v črnih, s srebrno sponko spe- tih čevljih. Njeni lasje so čudovito be- li, lepo počesani nazaj v maj- hen čopek. Njen obraz je ves zguban in na njem najprej zapaziš le- pe, velike sinje oči, ki te spo- minjajo na gladino jezera in zdi se ti, da gledaš v globoči- no, v dušo jezera. Poteze obraza so toge, mračne. Po- gled pa se je zazrl skozi okno, v daljavo... Kam? Te- ga nihče ne ve, morda niti ona sama ne. »Dan tetka!« jo pozdravim. Obraz se ji razneži, oči se ji razživijo v lepem svetlem le- sku, ki ji naredi obraz mehak in lep. V mladosti je morala biti zelo lepa, pomislim. »O, dober dan, Vanja! Bo že dober, ko si ti prišla. Dol- go te že ni bilo, kar dneve sem štela. Veš, sem mislila, če imaš čas, pa saj vem, da ga imaš zame, da bi mi šla v trgovino Se ji je že razvezal jeziček, pomislim. Seveda ji bom šla v trgovino, kot vedno. In po- tem bom poslušala vse pre- grehe tega sveta, ki jih dela starim, osamljenim ljudem. Najprej mi bo potožila o svoji hčerki Mariji, ki ji nič ne piše in o svojem vnuku, ki ga še nikoli ni videla, čeprav je star že okoli petdeset let in o svojih pravnukih in še in še. In kje so vsi? Nemčiji, seveda, tam, kjer se bolje ži- vi, bi odgovorila vsakemu, ki bi jo kaj vprašal. Potem bo potožila še o rev- matizmu in nespečnosti ter o bolečinah v križu, ki jo stra- šansko boli ob vsakem riba- nju lesenega poda. Seveda, koga ne bi. Še mene bi. Jaz že stočem doma, ko moram pomiti podolit. Kaj bi bilo, če bi morala ribati lesena tla? Bolje, da res ne pomi- slim, i In potožila bo še o rokah, ki so od luga pri pranju peri- la vse razžrte in je koža tanka in nežna. Pa še o današnji mladini, ki nič ne skrbi za ostarele ljudi, pa še -n še in še o... Pa kaj bi vam vse našte- vala. »Moram domov, ker je pozno,« in ob tem se zdrzne ter zopet zapre vase. Uide ji dolg, težak, neskončno žalo- sten vzdih: »Spet sama, ve- dno sama.« Objamem jo okoli ramen ter naslonim svojo glavo na njene snežno bele lase in ji potiho šepnem na uho: »Saj spet pridem, kmalu, čaz te- den, dva. Pa ne sama. Vsi bomo prišli. Vsa družina. V nedeljo, ter se odpeljali na izlet, saj je že toplo. Velja ?« Žalostno me pogleda s svojimi sinjimi očmi, da mi srce vzdrhti od presunljive- ga pogleda, in pravi, bolj sa- ma sebi, kot meni: »Zakaj so se morali presehti, le zakaj? Zakaj sem vedno sama, če- prav imam veliko družino, ki pa je daleč proč od mene. Zakaj?« Potem za trenutek obmol- ke in kmalu oživi ter me vpraša: » Vanja, saj me imaš rada, a ne!« »Oh, seveda tetka, pa še kako. Saj ste mi kot prava teta. Zdaj pa moram zares iti. Na svidenje v nedeljo.« Zaprem vrata in pomislim še na mnoge ljudi, ki so prav tako sami. Morda je bolje lju- dem v domovih, vsaj sami niso. Težko pa je vsem, kajti starost je povezana z osam- ljenostjo. Ali je to prav? Le redki so srečni sredi svoje družine ob smehu in joku vnukov. Opravljajo lažja de- la v hiši ter na vrtu, da se ne počutijo nepotrebne, odri- njene od sveta. Starost je lepa in kruta. VANJA LOKAN Pedagoški šolski center RADEČE: SPOMINI ŽIVIJO Radečana, komunista, bor- ca za svobodo in predsedni- ka Zveze borcev v Radečah, Rudija Brileja, vsi dobro poznamo. Vendar se nam zdi, da premalo vemo o njem in njegovem življenju. Zato sem ga prosila za kratek raz- govor. Za kot mladinec je delal v OF, kije bila v Radečah usta- novljena na pobudo Vilka Nemca. Takrat je bilo v OF vključenih 70 ljudi, ki so bih v večini pozneje zaprti v tr- boveljskih zaporih. Med nji- mi tudi Rudi Brilej. Zaprt je bil šest mesecev. Potem so ga izpustili s pogojem, da odide v Nemčijo. Tega seve- da ni storil Več kot mesec dni je bil kurir, potem pa bo- rec, tudi Štirinajste divi- zije. .. Kot borec je doživel veliko žalostnih in vesehh trenut- kov. Čeprav trdna slovenska grča, ni mogel skriti solz ob smrti svojega najbližjega pri- jatelja. Kot za mnoge borce je bila tudi za Rudija Brileja svinče- na krogla, ki ga je našla 23. oktobra 1944. leta. Kot ranje- nec se je potikal po hlevih in vsepovsod, da ga sovražnik ni našel In ko je tehtal 38 kg, so ga pripeljali v Povčkovo bolnišnico na Pohorju, kjer so vsi mislili, da bo umrl Iz rane so mu pobrali sedem krogel, ves rafal. Bilo je tež- ko. Tudi tistega 6. novembra, ko so bih Nemci tako blizu, da so slišali in razumeli go- vorico. Svobodo je pričakal v bol- nišnici SILVA KMETIC DOBRNA: RADA IMAM GLASBO Čeprav sem učenka šeste- ga razreda osnovne šole Do- brna, se rada posvetim No- vemu tedniku in Radiu Ce- lje. V šoli se moramo veliko učiti, zato nam je razvedrilo potrebno. Obiskujem tudi glasbeno šolo v Celju. Res sem veliko zaposlena. Na šoli so me tudi zadolžili za pomoč ostareh materi, ki je sama. Rada ji kaj prinesem iz trgovine, ker sama ne more. Rada imam glasbo, pred- vsem domačo in zabavno, zlasti popevke. Imam har- moniko, tudi pojem rada. Pred meseci me je presen- til pismonoša z velikim pi- smom. V njem je bila shka tovariša Tita in pismo, ki ga je napisal. Spoznala sem, da tovariš Tito ljubi vse pionir- je. Obljubila sem mu, da se bom pridno učila. Tudi letos sem muza rojst- ni dan poslala čestitko. In še to: hvala za nagrado, kije bila objavljena v Novem tedniku. BRIGITA TIMPRAN LAŠKO: NA POUČNEM IZLETU Zbrali smo se na avtobusni postaji, pred gostiščem Hum v Laškem. Namenjeni smo bili na Uterarno, zemljepisno in zgodovinsko ekskurzijo. Bilo nas je za dva avtobusa, učencev vseh štirih sedmih razredov namreč. Peljah smo se preko Hrast- nika, Zagorja ob Savi do Tro- jan in napred do Lukovice. Tu smo se ustavili, kajti tu se je rodil, delal, živel in umrl naš pripovednik Janko Ker- snik. Živel na Brdu pri Lu- kovici, v razkošni graščini, od katere so le še ruševine. Ogledali smo si tudi njegov grob. Že smo krenili dalje. Pri- speli smo do grada Goričane, kjer je bila septembra 1943. leta IV. pokrajinska konfe- renca KPJ za Slovenijo. Udeležil seje tudi tovariš Ti- to. Grad je zdaj preurejen v Muzej izvenevropskih umet- nosti, ki smo si ga tudi z zani- manjem ogledali In potem v Škof ji Loki grad, kije preurejen v muzej. Najbolj nam je bil všeč nje- gov etnografski del Tudi zbirko iz NOB smo videli. Krenili smo po Poljanski dolini v Poljane, kjer smo si ogledali rojstno hišo Ivana Tavčarja, ki je povsem pre- novljena. Pred hišo stoji do- prsni spomenik pisatelja. Z dvorišča se odpira lep po- gled na okoliške hribe, med njimi na orjaški Kucelj, ki ga poznamo iz črtice Šarevčeva sliva. Ko smo se vračali iz Po- ljan, smo se ustavili na Viso- kem, kjer je imel Ivan Tav- čar svojo posest. Pred hišo stoji pisateljev kip v nadna- ravni velikosti Mavzolej, mala kapelica, stoji na robu gozdička. Potem smo se odpeljah še v Podrečo, kjer se je rodil pesnik Sorskega polja Si- mon Jenko. Ogledali smo si njegov spomenik, ki stoji ob cesti, na mestu, kjer je pred več desetletji stala njegova rojstna hiša. Ko smo se vračali, smo v Mengšu, rojstnem kraju Ja- neza Trdine, videli tudi nje- gov spomenik. ALENKA BARTOL LESIČNO: AŠKERČEVA BRALNA ZNAČKA Letos smo že deveto leto tekmovali za bralno značko, ki se pri nas imenuje po pe- sniku balad in romanc Anto- nu Aškercu. Sodelovalo je 105 učencev. Skozi vse leto smo pridno prebirali knjige in maja zak- ljučili z delom. Na podelitve bralne znač- ke smo povabili ilustratorko Marjanco Jemec-Božičevo, pisatelja Iva Zormana in pe- snika Jožeta Šmita, ki nas je obiskal že drugič. Po kultur- nem programu so nam pri- povedovali o svojem življe- nju in delu. Ilustratorka nam je tudi risala. Za nagrado smo dobili značke in knjige. Vanje so se nam podpisali tudi gostje. Sklenili smo, da nas bo dru- go leto še več pri bralni znački ROMANCA CEPIN RADEČE: PRIJETNO SREČANJE Obstala sem pred hišo , veUkim vrtom in pozdravila. Moški srednjih let mi je odz- dravil. Povedala sem, zakaj sem prišla. Nasmehnil se je ter me povabil v hišo. Ta mož, vesel, nasmejan in prijazen, je bil Srečko Gra- šič. Štiri dolga leta je bil v borbi za našo svobodo. K partizanom je odšel sep- tembra 1941. leta. Postal je komandir čete drugega bata- ljona 12. brigade. Ker je naloge vestno izpol- njeval, je bil maja 1942. leta sprejet v SKOJ, avgusta 1943. pa v Komunistično partijo. Zelo rad se spominja napa- da na papirnico. Njegova bri- gada je dobila nalogo, da zavzame tovarno, pobere pa- pir in na koncu tovarno pož- ge, da bi ne služila okupa- torju. Napad so začeh 3. junija 1944. leta. Najprej so pobrali ves papir. Naložili so ga na dva kamiona, pa tudi vsi bor- ci so ga nosili Prvi kamion jo srečno prispel v Glavni štab, drugi pa seje sredi poti pokvaril Papir so z njega spravili v najbližje grmovje in ga prišli naslednji dan iskat. Potem je govoril še o dru- gih akcijah, v katerih je so- deloval Ima partizansko Spomeni- co 1941. leta. ALENKA BAUMGART- NER ANKETA: KAJ MISLIŠ O PREPISOVANJU? VENČESLA V iz 8. a: Zdi se mi učinkovita metoda za tiste, ki jim je znanje po naključ- ju ušlo iz glave tik pred kontrolno nalogo. POPA J iz 7. c: Prepisovanje, ph! Meni se to sploh ne zdi potrebno. Ker se vedno vse naučim, seveda vse znam. Tudi brez prepi- sovanja. To je samo za slabe učence. STENMARK iz 8. c: To je zelo tvegan, šport. A VGUŠTIN iz 7. c: To pa, to! Ce ne bi bilo tega, bi že zdavnaj dokazoval, kako koristno je ponavljati razred. To trdijo seveda učite- Ijl HIPPYiz 7. a: TI a ti ne delajo vsi kolesci v glavi? Jaz, da bi prepisoval!!! SLAVIST iz 8. d: A, prepisovanje? Ja, to pa je odvisno od vremena. To se pravi od učiteljeve volje. Plankanje je učinkovitejše. Sicer se ne posreči vedno, ker v tistem ra- zburkanem morju oni mamini sinčki s pet- kami mohjo svoje ventilatorje v naše priko- Uce, kjer imamo plankceglce, potem pa zaš- pecajo mučitelje, žrtve pa vedno pademo v asfalt. Zato je prepisovanje učasih le korist- no, a ne? (Ker polovico tega pripovedovanja sploh nisem razumela - ves čas med pogovorom sem delala strašno pameten obraz in vneto pritrjevala, čeprav sem ga razumela kot Ki- tajca - sem si morala pomagati s slovarjem. REDKOBESEDNEŽ iz 7. b: Ne dajem izjav. ETNASTAZIJA iz 6. c: Ne prepisujem. ROBAVS iz 6. d: Ha, zaradi tega sem na plantaži cvekov prejel, sicer ne po pošti ampak direktno, že preveč čikov. Potem pa so tu še tisti špecarji! Ja, ja, težko je živeti! Včasih je bilo prepisavanje vredno tega imena! PESIMIST iz 7. c: To sploh ni v redu. Kasneje se vedno izkaže, da si prepisoval, saj so nekateri učitelji pravi mojstri v odkri- vanju prepisovalcev in to po končani uri vprašajo isto snov, kot je bila vkontrolkl Ti pa nimaš pojma! Nepoklican seje vmešal njegov sošolec Optimist: To sploh ni res. Meni se je do sedaj še vedno posrečilo. Meni se pa ni! Zato prepisovati ni v redu. Pa je! Pa ni! (Med vrUma sošolcema, ki sta bila nekaj časa najina sogovornika, se je vnel prepir, da se je bilo bolje umakniti na varno.) TANJA HRASTELJin ALENKA KRAŠEK, 7. b os. šola Laško št. 23 - 14. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 17 PLANmmi RAJ NA MENI NI ZBOR MARKACISTOV v nedeljo, 24. junija bo na Menini letošnji zbor marka- cistov. Na zboru bodo pre- gledali svoje delo markaci- sti, ki vzdržujejo planinska pota od Savinjskih Alp do Boča in Donačke gore. Mar- kacisti, ki vzdržujejo tran- sverzale, kot so Savinjska planinska pot. Mala bratska transverzala - Stajersko-za- gorska pot. Pot po vrhovih Solčave in druge, so izredno prizadevni in si vsekakor za- služijo pohvalo, saj neozna- čenih točk tu sploh ni. FRANCI JEŽOVNIK LEPO V MATKOVEM ŠKAFU v nedeljo so -se planinci podali na pohod do Matko- vega škafa. Za to naravno znamenitost vse premalo ve- mo. Matkov škaf leži v zatre- pu Matkovega kota, približ- no na višini 1400 metrov. S previsne stene padajo vodne kapljice talečega se snega, na drugi spodnji sneg. Po določenem času te kapljice zdolbejo v snežno plast luk- njo, ki ji pravijo škaf. Snežna odeja je bila prejšnjo nedeljo dolga okrog trideset metrov. Ko vodne kaplje predolbejo sneg, se pojavi dno in vidimo prod. Vseh obiskovalcev je bilo sto štiriindvajset. Prišli so iz vse Slovenije. Ce bi bilo ob- veščanje boljše, bi jih bilo prav gotovo še več. Ob poti v Matkov kot najdemo mnogo gorskih zaščitenih cvetlic. Mnogo je bilo v nedeljo lepe- ga čeveljca, kranjske lilije, sviščev, lilij in drugih cvet- lic. Vsi pohodniki so si letos lahko odtisnili posebni žig, ki ga je PD Solčava izdelalo nalašč za to priložnost. Mimo Škafa vodi tudi mar- kirana pot na Mrzlo goro, ki pa je zelo zahtevna. V tem času leži sneg vse do Latvi- ce, od koder pridemo na okrešeljsko stran. ing. B020 JORDAN USPEL OBRAMBNI DAN V GRIŽAH v soboto so v Grižah izvedli obrambni dan. Po sporočilu, da je sovražnik prestopil mejo, so takoj akti- virali narodno zaščito kra- jevne skupnosti, ki je zavaro- vala posamezne objekte. V Minervi in Sigmi TOZD Za- bukovica so aktivirali naro- dno in civilno zaščito. Seve- da so mobilizirali tudi vod- stvo krajevne skupnosti, ki se je zbralo na izredni seji skupaj s štabom za SLO pri krajevni skupnosti. Po znaku za preplah so evakuirali šolo, zatem pa je sledil letalski napad na šolo, Sigmo in Minervo. Solo so pred požarom obvarovali člani GD Griže, Minervo pa civilna zaščita in člani GD Zabukovica. Istočasno je na pot odšla potrulja, ki so jo sestavljali gorski stražarji in planinski vodniki. Ti so kot enota narodne zaščite delo- vali na področju Gozdnika in Kamnika. Na kraju evakua- cije so se zbrali šolarji, člani planinskega društva in člani ZRVS Griže. Učenci prvih razredov so odšli k pomnikom NOB, učenci višjih razredov pa so se pod vodstvom planincev napotili proti nezasedenemu ozemlju. Pri tem so večkrat naleteli na zasede. Te so se- stavljali člani Lovske druži- ne. Učenci petih in šestih ra- zredov so si spotoma v »par- tizanski učilnici« ogledali oborožitev naših enot, član KO ZZB NOV pa je sprego- voril o dogodkih iz druge svetovne vojne. Učenci sed- mih . družine izvedli strelsko tekmovanje. Kolone, ki so se pomikale v popolni vojni pripravljenosti, so se zbrale na planinski postojanki HOM, kjer je bil partizanski miting. Obrambni dan in predavanje za vodstvo KS, ki ga je vodil načelnik oddel- ka za narodno obrambo pri SO Žalec Karel Marine, je pokazalo, kakšno naj bo so- delovanje tako v vaji in kakš- no naj bi bilo v resnični vojni nevarnosti. FSAiiCl JE20VNIK JANKO KAČ: GRUNT 15 Svečano sc pele orgle v nizki farni cerkvi. Župnik Miha je poučeval z domačo besedo mladi par o pravicah in dolžnostih novega stanu. Zvesto je poslušala nevesta, Tone seje pa zagledal v Marijino podobo na oltarju, kije držala v rokah božjega sina. Spomnil se je, da nemara prav to uro drži nekje njegovega Tončka lepa ženska in bridko joka. Tako ga je prevzel spomin na sinka prav v tem svetem trenutku, da je preslišal župnikovo vprašanje: »Tona, vprašam te, ali je res tvoja prosta in premišljena volja vzeti Miciko v zakon ?« Molk. Po cerkvi je nastalo gibanje, zakaj Tona takoj ne odgovori. Cajnar, ki je stal za njim kot nevestin »mož«, je dregnil ženina pod rebra in mu šepnil: »Tak reci no: ,da'!« Kakor da se je pravkar zbudil iz sanj, je Tona hlastno ponovil: »Da!« Miciko so solze polile, da je komaj sam župnik čul njen plahi: »Da!« Desetaki so padali na krožnik za cerkvene potrebe pri običajnem darovanju okrog oltarja. Cerkovnik se je prav blaženo nasmehnil, ko je z eno roko segel ženinu v roko in mu želel vso srečo, z drugo pa spravljal svetel goldinar. Nagla je pot svatov k poroki, zamudna od poroke, saj se je treba ustaviti pri vsaki gostilni, da bo večja sreča v zakonu. Mnogo je pa gostiln ob cesti in beseda da besedo, i Hudo so že godrnjale kuharice in pogledovale, kdaj se pripeljejo svat je. Šele ob petih so privriskali že malce okro- gli na kosilo. Mize so se kar šibile pod težo v potu pridelanega blago- slova zemlje. O mraku pa so prišli fantje in zapeli podo- knico. Rojnikov Franc je prišel čestitat v imenu fantov in zaplesal prvi ples z nevesto. Napivanj ni bilo ne konca ne kraja, pevci so pa hoteli peti. Zato je vstal svet Tinče Tenč in dvignil svoj glas. Vsi so pritegnili, da je zaplapolala v mehek jesenski večer naša lepa svatbena pesem. Le eden ni pel - ženin Tona. Njegove misli so šle spet k Tončku, na katerega so vsi pozabili v hrupu in veselju. PPreflak se je sklonil k njemu in mu šepnil na uho: »Saj vendar nisi ti nevesta, da se tako kislo držiš. Kaj bodo pa svat je rekli.« »Prav ima, zaradi njih sem tukaj!« je pomislil Tona, dvignil kozarec ter se zahvalil vsem svatom in fantom za voščila. »Fantje, mojo zapojte!« je končal in sedel poleg neveste, kije pozabila vse bridkosti. Gledala je vsa blažena svojega Tona, ki je stal tako zdrav in močan poleg nje in govoril kakor pravi gospodar. Ko je zaplavala zunaj otožna: »Prepovedala si meni, da ne smem v vas priti k tebi...,« se je Cajnar nagnil k Petku: »Predolgo je fantoval, zato je huda ločitev.« »Se bo že privadil uzde in jasli,« je pritrdil Petek in preteknil vržinsko iz enega kota ust v drugega. Se ves četrtek in petek je hrumela bučna svatovščina. V soboto zjutraj so pripeljali balo nevesti, ki se je obilnim solzami poslovila od svojih dragih. Matija in Polona sta se preselila v Napoleonovo sobo, da sta napravila mladima prostor v spodnji hiši. V nedeljo je že stala Micika v belem predpasniku na Kolenčevem pragu in ukazovala, kakor da je že deset let pri hiši. Tako se je spet menjala večna straža na Kolenčevini. DRUGI DEL Po veselih svatbenih dneh so nastopili spet tedni dela. Na zavrteh je podoraval Šimen turščevje za setev pšenice. Veselo je trgal plug goste korenine in obračal storževje v brazdo. Kobili sta zamišljeno pokimavali v enakomernem koraku. Za oračem so paberkovale vrane in pobirale mastne ogrce. Nebo seje prevleklo s tankimi oblaki, zrak je bil miren, da so se culi od daleč s polja orači, kako so bodrili in vižali konje: »Ali boš!... Ti-hot obrnit!... Bijstbij- sta-bijstahor!...« Tona je pripravljal doma pšenico za setev. Že prejšnji teden je bil stopil h podvinskemu Novaku po pol centa živega apna in ga pustil pod pojato, da je od zračne vlage razpadlo v prah. Kakor oblojo med pomije je mešal Tona beli apneni prah med rumeno pšenico, da ne bo pognala toliko snetja. Stoletja je še tako prašil kmet pšenico, pre- den je svet sploh vedel, kaj je snetje. Ni poznal kmet knjižne modrosti, pa je bil pametnejši od knjig. Deset mernikov semena je pripravil Tona in stopil pogle- dat, kako se je zoralo. Šimen je tedaj baš obračal na žarah, brknil z otko zel, ki se je nabrala pod gredljem na plugu, odnesel kovče v brazdo in zasadil plug v novo brazdo: »Vee-ha!« »Se dobro obrača?« se je oglasil za njegovim hrbtom gospodar. »Kakor greda se razprhne, da skoroni videti brazd,« seje obrnil Šimen, snel klobuk z glave in si obrisal z rokavom znojno čelo. »Do kosila jo bom.« »Z vlako pa počakaj. Bom kar na brazde nasejal, da se bolje zavleče. Potem si pa naj brusijo kure kremplje. Tako je letos gladovna živad, bo menda huda zima,« je menil Tona. »Mrve vrzi kobilicam, pa pridi k mah južini.« Matija je zažveplaval čebele in nosil sativje, polno zlatega medu, v hišo. S koščenimi rokami je stiskal in ožemal krhko satovje, da mu je tekel sladki med v obilnih curkih med prsti v lesen čebrič. Ožmete kepe satovja pa je polagal v staro rešeto, da izkuha iz njih vosek za sveče. Nikakor se ni mogel ločiti Matija od stare svečave in se privaditi smrd- Ijivca petroleja. Po kosilu je Šimen krmil kobili, da ne bosta omagali pri vlaki. Tona je zadel na desno ramo vrečo pšenice, na levo pa obesil pleteno sevnico. Kakor da nasiplje cekine, je Tona varno točil na zaradh pšenico v sevnico. Ko je stopil na njivo, je zagrabil s polnim prgiščerh v zlato zrne. Tona je iztegnil polno desnico v zamah, dvignil glavo in nagnil vse telo na desno nogo. Ko je zamahnil z desnico, je završal iz nje mogočen curek zrnja, ki je padalo enako- merno v velikem kolobarju in odskakovalo od tal. Desnica je šla po novo prgUšče v sevnico, ko je prestavil levo nogo, da se je vzmahom desnice lahko zgenila desna. Kakor na povelje nevidnega ukazovalca seje zibal široko korakajoč Tona v enakomernih gibih po črni prsti in so bile vse njegove misU pri veselem spočetju rumenih milijonov: »Da bi ne stradalo moče v prvi rasti. Da se okrepi za jesensko zmrzal. Da ga pokrije topla snežna odeja v jekle- nosvetlih zimskih nočeh, dokler sveti Valentin ne da zna- menja za rast. Da bi ga Šentjurij obilno zahl za majsko pripeko, ko bo snovalo klas. Da bi zorelo brez toče v gladki kresni vročini v kleno zrnje...« Kakor tiha molitev ob novorojenčkovi zibelki je šel po brazdah gospodarjev blagoslov s krepkimi zamahi desnice, ki je polagala zlate otroke nazaj v mehko, črno naročje večne matere... 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 23-14. junij 1979 BATERIJE ZA ELEKTRIČNE PASTIRJE človek vedno razmišlja kako bi si s tehnič- nimi izboljšavami olajšal delo. Tako so na primer kmetovalci že dolgo želeli nadomestiti pastirja z aparatom, ki bi varoval živino na paši. Že zdavnaj so poskušali uporabiti elek- trični tok, ki bi naj pri tem zamenjal človeka. Žal pa so se z improviziranimi napravami dogajale razne nesreče s katastrofalnimi izidi. Konstruktorji pa so rešili to zamisel — pastirja kot impulzni baterijski aparat za napajanje električne ograje. Pri nas imamo več tipov in tudi sistemov baterijskih električnih pastirjev. Živina se brezskrbno pase, še bolj brezskrbni pa so lastniki, ker vedo, da električni pastir živino dobro varuje. Tako se danes pase živina po vsem svetu,_ kjer se ukvarjajo z napredno živinorejo. Še tako popolen pašni aparat ne more delovati brez dobre baterije. Vse elek- trične pastirje napajajo baterije, ki jih izdelu- jejo samo renomirane tovarne baterij po svetu. To pomeni da je zahtevnost izdelave takih baterij tako velika, da jih brez izkušenj in dobrih strokovnjakov ni mogoče izdelati. Industriji baterij Zmaj — Ljubljana je uspelo zaradi dolgoletnih izkušenj (v letu 1978 je praznovala 55-letnico ustanovitve) izdelati baterijo za električnega pastirja, ki ustreza svetovnim normativom. Kaj zahtevamo od baterije, ki napaja električ- nega pastirja? Da prenese vse vremenske razmere med pašno sezono; Da daje stalno enako energijo električnemu pastirju; Da deluje najmanj eno pašno sezono; Da je primerno zaščitena in da ne uniči; aparata - električnega pastirja. Baterija za električnega pastirja industrije| baterij Zmaj, Ljubljana ima tele karakter!-i stike: i JUS N.J. 2.030 Oznaka 6S4 Nazivna napetost 9V Dimenzije 165x111 x110 mm Teža 3000 g Garancijski rok 12 mesecev Izvedba plastično ohišje zaščita pred zunanjimi vplivi ne poškoduje električne naprave Uporabo in lego baterije v pastirju vidimo na oznaki na etiketi. Zaradi pravilnega delovanja mora biti baterija montirana v označeni legi. Kapaciteta — trajanje baterije Testirano na:j *glede na vrsto električnega pastirja »ŽALOSTINKA ZA SA VINJO« NEKDAJ BISTRA HČI PLANIN Če bi bil goriški slavček, Simon Gregorčič, rojen nek- je med Solčavo in Zidanim mostom, bi morda posvetil Savinji vsaj nekaj verzov, najbrž skromnejših, a ven- darle. Gotovo se Savinja ne more kosati z lepoto Soče, niti z njeno, za Slovence tako usodno zgodovinsko zemlje- pisno lego. Reke so od sive preteklosti povezane z življenjem. Ob rekah je človek najprej pog- nal korenine. Vse reke so le- pe od njihovih živahnih žu- borečih izvirov, preko brzic, slapov in tolmunov; lepe ko se umirijo v svojih koritih, ko se združujejo in nekatere med njimi postanejo spošto- vanje vzbujajoči veletoki. Človek se je naselil ob re- kah. Tu je najprej zalezoval divjad na pojiščih, si sam ga- sil žejo, lovil ribe. Na rečnih zavojih si je ustvaril domove in vodni tok je bil prvi narav- ni »okop« obrambe. Po re- kah je tovoril, ob rekah je prodiral v svet, do morja, na morje in čez morje. Vode rek so človeku poda- rile moč, ko so se začela vrte- ti vodna kolesa. Mlini, stope in kovačnice, ki jim je kladi- vo dvigala neizčrpna vodna moč, so bili začetek industri- je. Dolgo so reke neokrnjene in voljno služile človeku, njegovemu ustvarjalnemu razumu in podjetnosti. Po- tem je človek grdo in nehva- ležno oskrunil rečne tokove. Reke, ki so človeku ponudile idejo, da je izkoristil njihovo moč, so postale njegova žrtev... Tudi Savinja. Ta bistra pla- ninska reka je v svojem spodnjem toku postala grda, umazana, umirajoča starka šele v zadnjih desetletjih. Teh nekaj desetletij je bilo zanjo usodnih. Žal se z našo slo po hitrejšem razvoju ni rodila tudi zavest o nujnosti varstva narave in človekove- ga okolja. Žal. Toliko za uvod v prispevek našim bralcem že dobro zna- nega pisca zgodovinskih raz- prav Eda Jelovška iz Laške- ga. V nekaj nadaljevanjih nam bo nanizal pripoved o Savinji od pradavnin do da- nes. Posvetil se je zbiranju podatkov o Savinji pred- vsem na njenem spodnjem toku, od Celja navzdol - kjer zgublja pravico do besede - reka. V našem podlistku se bo- do zvrstila naslednja poglav- ja: Pogled v sivo geološko davnino; Savinja skozi zgo- dovino; Vodno življenje v njej; Ladijska plovba po Sa- vinji; Iz zgodovine splavar- stva; Mostovi nad Savinjo; Savinja v luči naravnih kata- strof in o regulacijskih delih. JURE KRAŠOVEC POGLED V SIVO GEOLOŠKO PRADAVNINO PIŠE: EDO JELOVSEK V terciarnem geološkem obdobju, ki je trajalo okoli 60 milijonov let, je naše kraje prekrivalo morje. Na izteku te dobe, v pliocenu, kakor to ugotavljajo geologi (pred ka- kimi štirimi milijoni let), je to morje postajalo vse bolj plitvo. Umikalo se je vedno bolj proti vzhodu in končno razpadlo v več polslanih je- zer, med njimi je bilo tudi takoimenovano Panonsko morje. Ostanki takih jezer so se ohranili vse do današnjih dni: Kaspiško in Črno morje ter Aralsko jezero. Tako so po milijonih let ostala le še posamezna plitva, usihajoča, polslana jezera in močvirja. drugod pa stepe in puhhca. S Savinjskih Alp se je že v terciarni dobi odtekalo vo- dovje proti Mozirski, Gorenj- ski in Koroški udorini. Tako je nastal povzdig sedanjih gorovij ter zasnutek današ- njih dolin in vodotokov. Z gorskih predelov so žuboreU studenci, se zUvaU v potoke in reke. Savinja je tekla v pradav- nim na prostoru mimo da- našnjih krajev v Savinjski dolini in pri Celju proti Šent- jurju, Šmarju, sv. Eme pri Pristavi, mimo Rogaške Sla- tine, Rogatca in dalje proti Krapini ter se zhvala v usiha- joče Panonsko morje. Pozneje si je Savinja pri Celju utrla pot proti jugu skozi prečni prelom v trojan- ski antikhnali in je pri seda- njih Rimskih TopUcah tekla v prvotno strugo Save. Tudi Sava je imela tedaj drugačen tok. V ledeni dobi je Savo napajal mogočen le- denik JuUjskih Alp. Po ugo- tovitvah geoloških strokov- njakov je Sava prvotno tekla od Kranja mimo Kamnika (imena krajev navajamo za- radi boljše predstave), okoli Šmarne gore in Vranščice, po Moravski doUni ter za Va- čami proti Zagorju v zahv Panonskega morja. Ko se je morje počasi umikalo proti vzhodu, si je Sava utrla pot skozi kadunjo pri sedanjih Rimskih Toplicah in tekla naprej skozi prečno razpoko v litijski antiklinah proti ju- gu in pri sedanjem Zidanem Mostu dospela v širšo doh- no, po kateri teče še danes. Sele pozneje si je Sava utrla pot skozi podolžno razpoko v litijski antiklinali, ki jo je obdelala in poglobila ter ta- ko ustvarila sedanjo strugo južno od Ljubljane. Njeno pradavno pot so nasledili pritoki: Medija, Trboveljšči- ca. Boben, Brnica in Ična. Struga Savinja se je tudi pozneje nenehno spreminja- la. To so povzročile ledeni- ške zareze, zemeljski udori, odplakovanje, izpodjedanje, brušenje in glodanje tal, pla- zovi obrežij in pobočij, stal- no nanašanje in odnašanje naplavin, izredne poplave in podobno. Savinja je z naplavinami v j svojem spodnjem toku izrav- navala razne kotlinice, ki so bile posledica udorov: Tre- merje, Debro, Laško, Sevca, Smarjeta, Ogeče in Rimske Tophce. Tako so nastale še danes vidne zemeljske tera- se: Sevce in sev-ke njive, Ogeče in ogeške njive in obrežja prodnatih nasipin od Smarjete do Rimskih Toplic. Savinja je nekoč tekla po vsej današnji naplavinski ravnici od Psarja preko De- bra in dalje ob vznožjih Smi- hela in Krištofa. Zaradi vse večjih nasipin se je morala končno umakniti v ožjo stru- go, kakršno ima danes. (Dalje prihodnjič) Lestvico zabavnih melodij vam pokla- nja TTG Celje - Turistična posloval- nica, Titov trg 1, ki vas vabi na letova- nje še zlasti izven sezone. LESTVICA ZABAVNIH MELODIJ: 1. CHIQUITITA - ABBA 2. DARLIN' - FRANKIE MILLER 3. APSOLUTNO TVOJ - MIRZINO JATO 4. I WILL SURVIVE - GLORIA GAVNOUR 5. BICVCLE RACE - QUEEN Plošče in kasete melodij, ki ste jih izbrali, so vam na voljo v prodajnih enotah KOVINOTEHNA TOZD TE- HNIČNA TRGOVINA Celje. LESTVICA DOMAČIH MELODIJ: 1. KRKA SANJAVA - SLAK 2. MOJ HOBI - AVSENIK 3. RDECl DEŽNIKI - ALPSKI KVINTET 4. PRAZNIK NARCIS - VESELI PA- STIRJI 5. VENCEK narodnih - DOBRI ZNANCI Nagrajenca: Betka Drofenik, Brezje pri Podplatu, Podplat Franc Brdnik, Smlednik 34 Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15, lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45. Vsakič nagrada mala plošča. NOV VRTEC NA PLANINI... Problem otroškega var- stva bo na Planini z dogradi- tvijo otroškega vrtca v veliki večini rešen. V bližini šole gradi Marles montažni objekt, ki bo v dveh oddelkih lahko sprejel 40 otrok. Vrtec, ki bo po pro- gramu moral biti zgrajen že pred dvema letoma bo v veli- ki meri rešil skrbi tistih star- šev, ki zdaj odhajajo na delo, pa so morali iskati privatno varstvo za otroke. Zdaj bodo tudi nekatere žene imele več možnosti, da se zaposlijo. Gradnjo vrtca na Planini financira skupnost otroške- ga varstva Šentjur. Po pre- dvidevanjih naj bi vrtec do- gradiU in ga predali svojemu namenu do krajevnega praz- nika Planine, torej do 12. av- gusta. ... IN BLOK POČASI RASTE z gradnjo stanovanj na Planini zelo zaostajajo, saj so v programu predvideli, da bi do leta 1980 dobili 50 stano- vanj. Zdaj Ingrad gradi na Planini 16-stanovanjski blok, ki bo omilil stanovanj- sko stisko krajanov, ne pa tudi rešil. Do konca avgusta naj bi bil stanovanjski blok nared za vselitev, vendar zaenkrat bolj slabo kaže, da bi bilo res tako. V glavnem čakajo na stanovanja druži- ne, ki jih je prizadel potres, hkrati pa bodo na Planini re- šili tudi nekaj socialnih pri- merov. MP št. 23 - 14. junij 1979 NOVI TEDNIK-stran 19 ROKOMET DERBIAERO: MINERVA Republiška prvaka Minerva in Velenje, v II. ligo Celjani Končano je tekmovanje v I, zvezni rokometni ligi, končani pa sta tudi prven- stvi v republiških ligah. V lanski jeseni, ko se je tek- movanje začelo, nismo pri- čakovali takšnega razpleta, kot smo ga sredi letošnjega junija doživeli. Celjski ro- kometaši Aera po sedmih letih zapuščajo prvo zvezno ligo in se selijo v nižji kvali- tetni razred, Minerva iz Griž in Velenje pa sta osvo- jila naslov republiškega pr- vaka med člani in članica- mi ter bosta v naslednji se- zoni nastopala v višjem kvalitetnem razredu, torej II. zvezni ligi! Težko je v teh trenutkih pi- sati tekst o ekipi Aera Celje, ki je bila vrsto let najuspeš- nejša ekipa v republiki, več- kratni finalist Titovega po- kala, ekipa, ki ima še letos državnega mladinskega in republiškega pionirskega pr- vaka! Stvar se je pač spreme- nila tako, da morajo Celjani vsaj najmanj za eno leto v nižji kvalitetni razred, to je II. zvezno ligo. Zadnje sreča- nje v Nišu so izgubili z 26:20, vendar ta tekma sploh ni bila pomembna za obstanek gle- de na vse ostale variante, ki so bile proti Celjanom in so se tudi uresničile. Celjani so borbo izgubili že prej tako na igrišču, kot tudi v samem od- nosu do dela, do igre, do športa sploh. Pustimo ob strani vse, kar se je in kar se govori o celj- skih rokometaših. Raje se obrnimo naprej, zastavimo načrte na pregledu doseda- njega dela in uspeh ne sme izostati. Baza v igralcih je, delovni pogoji so, torej treba je samo delati, delati in spet delati. Resno, zavzeto, pre- dano, zbrano! Trenutno ni čas za konstruktiven komen- tar, kajti vsi smo pod vtisom tragedije. Po nekaj prespa- nih nočeh in treznem razmi- sleku pa bo gotovo najdena takšna trasa, ki bo zagotovila povratek tja, kjer je tudi me- sto sedanji generaciji. Več uspeha in veselja v teh dneh doživljajo v Grižah in Velenju, kjer so se rokome- taši Minerve in rokometašice Velenja uvrstili v II. zvezno ligo potem, ko so v super fi- nalu oboji osvojili naslov re- publiškega prvaka! Torej ču- dna ironija: v prihodnji sezo- ni bomo v II. zvezni ligi gle- dali »domač« derbi med Mi- nervo iz Griž in Aerom iz Ce- lja v II. zvezni ligi! Tega ver- jetno niti največji pesimisti niso pričakovali. Moška republiška liga: Mi- nerva je prva, Šoštanj tretji in selekcija Celja deveta. Šo- štanj in Celje bosta v novi sezoni nastopila v znova uve- deni enotni republiški ligi (letos sta bili dve!). Ženska republiška liga: Velenjčanke so osvojile re- publiški naslov in se uvrstile v II. zvezno ligo. Savinjska iz Žalca (po enem letu nastopa- nja najprijetnejše preseneče- nje!) je peta in Šmartno (del- no razočaranje glede na uspehe v prejšnjih letih) de- veto. Savinjska in Šmartno bosta nastopila v enotni re- publiški ligi. Če sklenemo: končni uspeh rokometnih ekip na širšem celjskem območju bi bil lahko še večji in popol- nejši, če bi uspeli tudi tisti v najelitnejšem razredu, moški Aera v 1. zvezni ligi! Hvaležno pa je ob vsem to, da možnost in priložnost ostane za prihodnje leto, sa- mo izkoristiti ju je treba. Pogoji so, potrebna je samo pika na ŠESTNAJST NOVIH ŠPORTNIH LETAL Celjska Kovinotehna je v zadnjih letih zelo uspešna na področju oskrbovanja naših, zlasti slovenskih »aero klubov« z različnimi športnimi letali. Tako so pred dnevi uvozili šestnajst športnih letal, med katerimi je trinajst dvosedežnih in jih bodo uporabljali za šolanje novih pilotov, tri pa bodo lahko uporabljali za vleko jadralnih letal. Na sliki je pet letal modela Piper Tomahavvk, ki že v teh dneh krožijo pod modrim slovenskim nebom. Vrednost enega letala je 550 tisoč din, na uro pa porabi okoli 20 do 25 litrov benzina. Del teh letal, ki bodo pripomogla tudi po zaslugi Kovinotehne k nadaljnjemu kvalitetnemu dvigu letalstva, zlasti športnega, pri nas, bo ostal tudi na celjskem letališču. T. V. - Foto: BOGO ČERIN TURNIR V DVOJICAH Jutri bo v Šempetru v Savinjski dolini zanimiv brzoturnir v dvojicah, kje šahisti Prebolda, Žalca, Polzele, Vranskega in do- mačini. Turnir je posve- čen 30-letnici domačega šahovskega kluba Savinj- čan. Društvo INVALID v Žalcu je pripravilo šahov- ski turnir, kjer je zmagal Primožič pred Rozma- nom in Leskovškom. Zmagovalec je prejel po- kal. . JOŽE GROBELNIK NA 29. ŠIG SLOVENIJE INGRAD SPET PRVI v soboto, 9. junija je bilo v Novem mestu zaključno tek- movanje Športnih iger grad- bincev Slovenije. Organiza- tor finala letošnjih iger, de- vetindvajsetih po vrsti, je bil »Pionir«, iger pa se je udele- žilo kar 69 delovnih organi- zacij. Vsporedno s športniki so v Črnomlju tekmovali tudi zi- darji, tesarji, odrarji in žele- zokrivci na 5. proizvodnem tekmovanju gradbenih de- lavcev Slovenije. Letne športne igre vsebu- jejo tekmovanja v kegljanju (moški in ženske), streljanju (M 4- Ž), namiznem tenisu (M -I- Ž), odbojki (M + Ž), šahu, balinanju in malem nogo- metu. Predtekmovanja v posa- meznih panogah so bila po vsej Sloveniji, eno pa je bilo tudi v Celju. Ingrad je bil or- ganizator predtekmovanja v odbojki; 12. maja je tekmo- valo 18 ženskih ekip, 19. ma- ja pa 28 moških ekip v telo- vadnici Tehniške šole. V vsa- ki udeležile finalnega tekmo- vanja. V zaključni del se je uspelo Ingradovim športnikom uvr- stiti kar v sedmih panogah, s tem je bil skupni zmagova- lec znan že vnaprej. To je fi- nale SiG tudi potrdil, saj so vse ekipe Ingrada osvojile pokale; najboljše so bile žen- ske ekipe, ki so dosegle prvo mesto v odbojki, kegljanju in namiznem tenisu, med moškimi ekipami pa so bili prvi šahisti, drugi so bili keg- Ijači, tretji pa strelci in od- boj kar ji. V skupni uvrstitvi je In- grad četrtič zaporedoma, si- cer pa sedemnajstič, dosegel prvo mesto - letos celo naj- bolj prepričljivo. VILI SUSTER ATLETIKA 4. ATLETI, 6. ATLETINJE Solidno, vendar preskromno v primerjavi z dosežki prejšnjih let Dva dni je bila Subotica prizorišče velikih atletskih borb najboljših jugoslovan- skih atletov in atletinj v fi- nalu za atletski pokal Jugo- slavije. Člani Kladivarja so bili četrti, članice pa šeste v državi. Čeprav so atleti Kladivarja nastopili brez svojega najboljšega pred- stavnika Roka Kopitarja, ki je trenutno poškodovan in so s tem izgubili večje števi- lo dragocenih točk, smo z njihovo uvrstitvijo lahko zelo zadovoljni. Pred njimi so veliki jugoslovanski klu- bi - Crvena Zvezda, Saraje- vo in Partizan iz Beograda. V moški konkurenci je bil prav dober Stanko Lisec z dvema tretjima mestoma na 1500 in 5000 m, Numan Ukič s tretjim mestom na 10.000 m, mladi Kolar z drugim me- stom v hoji na 20 km, Rener v skoku ob palici s 4. me- stom. Čop v skoku v višino s 5. mestom in mladi Arzenšek s 5. mestom na 5000 m. V olimpijskem programu atleti Kladivarja niso segli po no- benem prvem mestu, pa tudi v obeh štafetah ne zasledimo Celjanov do 6. mesta. V ženski konkurenci Ce- Ijanke niso ponovile lanske- ga uspeha. Brez Lovšetova- Prezljeve je ekipa dokaj oslabljena. Presenetljiva je uvrstitev Željezničarja iz Karlovca pred Kladivarjem za vsega 2 točki! Najboljša v ekipi Kladivarja je bila Ida Bunderla z dvema 2. mesto- ma na 1500 in 3000 m, Kova- čeva je bila peta v metu kop- ja, Plajhnerjeva šesta na 800 m, Topoletova šesta v skoku v višino (170 cm!), Metoda Kastelic pa sedma v metu di- ska. S tem bi bile boljše uvr- stitve Celjank izčrpane. Do šestega mesta ne zasledimo atletinj Kladivarja v obeh štefetah - 4 x 100 in 4 x 400 m. Tudi altetinjam ni uspelo zmagati v eni izmed disci- plin olimpijskega programa. Tako v jugoslovanskem pro- storu tokrat ni bilo velikih imen in uvrstitev med naj- boljše v finalu za AP Jugo- slavije iz vrst Kladivarja, pač pa večje število solidnih na- stopov, ki so doprinesli ustreznemu zbiru dragoce- nih točk. Vse bolj je razvi- dno, da je vrsta disciplin ta- ko v moški in ženski konku- renci, kjet Kladivar ni imel zastopnika ali pa prav skro- mno do 12-tega mesta v drža- vi. K. JUG IZ ŽIVLJENJA ŠŠD ŠTEVILNI ZMAGOVALCI Republiški rezultati bodo znani 22. Junija v širši celjski regiji so v letošnjem šolskem letu do- mala vsa šolska športna društva tekmovala v razšir- jenem programu, ki ga je razpisal republiški center SSD. Temeljno načelo tega tekmovalnega sistema je predvsem v uresničevanju množičnosti, v razvijanju oblik samoupravljanja, or- ganizaciji vadbe in tekmo- vanj znotraj samih razre- dov in zavodov, razvijanju taborništva in planinstva, nastopov, akademij, izletov in pohodov, predvsem v kraje NOB, pa še v vodenju dokumentacije z izdajo last- nih športnih glasil, šport- nih oddaj v šolskem radiu«^ vodenju kronik, vzdrževa- nju športnih objektov in po- dobnih nalogah. Republiški rezultati bodo znani na centralni prireditvi, ki bo 22. junija v Ljubljani. V širši celjski regiji pa so že znana najboljša društva, ki bodo kandidirala tudi za vi- soka mesta v republiških izmerah. Med SSD na osnov- nih šolah z nad 16-timiddelki vodi SSD Hudinja iz celjske občine, ki zajema 100% vse učence na šoli. Kar 160 mla- dih funkcionarjev in 178 vo- dnikov je opravilo blizu 1000 vadbenih ur v 35-tih delov- nih vadbenih skupinah, učenci so med seboj odigrali kar 496 tekem, opravili so 44 planinskih izletov in 20 po- hodov v kraje NOB, izvedli so telovadno akademijo v počastitev 20-letnice šole in ŠSD. Med SSD, ki delujejo na šolah z manj kot 16-timi oddelki, je najboljše na OS Biba Ročk v Šoštanju. Tudi v tem društvu so 100% vsi učenci na šoli, ki so združeni v 43-tih vadbenih skupinah, opravili so nad 1100-vadbe- nih ur, odigrali 268 medra- zrednih tekem, v svojih vrstah imajo 121 mladih de- lovnih vodnikov in funkcio- narjev, izvedli so kvalitetno telovadno akademijo, odli- kuje pa jih bogato delo v ta- borništvu. Med srednjimi šolami je najboljše SSD Tehnik na TSC v Celju. Tudi v tem društvu so 100% vsi učenci na šoli. V 40-tih vadbenih skupinah je bilo opravljenih nad 1100 treningov, organizi- rali so 51 planinskih izletov,, odigrali nad 400 medrazre- dnih tekem, v svojih vrstah pa imajo tudi nad 400 mladih funkcionarjev. S številnimi prireditvami so počastili tu- di 20-letnico obstoja šole SSD. Med osnovnimi šolami s prilagojenim programom je najboljše SSD Projekt iz Ve- lenja. V tem društvu je vklju- čenih 88% vseh učencev na šoli. Imajo 14 vadbenih sku- pin, opravili so 542 vadbenih ur, odigrali med seboj 170 te- kem, odlikuje pa jih delo v atletiki, smučanju, plavanju, strelstvu, taborništvu, igrah in družabnih plesih. Domala v vseh občinah pripravljajo TKS in ZTKO posebne pro- glasitve v tem tekmovanju s podelitvijo občinskih na- grad. K. JUG ŠPORTNIKI AERA DRUGI v Ljubljani je bilo tekmovanje grafičarjev Slovenije, kjer so celj- ski športniki grafičarji Aera osvojili drugo mesto za Delom in pred Pomurskim tiskom. Celjani so osvojili prvo mesto v nogome- tu. Drugi mesti so osvojili v od- bojki in šahu. ŠMARTNO USPEŠNO v republiški nogometni ligi so bili tokrat uspešni le igralci Šmartnega, ki so doma prema- gali Unior iz Slovenskih Konjic 3:2. Srečanje je bilo sicer izena- čeno! Celjani so s pomlajeno po- stavo nastopili v Litiji in izgu- bili 2:3. V prihodnjem kolu bo igral Kladivar doma proti Uniorju, Šmartno pa bo gostovalo v Ptu- ju proti Dravi. Na lestvici je Šmartno prvo, Kladivar peti in Unior šesti. FANTJE TRETJI V SALZBURGU Moška vrsta Celja je tekmovala na velikem mednarodnem tur- nirju v Salzburgu v Avstriji. V konkurenci 16 moštev iz Avstri- je, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije so dosegli odlično tretje mesto. Njihov najboljši po- sameznik Slavko Tomažič pa je bil izvrsten peti. J. KUZMA V KEGLJANJU CELJANKE DRUGE Kegljavke Celja niso uspele obraniti naslova državnih prva- kinj. V finalu, ki je bilo v Rovi- nju, so celjske kegljavke dose- gle najboljši rezultat. Toda, ker so v polfinalu bile šele tretje in so zaostajale za vodečimi za 66 kegljev, jim je zmanjkalo za končni uspeh borih deset keg- ljev. Tako je zmagala Reka, ki je podrla 9932 kegljev, Celje pa 9922. Za celjsko ekipo so nastopile JANJA MARINC, EVA LUDVIG, VESNA JAVERŠEK, TANJA GOBEC, MAGDA URH in LOJZ- KA BAJDE. Kljub temu pa bodo celjske kegljavke v naslednjih mesecih branile Jugoslavijo na evrop- skem prvenstvu državnih prva- kov. To pa zaradi tega, ker so bile najboljše na lanskoletnem državnem prvenstvu. RUDAR ŠE DRUGOLIGAŠ Nogometaši Rudarja iz Velenja so končali tekmovanje v drugi zvezni nogometni ligi. Kljub po- razu v zadnjem kolu proti Dina- mu v Vinkovcih 2:4 so ostali v društvu najboljših. Osvojili so 12. mesto in zbrali 28 točk. V prven- stvu so odigrali 30 srečanj, 11- krat zmagali, 6-krat igrali neodlo- čeno in 13-krat izgubili. Dali so 44, prejeli pa 49 zadetkov. Kljub temu pa moramo omeni- ti, da bi lahko nogometaši Rudar- ja dosegli boljši rezultat. Zlasti spomladi so imeli realne možno- sti, da bi se borili za mesta pod sa nim vrhom. Zal pa kratka kri- za ni prinesla uspeha. ŽALEC IN ELEKTRA V 6. in 7. kolo medobčinske košarkarske lige: Prebold - Gren 66:94, Garant - Kovinar 65:86, Gradiš - Kovinotehna 83:88, Žalec - Zagrad 164:35, Kovinotehna - Žalec 97:113, Kovinar - Šempeter 109:55 in Rimske Toplice - Šempeter 75:70. Vodi Žalec 14, sledijo Kovinar 12, Gren in Kovinote- hna po 10 točk itd. Rezultati v kadetski ligi: Zlatorog - Elektra 51:84, Garant - Litija Zagorje I. 86:59, Libela - Gradiš 20:0 b. b., Eletra - Rudar 102:69, Celje - Garant 40:56, Žalec - Litija Zagorje II. 133:32, Zlatorog - Litija - Zagorje I. 78:84 in Gradiš - Elektra 59:79. Vodi Elektra 14, sledijo Libela in Garant 10 točk itd. T. TAVCAR. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 23-14. junij 1979 ZDRA VILNE RASTLINE: BEZEG Črni bezeg (Sambucus nigra L.) je razširjen''po vsej Evropi in zahodni Aziji. Pogosto ga vidimo na sončnih posekah, ob robovih gozdov ah v zelo redkih gozdovih. Na podeželju naleti- mo nanj po vrtovih, v bližini človeških bivališč, kjer mu prijajo močno pogno- jena tla. Nizko drevo ali grm ima okro- gle veje z značilnimi plutnimi bradavi- cami. V notranjosti vej je močno razvit bel stržen. Drobni, beli cvetovi so združeni v velika, močno in prijetno dišeča socvetja. Črni bezeg cveti spo- mladi, pozneje nosijo veje šope črnih, blestečih jagod. Ptice zelo rade jedo bezgove plodove in tako skrbijo za raz- širjanje rastline. Pri nas je bezeg zelo cenjena rastlina. Pregovor pravi, da se je treba pred vsakim bezgovim grmom odkriti in mu tako izkazati spoštova- nje! Spomladi nabiramo mlade listne po- ganjke, cvetove, jeseni pa dozorele ja- gode. Bezgovi listi in poganjki vsebujejo cel niz učinkovin, ki pospešujejo delo- vanje znojnic in izločanje seča ter s tem pomaga pri odvajanju strupenih snovi iz telesa. Med njimi so snovi, ki vplivajo na količino sladkorja v krvi in tako s čajem iz bezgovih poganjkov podpiramo zdravljenje sladkorne bo- lezni. Cvetovi so čislani v lekarni in čaj iz njih je pomemben za krepitev obrambne moči človeškega organi- zma. Pospešuje potenje in spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabi- li čaj iz bezgovega cvetja predvsem pri tistih prehladnih obolenjih, ki se naj- hitreje popravijo z močnim potenjem in to pri močnem bronhitisu, oslovske- mu kašlju, začetni pljučnici, gripi. Zla- sti pri gripi, ko antibiotiki ne pomaga- jo, v prvem vročičnem začetku najbolj pomaga vroč bezgov čaj z Aspirinom. Zrele bezgove jagode vsebujejo šte- vilne zdravilne snovi, vitamine, eterič- na olja, grenčine in delujejo osvežujo- če na bolnike, ki jih muči zaprtje ter imajo vneto črevo. Če skuhamo iz ja- god čežano, je odlično zdravilo zoper zapeko pri otrocih! Ponekod priprav- ljajo iz jagod vino, ki ima slične učin- ke, le da deluje kot tonik, čisti kri, pomirja krče, zbuja tek in odpravlja motnje v obtoku. V obliki toplega ku- hanega vina je najboljše zdravilo zoper začetno gripo, bronhitis in ostale pre- hladne bolezni; ponekod jagode tudi sušijo in jih dodajajo, raznim čajem za osvežitev, čiščenje krvi ipd. BORIS JAGODIC »ŽELEZARNA 79« - RAZSTAVA VŠTORAH v torek dopoldne so v avli Kulturnega doma v Štorah odprli razstavo »Železarna 79«. Pripravilo jo je Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Železarne Štore, na njej pa kažejo razvojni proces v železarni od aglomeracije do končnih iz- delkov, dejavnost inovatorjev pa tudi na- loge in pomen ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. 'Razstava bo odprta do 20. junija vsak dan med 8. in 16. uro. PREVZEM CISTERNE V LJUBEČNI Gasilsko društvo Ljubečna, ki bo pri- hodnje leto slavilo trideseto obletnico de- la, se je letos uvrstilo med bolje opremlje- na društva v občini. Skupaj s krajani, Skupnostjo za varstvo pred požari in de- lovno organizacijo Ljubečna so namreč kupili gasilsko cisterno, ki jo bodo na slavnosten način prevzeli v nedeljo, 17. t. m. ob 14. uri. Na prevzemu bo sodelovalo več desetin članov sosednjih gasilskih društev. Na predvečer, v soboto, 16. t. m., pa bodo pripravili še veliko reševalno ga- silsko vajo v središču naselja. MILAN BRECL ANSAMBEL TERGLAV V ZRN v torek bo na turnejo po Zvezni repu- bliki Nemčiji odpotoval znani ansambel domačih zabavnih melodij iz Šempetra v Savinjski doUni Terglav. Nastopal bo za naše zdomce v tej dežeh, turnejo pa orga- nizira slovensko društvo Triglav v Stutt- gartu. Vsekakor lepo priznanje veselim godcem. Z ansamblom bo odpotoval tudi naš novinar in napovedovalec Janez Ve- denik, ki bo povezoval program, s turneje pa potem pripravljamo posebni reportaž- ni zapis. NASTOPILO 350 MLADIH GASILCEV Občinska gasilska zveza Žalec je v sodelovanju z gasilskim društvom Trnava pripravila občinsko gasilsko tekmovanje pionirskih in mladinskih gasilskih desetin. Nastopilo je kar 35 desetin. Pionirji so tekmovali z vajo s hidrantom in brentačo, trodelni napad MB 300 ter štafetni tek. Mladinci pa so imeli še vajo MB 800 litrov. Največ uspeha so imeli gasilci iz Žalca. V skupini A pri pionirjih je zmagala desetina Žalca pred Kapljo vasjo in Gotovljami; v skupini B Žalec pred Ojstriško vasjo in Trnavo; mešano: Parižle-Topovlje, Letuš in Matke; pri mladincih pa je prvo mesto osvojila ekipa iz Matka (na sliki med vajo). Najboljše ekipe so prejeli lepe pokale in diplome ter si priborile nastop na medobčinskem tekmova- nju. Tekst in foto: A. T. Ml IN ZDRAVJE O BOLEZNIH SRCA PIŠE: dr. JANEZ TASIČ specialist internist - kardiolog Več kot 50% ljudi umira zaradi obolenja srca. Eden od najpogostejših vzrokov predvsem za iznenadno smrt, je fibrilacija ventri- klov, to je migetanje srčnih prekatov, ki nastopi najpo- gosteje zaradi pomanjkanja kisika, katerega si srce lahko oskrbi le preko venčnih žil (koronark). Vzrok takšni premajhni oskrbi je lahko v preveliki potrebi srca po ki- siku ali pa v preozkih žilah skozi katere lahko priteče le določena količina krvi in se pri povečani porabi ne zvišu- je. Zato ubere metabolizem v srcu anaerobno pot prehra- ne. V tem času nastaja v srčni mišici mlečna kislina, vse skupaj pa privede do ne- pravilne razporeditve soli v tkivu in to vodi do električne nestabilnosti. Ob tem se jav- lja v prsih tudi bolečina in če le ta hitro popusti, govorimo o angini pectoris, ki je eden od najpogostejših znanilcev obolenja koronark. V koli- kor so ti napadi vse hujši in se javljajo že pri minimal- nem naporu in celo v miro- vanju, trajajo več ur, bolnik pa je ob tem prizadet, govori- mo o predinfarktnem stanju. Kadar so bolečine izredno hude in ne popustijo po je- manju zdravil, se je razvil verjetno že infarkt ali odmrt- je srčne mišice. To je zelo resno stanje. Vemo, da 66% ljudi umre že v prvih 4 urah po infarktu srca na domu, 18% na delu. Ostali procent teh bolnikov se zdravi po bolnicah, vendar še tu poleg vse odgovarjajoče oskrbe umre 4% bolnikov. To so po- datki SZO (Svetovna zdrav- stvena organizacija) za leto 1977. V teh prvih urah je smrtnost največja predvsem zaradi te električne nestabil- nosti srčne mišice, kar pripe- lje do iznenadne smrti. Po drugi strani pa lahko okvare na koronarkah vodijo do po- časnega propadanja mišič- nih vlaken v srcu in postopo-' ma takšno srce opeša tako, da bolnika duši že pri hoji po ravnem. Vzrok za premajhno dova- janje kisika v srčno mišico je predvsem v koronarnih ži- lah. Žile v celem telesu, predvsem arterije so izpo- stavljene stalnim stresom, le ti pa povzročajo okvare na notranji steni žile, v kateri se nabirajo holesterolska zrna, ki jih »pojedo« celice v žilni steni, vendar zaradi tega tudi propadajo. Ta zrna holeste- rola prihajajo iz krvi. Čimveč je holesterola v krvi, tem več in prej se nabira v celicah. Ker pa te celice propadejo in nove celice »pojedo« hole- sterol iz starih, se ta proces nadaljuje in na tem mestu se žila postopoma zožuje. Ob raznih stresih, predvsem psi- hičnih, nastane tu še krč žič- ne stene. Žila se tako še bolj zoži, zmanjša se dovod kisi- ka, na tem mestu pa se lahko napravi tudi krvni strdek, ki lahko popolnoma zapre žilo. V tem primeru nastane in- farkt. Za razliko od tega lokalne- ga nabiranja holesterola in razmnoževanje vezivnega tkiva, kar se dogaja samo v arterijah in še to na mestih, ki so precej določena, je arte- rioskleroza. To je fiziološki proces. Zavzema celotno ži- lo, ki postane ob tem neela- stična in trda ter se ne prila- gaja več povečanemu priti- sku krvi iz srca. Arterioskle- roza je torej proces staranja. Aterosklerotske spremembe se najraje javljajo na določe- nih dehh ožilja v telesu in tako razlikujemo 4 osnovne tipe: 1. centralni - spremembe so predvsem na aorti in ust- jih njenih arterij; 2. ateroskleroza posamez- nih organov - srce, možgani; 3. ateroskleroza okončin - predvsem v žilah na nogah; 4. arterioloskleroza drob- nih žilic v organih - le- dvice ... Od teh sprememb so naj- važnejše in najbolj pogoste tiste, ki se pojavljajo na ko- ronarnih arterijah, arterijah, ki poskrbujejo možgane ter arterijah na nogah in v ledvi- cah. Nekatere faktorje, ki pogo- jujejo nastanek aterosklero- ze smo že spoznah, zato jih sedaj ponovimo in dodajmo tisto, kar manjka: 1. količina holesterola in maščob v krvi, 2. reakcija tkiva z nabira- njem kalcija, 3. dednost, 4. razvoj arterij v času no- sečnosti, 5. okvare na žilah in spre- membe v sami sestavi krvi, 6. hormonski faktorji in spol, 7. zvišan krvni pritisk, 8. prevelika telesna teža, 9. zunanji vzroki, kot so premajhna fizična aktivnost, gibanje, kajenje, alkohol itd. Študije, ki proučujejo po- vezanost teh vzrokov pri na- stanku bolezni so vse pogo- stejše. Več takih proučevanj poteka tudi pri nas sistema- tično že od leta 1958 dalje. To je pripeljalo do novih spoz- nanj in novega pristopa k preprečevanju bolezni srca in ožilja. Kako je to uspelo v nekaterih deželah in kako pri nas bo rečeno v nasled- njem nadaljevanju. HIMALAJCI SO SE VRNILI . člani letošnje izredno uspešne jugoslovanske alpi- nistične ekspedicije v hima- lajska gorstva na streho sve- ta Mount Everest so se vrni- li! V ponedeljek so bili na sprejemu v Beogradu, kjer jih je pozdravil predsednik ZIS Veselin Djuranovič. V ekspediciji so bili tudi trije alpinisti s širšega celjskega območja - Jože Zupan in Franček Knez iz Rimskih Toplic ter Ivan Kotnik iz Šo- štanja. Za prva dva bodo da- nes zvečer pripravili sprejem v Rimskih Toplicah in jim čestitali za uspešno sodelo- vanje v akciji, ki se je konča- la s prvenstvenim vzponom na najvišjo goro sveta. T. VRABL Primerna oblačila za vroče dni, ki jih dobite Ženska bluza (240,80), krilo (520 din) In še nekaj za moški spol: hlače 589 din, jakna 715,60 din in srajca Iz bombaža za 149 din. Iz veleblagovnice T pa sta spodnji fotogra- fiji ženskih kopalk: enodelne Toprove sta- nejo 241 din, dvodelne Lisca pa 366,40 din. Dobite jih na oddelku ženskega perila. št. 23 - 14. junij 1979 NOVI TEDNIK - stran 23 KRONIKA PROM. NESREČE ZADREMAL JE KRSTO RULIC, 31, iz Ve- lenja je vozil pozno ponoči iz Šentjurja proti Vojniku in v kraju Zadobrova zaradi utru- jenosti verjetno zadremal, pri tem pa zapeljal s ceste v jarek ter trčil v betonski ste- ber in v drevo. Pri nesreči se je lažje ranila njegova žena, materialne škode pa je za 80.000 dinarjev. ZGOREL JE 19-letni BRANKO OBLAK iz Celja je vozil s ko- lesom na pomožni motor za osebnim avtomobilom, s ka- terim je z Dečkove ceste pra- vilno zavijal v levo proti Uli- ci Moše Pijade voznik SEJ- DI ŽOGAJ, 26, iz Novega mesta. Oblak je avto prehite- val po levi strani in tako silo- vito bočno trčil vanj, da se je kolo z motorjem vnelo. Oblak pa je dobil tako hude opekline, da je po prevozu v celjsko bolnišnico umrl. Opekline II. stopnje ima tudi njegov sopotnik, ki je ostal na zdravljenju. ČELNO TRČENJE ZARADI HITROSTI Voznica osebnega avtomo- bila TATJANA KODRIS, 18, iz Celja je pripeljala po Čo- povi ulici in zavijala na Parti- zansko. Ker pa je vozila pre- hitro, jo je zaneslo v levo, ta- ko da je čelno trčil v osebni avtomobil, s katerim je iz na- sprotne smeri pripeljal SIL- VESTER KOROŠEC, 40, iz Maribora. Kodriševa in njen sopotnik sta se težje poško- dovala, lažje pa je ranjen tudi voznik Korošec. Na vozilih je škode za 50.000 dinarjev. PREHITEVANJE NA SPOLZKI CESTI Skozi Pako pri Velenju je po spolzki cesti prehitro vo- zil voznik osebnega avtomo- bila JANEZ KOVACIC, 23, iz Javornika pri Ravnah. Za- to ga je začelo zanašati in je zapeljal v meter globok ja- rek, pri čemer sta se težje po- škodovala dva sopotnika, voznik in tretji sopotnik pa imajo lažje poškodbe. Škode je za 40.000 dinarjev. V ENI NOČI 25 VLOMOV MUSTAFA NURKOVIC, star 39 let, doma iz bližine Lukovca v Bosni, ki se sicer potepa po Sloveniji, je osum- ljen, da je v noči med 2. in 3. marcem letos kar 25-krat vlomil v kletne prostore sta- novanjskih blokov v La- škem in Debru ter v steklar- sko delavnico. Odnašal je predvsem hrano in razno orodje, kar vse so ocenili na okoli 5800 dinarjev. Prav ta- ko je Nurkovič osumljen, da je od 10. marca do 16. aprila vlamljal v Vojniku, Velenju in Šoštanju, kamor se je »preselil«. Tu je iz kletnih shramb odnašal že vrednejše predmete, kot vrtalne stroje, plinske in električne kurilni- ke, vibracijske stroje in več orodja, katerih vrednost še ni ocenjena. Nurkovič je že v priporu, delavci organov za notranje zadeve pa še zbirajo podatke o morebitnih dru- gih kazenskih dejanjih, ki bi jih naj zagrešil osumljeni. MLADENIČA VLAMLJALA V AVTOMOBILE Od lanskega aprila do ma- ja letos sta 19-letna fanta vlo- mila v 19 avtomobilov, par- kiranih v krajevnih skupno- stih Dolgo polje in Nova vas. Odnašala sta predvsem te- hnične predmete in radioa- parate, v skupni vrednosti okoli 42.000 dinarjev. To sta preprodajala in si izkupiček delila. Kriminalisti UJV Ce- lje pa še vedno iščejo kupce ukradenih predmetov, ki jih bodo prav tako kot oba mla- deniča, prijavili tožilstvu. NEZAKLENJEN PREDAL V noči med preteklim pet- kom na soboto je zaenkrat neznani storilec vlomil v go- stilno »Jelka« v Zrečah. Iz nezaklenjenega predala (!) točilne mize je odnesel več kot za 19.000 dinarjev goto- vine. STRELA POŽGALA KOZOLEC V soboto pozno zvečer je udarila strela v kozolec, last ANTONA VIDMAJERJA, v Bukovžlaku 39 pri Teharjih. Gasilcem in občanom je iz gorečega kozolca uspelo re- šiti traktor s priključki, na-' kladalko in kolo z motorjem, vse ostalo pa je zgorelo. Ško- do so ocenili na okoli 600.000 dinarjev. ZARADI STRELE MILIJON ŠKODE V stanovanjsko hišo in v gospodarsko poslopje na Planini pri Ljubnem, ki je last FRANCA KRUMPAC- NIKA, je preteklo soboto po- poldne udarila strela, ki je povzročila škode za milijon dinarjev. Zgorelo je namreč celotno gospodarsko poslop- je z vsemi stroji in živino (le enega konja in eno kravo so uspeli rešiti) ter cela hiša. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU PO SINGAPURU IN INDONEZIJI (8) NOČ NA SINGAPORE LADY PIŠE: JANEZ VEDENIK V Singapuru raztovorijo kar tretjino vsega tovora, ki ga vozijo na ladjah iz vsega sveta. V pristanišču Clifford Pier so zasidrani tankerji, to- vorne trgovske ladje, potni- ške ladje in na stotine džunk, ribiških ladij, jaht in jadrnic. Prijetna je vožnja po prista- nišču z udobnimi motornimi ladjami. Še zlasti prijetno je na dveh ladjah, ki sta preure- jeni v restavraciji. Najbolj znana je Singapore Lady, ki spominja na znamenite ladje z Missisipija. Restavracijo, oziroma ladjo odprejo popol- dne, nato pa se na njej zbira singapurska smetana ter tu- risti z vsega sveta. Tam pre- živijo celo noč, kar pa niti ni tako naporno, saj je na njej tudi vrsta nočnih lokalov, disco klub in še kaj. Da o plesu niti ne govorimo. In ko takole sedi človek na krovu, v eni izmed restavracij ter gleda na razsvetljeno mesto. se mu za trenutek zazdi, kot da je član tako imenovane ameriške visoke druščine, o kateri tako radi sanjamo ob gledanju raznih ameriških filmskih limonad. Najbolj presenetljiva je cena večerje, ki je še kar razkošna. Kakš- nih petnajst naših starih tiso- čakov. Človek pa se mora kar namučiti, da pospravi vse iz krožnikov. Najbolj raz- košna večerja pa velja okrog trideset naših tisočakov. Blizu Clifford Piera leži nekakšen nakupovalni cen- ter, preurejen v arabski stil, kjer si lahko privoščimo na- kup cele vrste zares zanimi- vih spominkov, ki prihajajo z vsega sveta. Nekaj korakov naprej je Change Alley, ki jo sestavljajo majhne in ozke ulice, kjer je na stotine pro- dajaln. Izdelke kupujejo, prodajajo in preprodajajo Kitajci, Indijci, Malajci, Fili- pinci, Japonci in kdo ve kdo vse še. Zanimivo jih je gleda- ti, kako se pogajajo za cene. Ce je treba tudi ure in ure dolgo. Razkošni nakupovalni center Singapura je Raffles Plače. Čudovite, pravzaprav impozantne so zgradbe veči- ne največjih svetovnih bank in trgovskih hiš. V številnih prodajalnah v tem delu me- sta prodajajo fotoaparate, filmske kamere, radijske in televizijske sprejemnike, magnetofone, kasetofone, gramofone... Vse najnovej- še izdelke svetovne avdiovi- žuelne tehnike. Lepo so znali poskrbeti za parkirišča. Zgradili so jih pod zemljo, precej avtomobilov pa prav gotovo sprejme tudi velika, dvanajstnadstropna garaža. V singapurskem Raffles Plače lahko vidimo čudovite zgradbe svetovnih bančnih in trgovskih hiš. Kdo ve, kakšne posle sklepajo za zaprtimi vrati, vsekakor pa gre za številke, da se navadnemu zemljanu vzrti v glavi. JE SPLAV ŽE UMOR? »DNEVNIK« NEROJENEGA BITJA Nikoli ne bo prenehal dvom, ali je prekinitev no- sečnosti, v času, ki ga medi- cina obravnava za neusodne- ga za nosečnico, umor ali ni. Revija »Zlato zdravje« je po podatkih zdravnika objavila »Dnevnik nerojenega bitja«. To je kratek dnevnik s pre- tresljivim zaključkom: 13. NOVEMBER Danes se je začelo moje življenje. Moji starši tega še ne vedo. Sem še majhna - komaj za jabolčno peško me je, toda nesporno sem to jaz. Nekaj je zanesljivo - deklica bom z modrimi očmi in svet- Umi lasmi. 27. NOVEMBER Majčkeno sem že zrasla, toda še vedno premajhna, da bi kaj počela z lastno močjo. Mamino telo stori vse za me- ne, čeprav sama še ne ve, da se nahajam v njenem trebu- hu in da me njena kri hrani. 2. DECEMBER Danes je nastalo nekaj, kar bodo moja usta. Cez leto se bodo radostno smehljala, malo kasneje govorila. Celo vem, katera bo moja prva be- seda: Mama! Kdo trdi, da še nisem človek? Sem, kot je drobtinica tudi kruh. 6. DECEMBER Danes je začelo biti moje srce. Odslej bo bilo svoj ri- tem vse moje življenje, do- kler ne bo nekoč utrujeno in obstalo. Takrat bom mrtva. Toda ta konec je še daleč. Jaz sem na začetku. 12. DECEMBER Vsak dan malo zrastem. Moje roke in noge dobivajo začetno obliko. Toda bo še dolgo trajalo, da bom stopi- cala za mamo in ročicami ob- jela očka. 22. DECEMBER Na mojih rokah se izobli- kujejo majčkeni prstki. Ne- I kega dne bodo držali lutko, j grabili žogo, trgali rožico in segali po drugih rokah. Mor- da bodo nekoč igrali klavir, ustvarjali umetniško sliko? 30. DECEMBER Danes je stric zdravnik po- vedal moji maxTii, da obsta- jam. Si srečna? Morala boš še čakati, da me boš pesto- vala. 16. JANUAR Zdaj imam že pravi prav- cati obrazek. Kako si žeUm, da bi bila podobna moji mami... 20. JANUAR Ce bi ne bila takšna trda tema okoli mene, bi že vide- la. Toda kmalu bodo moje oči ogledovale svet, sončno svetlobo, rožice in druge majhne otroke. Le kako re- snično izgleda morje? Kakš- ni so hribi? In predvsem, mama, kakšna si videti ti? 1. FEBRUAR Mama, slišim biti tvoje srce. Slišiš tudi ti moj tihi; tap-tap-tap? Imela boš zdra- vo hčer. Mnogi otroci imajo težave s prihajanjem na svet. To strički zdravniki ti bodo pomagali. Tudi strah me je. Nekatere matere ne marajo otrok. Ti nisi takšna! Se tako veseliš mene, kot se jaz vese- lim tebe? 4. FEBRUAR Mama, zakaj si to storila?! Zakaj si dopustila, da so mi vzeli življenje. Saj bi bilo vendar lahko tako zelo lepo? HUMOR Dva politika se pogo- varjata: »Kaj ste v svojem naj- novejšem govoru novega povedali?« »Pravzaprav nič.« »Že, že. Toda kako ste formulirali? Šef je svoji tajnici izro- čil seznam oseb, ki jih ne sme spustiti v njegovo pi- sarno in mora reči, da je odsoten: »Vendar dajajte tudi navzven tak vtis, kot da sem odsoten,« ji je še za- bičal. »In kako naj to storim? »Tako kot v resnici. Nič ne delajte... - Dve zajklji se pogovar- jata o uspešnosti svojih odraslih otrok. Pravi ena: - Moj sin je v velikem mestu, kjer opravlja sijaj- no službo srebrne lisice okoli vratu obdarovane ženske. - - Katera živalca se vam je v našem živalskem vrtu najbolj prikupila? vpraša direktor obiskovalca pri izhodu. - Tista »črna mačka«, ki prodaja vstopnice, - odvrne vprašani. OLGA KORBUT - MAMICA Pred sedmimi leti je bila pri svojih sedemnajstih letih kraljica olimpijskih iger v Miinchnu. Štiri zlate medalje si je ta krhka deklica priborila kot telovadka. Njenih 38 kilogra- mov je bilo razdeljenih na 164 centimetrov višine, tako da je izgledalo, da je njeno telo le z mišicami obdano drobno okostje. Bila je kot otrok in tudi zato ljubljanka vseh šport- nikov in občinstva. Seveda tudi Olga ni ušla »strokovnim obrekovalcem«, ki so trdili, da je dekhca žrtev pretiranega prilagojevanja za uspeh, da je zaostala v razvoju do te mere, da to ne bo več popravljivo. Isto so trdili tudi za (zlasti sovjetske) atletinje, ki da so baje možače, kot na primer metalke kroglje, pla- valke itd. Olga se je lani poročila z enaintridesetletnim pevcem za- bavnih pesmi Leonidom Bartkevičem in je letos rodila 10. marca krepkega in zdravega sina. In še nekaj! Fotografom, ki so jo prišU ob njenem najno- vejšem in največjem življenjskem dogodku fotografirat za mnoge občudovalce po svetu, se je brez predsodkov posta- vila pred objektiv s sinkom na prsih, kar je v Sovjetski zvezi še vedno vsakdanja podoba materinstva in povsem priro- dnega obnašanja. MESECI BREZ ČRKE »R«, NISO USTVARJENI ZA SEX, ZATOREJ FANTJE DAJTE MIR, ZA SEPTEMBER ZDAJ NA EX! 23 NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena poš. štev. •§din - Celol. naročnina 230 din, polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.