Dohodkovna povezanost ni samo delitev
Od sprejetja ustave naprej govorimo o 43. 61enu, vidimo nujnpst povezave trgovine s proizvodnjo. Osnutek zakona o združenem delu nam še enkrat nalaga to načelo, ki bi moralo že zdavnaj zaživetl v praksi. Ko govoramo o dohodkovni po-vezavi trgovine in proizvodnje — drugačne povezave ne more biti — pa ne smemo v tej po-vezanosbi gledati na delitev, ampak bi v skupno ustvarje-nem dohodku mocrali videti družbeni interes. Bistveno vpra-šanje dohodkovne povezave bi moralo biti ne to, koliko bo kdo od partnerjev dobil od do-hodka, ampak kam bomo ta skupno usfcvarjeni dohodek na-menild, da se nam bo najpa-metneje obrestoval. Samo v tem primeru vidimo eno izmed temeljnih dolo&l zakona o združenem delu: dohodek je družben!
Eden iamed veletrgovskih ve-likanov je tudi ljubljanska Me-talka, ki stalno sodeluje s 3.000 dobavitelji, 9.000 kupoi in ima v svojih prodajalnah okoli 40 tisoč raznih polizcl&lkov in iz-delkov. Ker nekega modela o dohodkovni povezavi trgovine s proizvodnjo ni in ga zaradi specifike trgovskih organizacij tudi ne more biti, je seveda za-nimivo pogledati k Metalki, ka-ko si takšno povezavo predstav. ljajo.
že po sprejetju ustave in na podlagi 43. dlena so svojim naj-večjim dobaviteljem razposlali okoli 180 osnufckov samouprav-nili sporazumov, kd so določali povezanost. Takšne sporazume je sprejelo le 30 deJovnih orga-nizacij, po treh letih pa vsi skupaj ugotavljajo, da so pre-več deklarativni in da predstav-Ijaijo le nekoliko spremenjene kupo-prodajne  pogodbe.
Prav ti,  sedaj   že  preživeli
samoupravni sporazumd pa so dali Metalki izkušnje, ki bodo še kako koristne pri dejanskem dohodkovnem povezovanju. Najprej so se spustili na vpra-šanje, s kom se povezati. Z ana-lizo so pregledali svoje poslova-nje v zadnjih nekaj letih in ugotovild, da obstaja nekaj de-lovnih organizacij, ki predstav-ljajo v Metalki 60 odstotkov prometa. To- so torej potencial-ni partnerji.
Drugo vprašanje: kako se dogovoriti v povezavi o stro-ških. Tudi tu so naredili pre-gled, saj že nekaj časa sprem-ljajo stroške poslovanja na 165 mestib znobraj svoje delovne organizacije'.
Razprave znotraj Metalke so se trenutno ustavile pri raz-mišljanju o dohodkovni pove-zavi. Sama aloimulacija, ki je rak rana trgovine, zaradi tak-šne povezave ne sme biti večja v podjetniškem smislu, ampak bi morala večja akumulacija — seveda če jo bodo sprejeli vsi, ki v neki dohodkovni poveza-vi sodelujejo — pomeniti tudi boljšo perspekbivo za indusbri-jo, ki bi z večjimi in boljšimi trgovinami ter skladiš6i prav' tako bolje poslovala. V dohod-kovni povezavi bi bilo treba nasbopati z »odprbimi kartami« na obeh sbraneh in zag-otoviti nadin odločanja o namenskem trošenju skupno ustvarjenega dohodka.
D&hodkovna povezava seveda nd edina možnost, ki se ponuja brgovini in proizvodnji. Tu so še inbegracije in pa poslovne inberesne skupnosti. Osnova vsakega povezovanja, in t©ga se v Metalld zavedajo, mora bibi obojesbranski gospodarski in-teres. Akumulacija, ki bi v tak-šnem procesu nastajala, naj bl šla tja, kjer je družbeno najpo-brebneiša.
Konkretni rezulbati razprav v Metalki bodo znani jeseni, po polletnem obračunu. 2e sedaj pa vidijo v razmišljanjih. o dohodkovni povezavi budi do-ločene velike vprašaje: kako naj dajo v isti koš marže in do-hodkovno povezanost, kakonaj opredeldjo priihodek ipd.
S. Matelič