Pobrežje pri Mariboru. Pogrebno društvo za Pobrežje in okolico priredi v nedeljo dne 4. t. m. popoldne na vrtu gostilne Reib&nšuh avojo petletnico. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni. Dolgoše. V n&deljo, 4. septembra, papoldne bo blagoslovitev nove kapelice pri novem mostu. Sezidati jo je dala obitelj Lešnik. Potem zabavna prireditev v gogtilni • Lešnik-Maher- Sv. Vid pri Ptnja. Slomškov dom, j> jfjobil, nov okras. Slikarski mojster g. Karl Omulec od Sv. Antona v Slov. goricah in Jože Osterc sta že prav umetniško izd&lala nekaj kulis in zaves za dom. Nadaljna dela pričneta v kratkem. Ljudstvo res občuduje njihovo vestno in lepo delo. Zgornja Sv. Eungota. V nedeljo dne 14. avgusta t. 1. smo spremili k večnemu počitku najstarejšega Kungočana g. Ivana Vaupotiča, očeta tukajšnjega g. župana. Ogromna udeležba iz vse župnije pa še iz sosednih župnij je pričala, da je užival 891etni etarček' vseobče spoštovanje. Saj je bil vse svoje življenje ye-: ren katoliški mož in poštenjak, o katerem ve-* Ijajo pesnikove besed,e: »Visoko fcislam uče-njaka, ki nam preganja teme zmot, Se bolj pa poštenjaka, ki ve in nodi pravo pot!« NaJ y miru počiva! * ^-f Sy. JuriJ v Slov. goiicah. Bednostni sklad, določen v oporoki Petra Mesareca, že pokojne-: ga veleposestnika v št. Juriju, je še nedotak'njen. Ta veliki kapital je naložen v GlavnJ hranilnici in posojilnici v Št. Lenartu. Obre-: sti od tega sklada so določene za uboge v le-narškem okraju. Ako je bila kedaj potreba in sila, je nastala po zadnji toči. Pri banovini so shranjeni ti akti, apeliramo na g. bana, naj blagovoli takoj ukreniti vse potrebno, da se nakaže pr.zadetim občinam v župniji Sv. Jurij v Slov. goricah večji znesek od obresti, ki i« več let čakajo na prošnjike. Nujna je čim iz< datnejša in hitra pomoč! Sy. Trojica y SIoy. goricah. Prekmursk« »Novine« so pred kratkim časorh pod naslovom »Ganljivo slovo predstojnika 3. reda sv. Frančiška p. Elekta Hamlerja« med drugim zapisale tudi sledeče besede: »Dober pater Elekt, ki smo ga v Prekmurju vsi s tako otro_.kim zaupanjem in nagonsko ljubeznivostjo leto za letom sprejemali, nas zapuščajo. Postarali so se in ne morejo več voditi 3. reda, ki so ga vodili čez 40 let. Pišejo nam, da ne mflrejo preje odstopiti od vodstva 3. reda, do-. kler tega ne sporočijo svojim najljubšim redovnim bratom, češ, da so jim bili Prekmurcl zmiraj najdražji in tudi najhvaležnejši in kako veselo in prelepo da je bilo vsakikrat v lepem Prekmurju!« Pa kdor pozna neutrudljivo delovanje našega ljubeznjivega p. Elekta v, apovednici, na prižnici in vizitiranju skupščin 3. reda, bo moral priznati, da so mu poleg Prekmurcev bili pri srcu tudi prebivalci lepih Slovenskih goric, ki jih je v svpjem življenju prepotoval sto in stokrat. In še sedaj. ko je po 40 letih delovanja za 3. red izročil vodstvo istega »v mlade in sveže roke«, kakor se je sam izrazil v poslovilnem pismu v »Novinah«, ne uživa zasluženega pokoja, temveč je še zmiraj, zlasti še ob romarskih shodih, neutrudljivo delaven v spovednici. Ljubi Bog nam ohrani ljubeznjivega p. Elekta čilega in zdravega do skrajnih mej človeškega življenja! Sv. Trojica v Slov. fjoricah. Prejšnji teden v sredo nas jo ob 7. uri zvef-er preplašil plat zvona. Pričelo je namreč goreti v sredi trga v skladišču trgovca g. Cvetka. Ker so bile v skladišču posode za bencin in petrolej in vse polno raznih lasenih zabojev, je postal ogenj kmalu silno mcčen ter se razširil z vso naglico na vse go.podar.sko poslopje, kjer je bilo tudi innogo sena in slanie. Vsled tega je bila v največji ncvai-nosti hi.a g. Cvetka, katere ;;o je že na več krajih prijemal ogen.j, kakor tudi druge tesno okrog stoječe hiše. Tudi sainostan in cerkev sta bila v veliki nevarnosti. I)a se ogenj ni dalje razširil, s. je zalivaliti samo temu, ker je bilo vreme povsem mirno in ker sta bili vsled prejšnjega dežja napolnjeni z vodo vrlika cisicrna pod samostansko lipo in Klemen.ičeva mlaka, iz katerih so domači in lenarški ognjsgasci črpali vodo. Poleg ognjegascev so prav pridno gasili tudi Se drugi ljudje, ki so vuzili in nosili vodo iz vseh trških mlnk in studencev. Bog nas varuj kakega nadaljnjega ognja, kcr smo sedaj v Irgu skoro brez vsake vode. Msila NsdelJK. Dne 19. avgusta je v Moravcih po dolgein trpljenju ntnrl Alojzij Spindler, hiv.i posestnik, v 81. lelu starosti. Pokojnik je bil zgleden krščanski mož, goapodar in rodoljub, svoj čas tudi moravski župan, vedno neumorno delaven, dokler ga ni zmogla huda Lolezen. A tudi to je prenašal kot krščanski junak nazadnje skoroda mučenik. Kako ga je vse cenilo, je pokazal njegov pogreb, ob katerem ga je pod vodstvcm sina-župnika pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, spremila malodane cela župnija ter sta mu zapela nagrobnice dva pevska zbora. Naj blagi mož in oče uživa v Bogu bogato plačilo za vse obilo dobro, kar je v življenju storil in pretrpeli Našemu narodu pa daj Bog dosti takih mož-očetov, knt je bil blagi pokojnik! Veržej. Kljub.veliki vročini (32 do 34° C) še živimo, pa ne samo ob Muri. Tudi poželi smo, ajdo vsejali, zmlatili, zdaj pa še zidamo. Kar dva obrtnika sta se ojunačila in kljub dvojni suši pričeia z delom lastnih hiš, ki bodo skoroda »vile«. Obilo sreee! — Največ veselja pa smo letos imeli z novo sv. mnšo. Po dolgih 50 letih je zopet prišel eden naših do prelepega duhovskega poklica in celo do misijonskega. Rastejo med nami kmetje, obrtniki, učitelji, vojaki in tudi duhovniki ,čeprav bolj poredko. Misijonarjev pa še niamo vzgojili. Letošnji g. novomašnik Anton Ilanželič je torej prvi duhovnik-misijonar iz naše župnije. Zapel je slovesno sv. mašo v domači cerkvi, v novejn, lepem plašču, ki ga je dobil v dar od botre Marije Aleksič. Da je ves dan lepo potekel, je zasluga njegovih dobrolnikov, zlaati pa še občine, ki se je z velikim trudorn in zanimanjera zavzela za novomašno slovesnost. Naj jim bo Bog bogat plaenik! — Dne 7. avgusta smo se z majhno, a prisrčno akademijo poslovili od g. novomašnika, ki žalibog ni zamogel dalje časa med nami ostati. Dne 9. avgusta je že rnoral nastopiti potovanje v misijone v Južno Ameriko. Zato smo ga ta dan stari in mladi s solzami v očeh spremljali do vlaka, želeč mu sro.no ])qt preko Ljubljane in Turina do Kolumbije, kjer bo eno leto ob morju, da se privadi razmeram in jeziku, poteni pa odide v n»_.lbii_o gobavcov, katerim hoče posvetiti svoje moči. Bog s Teboj! Živeli pa posnemovalci! Ljntomer. Tukaj smo izročili materi zemlji mater iz znano in obče spoštovane Bslečove hiše v Radomerju. Bila je dolgo časa priklenjena na bolniško posteljo in je večkrat prejela sv. znkramente za umirajoče. Sušica jo je popoinoma izsesala in ločitev od vsega zemeljskega je bila lahka in mirna. Zapustilaje ta svet v 85. lotu zemeljskega potovajija. Naj bi bila vsem današnjim materam vzgled, ker vzgojila je 10 otrok v strogo krščanskem duhu. Ker se na dan žalosti ni mogjo vsem udeležencem pogreba osebno zahvaliti, naj bode tem potom izrečena srčna zahvala vseni. Ajjače. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je proslavljalo dne 15. avgusta 50ietnico abstoja dr.uštva. Na pros.lavo je prihitelo mnogd gasilcev in občinstva iz okolice, Murskega poija in tudi so prišli gasilci iz Avstrije. Fa__eie pri Slovcajcraclcu. Daleč naokrog slovi naša občina kot bogata zakladnica divjačine. Že leta in leta posečajo naše gozdove in hribe lovci od blizu in daleč, saj Slovenj, gradčani imajo tu kar cel raj, da, celo iz Ptuja in Čakovca prižene lovska strast razne gospode vsako leto in to ne brez povoda, saj naši gozdovi hranijo «gromno divjačine, tako da jo lahko brez puške in brez vsega ujameš živo. Lepo se spreliajaš po hladu, pa ti jo naenkrat primaha nasproti kak srnjak s svojo izvoljenko, zopet srečaš lisjaka z lisico, kuno itd., da niti ne govorim o kakšnih golobih, srakah, čukib ali zajcih, ker slednjih imamo pa že toliko, da jih hranimo že kar v domaeih hlevih. No pa da ne bo majanja z glavami ali mnenje, da je to mogoče kakšna lovska resnica, naj vam svedoči ta-le slučaj: Dne 12. avgusta sta kakšna dva streljaja od Mikejeve hiše se* kala dva delavca les g. Antona Šavca. Ki' slišita kakšnih 100 metrov nad njima velik šum in pokanje dračja. Takoj eden od tesačev pohiti po hribu navzgor in na svoje veliko iznenadenje vidi bitko dveh krasnih srnjakov. Bitka je bila videti odločilna, kajti že je curljala od obeb. nasprotnikov kri in odmev kresanja rogov je značil, da fu gre zares. Tedaj pokliče prvi tesač Nande svojoga tovariša na pomoč. kci zažene med bojujoča se srnjaka in ju ujame za ogromno rogovje. Toda svojo pogunmost bi skcraj plačal z življenjem, kajti srnjaka sta obupno branila svojo avobodo, in ker drugi tesač ni mogel tako urno pohiteti na potnoč, je prvi moral enega srnjaka izpu-. stiti, obdržal pa je lepega šestletnika. Po dolgem času, ko je že bil ves raztrgan in okraspan, je končno obvladal srnjaka. Prihitel je nato tudi še tovariš, da sta tako z združenimi močmi spravila žival na dom gospodarja, kateri je kot star in izkušen lovec se kar divil krasni živali. Ta srečen dogodek s srnjakom pa je menda dal pobudo našemu strastnemu lovcu Francetu Lahovnik, da se je dal na Veliki šmaren v trobeljski cerkvi vpreči v jarem sv. zakona. Skuzi življenje mu bo drugovala Urška Krevhova iz Trobelj. Nevesta je sestrična pisatelja naše pohorske povesti »Pastir«, katera izhaja v ženski reviji »Vigred«. — Zad-! nje dni smo končno dobili nov most čez tako^ zvani Rdeči potok, kateri dela čast vsem ob-: čanom. Trbonje. Tu je umrla Marija Potočnik, po domače Spodnji Perje, v visoki starosti 74 let Živela je pri svoji hčerki in zetu na prevžitku. Dglgo časa je bolehala na srčni vodenici. Bila je skrbna in vzorna mati in vzgledna katoli* čanka, kar je tudi na zunaj kazala s tem, da je pogosto pristopala k mizi Gospodovi. Že na predvečer vsakega večjega praznika je prišla v župno cerkev, pobožno opravila sv. spoved, dolgo časa se v pobožni molitvi se mudila prl Križanem, čigar podoba je v glavnem oltarju, drugi dan pa z otroško pobožnostjo aprejela bv. obhajilo. Kot tretjerednica ni zamudila sv. odpustkov. Zadnjega polleta jo je mučna bolezen popolnoma priklenila na bolniško postelj, da ni mogla priti več v cerkev, kar jo je silno žalostilo. Na njeno željo pa ji je domači vlč. g. župnik pogosto nesel Jezusa na dom, kar je bilo njeno največje veselje in tolažba. Pri Jezusu je iskala tolažbe in vselej našla, kar je sama večkrat izjavila, rekoč: »Kadar prejmem sv. obhajilo, čutim, da za nekaj časa bolečine ponehajo« Domači in g. Petek, trgovec v Konjicah, njen zet, so ji preskrbeli lep in slovesen pogreb. Poslednja njena volja je bila, naj bi jo pokopal bivši župnik trbonjski, sedaj šentvidski g. Pohrašky, kar se ji je tudi izpolnilo ob navzočnosti g. provizorja Pravsta. Duhovnike je spoštovala, za nebesa se je trudila in gotovo- upamo, do6egla. Naj v miru počiva! — F. P. Št. Janž pri Velenjii. Ni zadosti, da že preživljamo hudo gospodarsko stisko, ki je velika nesreea že samoobsebi. K vseobči nesreči eo se pridriižile še druge. Rja nam je, vsaj v nižinah, močno zmanjšala toliko obetajoči pšertični pridelek, dolgotrajna suša pa žuga uničiti vse jesenske sadeže. Sadje predčasno odpada, grozdje se ne razvija in nekateri travniki so kakor požgani. Hudi časi so. V takih časih človek dvakrat huje občuti ne^rečo požara. V kratkem času zaznamujemo že tretjega. Dne 15. avgusta, ob pol 12. uri ponoči je začelo goreti pri Belarju v Črnovi. Pogorelo je gospodarsko poslopje"in svinjaki z vso živino, vsem žitom in vsem orodjem. Ker so ljudje spali in ni vode, niso mogli rešiti ničesar. Zažgal je hudoben človek, ki ga je nekdo videl ,ob žaru že velikega ognja švigniti v bližnji gozd. Nesreča je tera večja, ker so si domači od požara pred 7 leti, ko sta pogorela hiša in aaarof, komaj malo opomogli, in je sedanja posestnica Helena Čremošnik, potem ko je dne 10. marca t. 1. poLopala svojo ljubo mamo, ostala ob takih razvalinah čisto sama. Dobra srca, pomagajie ji po svojih močeh, da Ja_je preboli hudrudarec! Gornja Poaikva. Dne 4. septembra priredi tukajšnje prostovoljno gasilno društvo tombolo. Ker je društvo šele ustanovljeno, nima Se tudi potrebnega orodja, zato je namenjen čisti dobiček za naiavo gasilnega orodja. Stoperco. Po Stopercah se klati po nasadih g. dr. Brejca zločinec, ki nasade požiga in je izvršil od 10. do 19. avgusta t. 1. že 17 požigov, od katerih smo 8 pogasili brez znatne škode, 0 pa z znatno škodo. Zločirfca pastirji in otroci ppisujejo tako-le: velik moški, zatemnelega obraza, suholav; ima črno suknjo, žametnorujave hlače ter vojaske gamaše, nosi nahrbtpik in baje popravlja kuhinjsko posodo. Majšperk. Dne 17. m. m. smo spremili oto tobilni udeležbi k zadnjemu počitku pokojnega ložefa Petrovič. Umrl je v visoki starosti 81 let. Bil je zadnji izmed treh bratov Petrovičev iz Nove vasi pri Ptuju, katerih eden, Fran fje umrl pred 6 leti y 86. letu, Simon pred 3 leti v Pobrežju pri Ptuju v 83. letu. Bodi vsem trem starčkom, ki so pokopani na raznih pokopališčih, zemljica lahka in blag jim spomin! Nova Štilta pri Gornjemgradu. Kakor vsako leto, smo imeli tudi letos na Veliki šmaren romarski shod. — Dne 19. avgusta se je 81etni 6in posestnika in lesnega trgovca g. Antona Tratnika igral na tesarski stolici jn padel z njo tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Prišel je takoj zdravnik g. dr. Rak, da mu je nogo naravnal. Je v domači oskrbi. — V »Slov. Gospodarju« je bil dne 10. avgusta objavljen dopis iz Nove Štifte pri Gornjemgradu, katerega pa ni pisal gosp. Ivan Pistotnik, ampak nekdo drugi. Šmarje pri Jelšah, (Mravlje.) Pred kratkim smo čitali v »Slovenskem Gospodarju« o nekem čudnem pojavu nad cerkvijo sv. Roka v Šmarju pri Jelšah: od daleč je bilo videti, kakor da bi se dvigal dim iz strehe, tako da so Ijudje mislili, da cerkev gori. Prikazen so povzročili roji mravelj. Poleti opaziš včasih v mravljiščih poleg navadnih mravelj delavk tudi krilate samce in samice. Lepega dne v avgustu te živali rojijo, kakor čebele, da se visoko v zraku sparijo. Pri tem se združijo živali mnogih mravljišč v pravcat oblak in obletavajo, gibajo se navzgor dn navzdol, visoko se nahajajoče predmete, n. pr. razgledne in cerkvene stolpe. Ko so se živali sparile, popadajo na tla. Samci kmalu poginejo, oplojene samice pa se vrnejo ali v staro mravljišče, ali pa si zgrade lastna bivališča, nova mravljišča. Njih prva skrb je, da se znebijo kril, ki bi jih pri hoji ovirala. Šmarje pri Jelšah. Vendar smo zopet dobili nekaj dežja. Zemlja je že hudo zevala in vročina vedno hujše pritiskala. Na Jernejevo pa se je proti večeru zoblačilo; precej dolgo so nam grozili temni oblaki od celjske in konjiške strani ter so nas strašili švigajoči bliski in votlo bobnenje. Bali smo se, da nam »pesji dnevi« za slovo zapojejo žalostno pesem. Pa, hvala Bogu, je prišel le krate-k naliv, kateremu je za četrt ure sledil pohleven dež. V.i smo ee veselili. Toda skalil nam je to veselje mogočen dim* od dveh zapadnih strani. Kmalu so se prikfizali usodni piameni nad prazno stoječo Ratajevo hišico na Predelu, katero so v mraku popolno zažgali. Kakor smo zvedeli in se tudi sami prepričali, je pa strela udarfla tudi v ponosno gospodarsko poslopje posestnika Žnidarja, po domače Stan teta, pri Sv. Vidu. Vkljub velikemu naporu domačih in šmarskih gasilcev je zgorelo do tal In z njim tudi ena svinja, mlatilnicn, gepelj, slama, knna in ravnokar spravl.eno žito. Cudno je to tembolj, ker trije strelovodi v največji bližini poslopja niso mogli bliska odgnati. — Ob sladkem imenu Marijinem, to je dne 11. aeptembra, obhajamo pri Sv. Roku zadnji veliki shod. Pred dvema letoma je na male maše dan udarilo v cerkev nad velikimi vrati, pa so nastali ogenj junaški sosedje pogasili kmalu. V hvaležni spomin zato združajemo od takrat naprej lepo roraarsko pobožnost z zahvalno pesmijo po slovesni sveti maši ob desetih. Veliko romarjev pa je bilo lani že tudi pri peti sv. maši ob devetili, po kateri so molili »spomine«. ;— »Kolendarji« pravijo: »Sv. Lovrenc pa sv. Jerne} lep, še dolgo v jeseni bo topel svet« in: »Ako je vreme na sv. Lovrenca in sv. Jerneja lepo bilo, se tudi v jeseni ne bode skazilo«. Če imajo prav, potem bi se letos lahko lepe jeseni in dobre paše veselili. Pišece. Požar smo zopet imeli. Zgnrela je hiša in gospodarsko poslopje g. Ogorevcu v Globokem. Brez strehe je sedaj g. Ogorevc in prevžitkar Medved, ki je tudi v hiši stanoval. Kdo je zažgal, se ne ve. Sumi se pa, da je podtaknila tudi tu zločinska roka, kakor pri g. Černelču pred kratkim. Bo res treba napeti vse sile, da se zločinca spravi na varno. Saj drugače tudi drugi nismo varni pred njim. — Naš rudnik »Nova nada« v Globokem je zopet v polnem obratu. Malo bo s tem zopet rešena brezposelna kriza, ker je rudnik zaposlil 200 delavcev. Škoda le to, da do rudnika ni železnice, ampak se mora ves premog, ki je lignit, spravljati s konji v Brežice na postajo. No, pa bodo tudi vozniki nekaj zaslužili! Sv. Vid pri Planlnl. Dne 10. avgusta t. 1., med 5. in 6. uro popoldan, je obiskala našo župnijo huda toča z viharjem, pobila nebroj šip na oknih in trgala strehe. Najhujše je prizadeta občina Planinska vas. Ker je letos žito pozno zvrelo, je mnogim posestnikom potolkla tudi pšenico. Ljudje žalostno gledajo gola ko-: ruzna stebla ter osmukano fižolovo kolje. Gospodarji, v kolikor imajo naloženih prihrankov v hraniJnici, istih vsled slabih razmer na denarnem trgu ne morejo dvigniti, živina tudi nima nikake cene, sploh pa se še prodati ne da. Plačati bi bilo treba davek, pa kje bo ubogi kmet dobil denar. Pl-nina pri Sevnici. V četrtek dne 18. avg. so zopet milo zadoneli zvonovi tukajšnje cerk-: ve ter raznesli sporočilo, da je ugrabila kruta, neizprosna smrt, povsod poznanega in zelo priljubljenega Bohinčevega Pepčka. Komaj v 13. letu je moralo ugasniti veselo, nadebudno ter veliko obetajoče mlado življenje. Zato je bil to za vsakega, ki ga je poznal, zelo žalosten ter globokosežni občutek. Gotovo pa je bil največji udarec za njegove starše, ki so izgubili sina, edinca, ter zares ponosno obetajočega naslednika Bohinčeve rodovine. Zato izrekamo staršem in sestram iskreno sožalje!