ACTA HI STRIAE • 11 • 2003 • 2 
prejeto: 2003-11-27 UDK 341.234(450.36=863)" 1941/1943" 
KRATEK ORIS PRAVNO-POLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA 
PREBIVALSTVA JULIJSKE KRAJINE OD ITALIJANSKEGA VSTOPA 
V V O J N O IN NAPADA NA JUGOSLAVIJO D O ITALIJANSKE 
KAPITULACIJE V SEPTEMBRU 1943 
Samo KRISTEN 
Inštitut za narodnostna vprašanja, SI-S 000 Ljubljana, Erjavčeva 26 
e- ma i 1: sa mo. kri sten @ guest, antes .si 
IZVLEČEK 
Prispevek, obravnava glavne značilnosti pravno-političnega položaja slovenskega 
prebivalstva Julijske krajine v času od italijanskega vstopa v vojno in napada na 
Jugoslavijo do kapitulacije 8. septembra 1943. Do konca leta 1940 so bili v Julijski 
krajini uporabljani preventivni, in represivni ukrepi, uveljavljani na celotnem ob-
močju italijanske države, vendar v večjem števila in z nekaterimi specifičnostmi 
(ustanavljanje "specialnih bataljonov" kot posredna oblika konjinacije oziroma 
internacije, za vojne obveznike slovenskega in hrvaškega rodu. ter njihovo pošiljanje v 
notranjost Italije). Po aneksi/i Ljubljanske pokrajine se položaj ni izboljšal, temveč 
se je še od dne italijanskega vstopa v vojno nenehoma slabšal (npr. množične 
aretacije v avgustu 1940, prisilne evakuacije civilnega prebivalstva iz obmejnega 
pasu pred napadom na Jugoslavijo, drugi tržaški proces decembra 1941), na raz-
širitev partizanskega gibanja prek nekdanje rapalske meje pa so oblasti v letih 1942-
43 odgovorile podobno kot v Ljubljanski pokrajini ™ s požigi vasi, poboji civilistov, 
aretacijami, deponiranjem in interniranjem sodelavcev ter njihovih sorodnikov. 
Posebno sodišče za zaščito države je v Rimu je še naprej izrekalo smrtne in težke 
zaporne kazni, v Trstu pa je bil ustanovljen "Posebni inšpektorat javne varnosti za 
Julijsko krajino" z obsežnimi diskrecionarnimi pooblastili pri zatiranju antifa-
šističnega delovanja. Po Mussolinijevem padcu so se v kratkem obdobju badogli-
evskega interregnum a sicer pojavljale posamične pobude za izboljšanje pravnega 
položaja slovenskega prebivalstva, a je vlada v Rimu zanje ostajala gluha. 
Ključne besede: pravni položaj narodnostnih manjšin, Slovenci, Julijska krajina, 
Trst, Gorica, Italija, Ljubljanska pokrajina, fašizem, druga svetovna vojna 
57 
ACTA. HISTRIAE • 1.1 • 2003 • 2 
Samo KRi STEN; KRATEK ORES PRAVNO-POLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA ... 57-7(1 
A S H O R T D E L I N E A T I O N O F T H E L E G A L - P O L I T I C A L S T A T U S O F 
S L O V E N E P O P U L A T I O N I N T H E V E N E Z I A G I U L I A R E G I O N F R O M I T A L I A N 
E N T R Y I N T O W O R L D W A R H A N D A G G R E S S I O N A G A I N S T Y U G O S L A V I A 
T O T H E I T A L I A N C A P I T U L A T I O N IN S E P T E M B E R , 1943 
ABSTRACT 
The present contribution discusses some of the major characteristics of the legal-
political position of the Slovene population of the Venezia Giulia region from the 
time Italy entered World War U and attacked Yugoslavia to the capitulation on 8 
September, 1943, Until the end of 1940, ceitain preventive and repressive measures 
were practiced, as already firmly established in the entire territory of the Italian 
state, except that in much greater numbers and with some special features (formation 
of "special battalions" as a direct form of confinement or internment for war ser-
vicemen of the Slovene and Croatian stock to be eventually sent into Italy's interior). 
After the annexation of the "Ljubljana Province", the situation did. not improve but 
only began to worsen with the Italian entiy into war (e.g., mass detentions in August 
¡940, forcible evacuations of the civil population from the crossbord.er belt prior to 
the attack on Yugoslavia, the Second Trieste Trial in December, 1941), while in 
1942-¡943 the authorities reacted to the expansion of the partisan movement across 
the former Rapallo frontier in a similar manner as in Ljubljana Province, i.e., by 
burning villages, killing civilians, arresting, deporting and interning collaborators 
and their relatives. In Rome, a special court for the protection of the state continued 
to pronounce death and harsh prison sentences, while in Trieste a "Special Public 
Security Inspectorate for the Venezia Giulia Region" was set up, with almost unli-
mited power in the oppression of the anti-fascist movement After Mussolini's fall, 
some initiatives for the improvement of the legal status of the Slovene population 
were indeed made in the short period of the Badoglian interregnum, but the go-
vernment in Rome remained deaf to all pleas. 
Key words: legal status of national minorities, Slovenes, Venezia Giulia, Triest, 
Gorizia, Italy, Ljubljana region, fascism, World. War H 
V apri lu 1941 j e faš i s t ična I tal i ja z n e n a p o v e d a n i m , v v o j n e m zavezn i š tvu s Hi t -
l e r j evo N e m č i j o , B o l g a r i j o in M a d ž a r s k o s p r o ž e n i m n a p a d o m n a K r a l j e v i n o Jugos la -
v i jo in z aneks i j ami n jenih o z e m e l j m e d n a r o d n o p r a v n o e n o s t r a n s k o razve l jav i la 
r apa l sko m e j o , t ako imenovan i sacro confine. Š e s t i n d v a j s e t e g a apr i la 1941, deset dni 
p o kapi tu lac i j i j u g o s l o v a n s k i h oborožen ih sil, j e i tal i janski z u n a n j i min is te r g ro f 
58 
ACTA HISTRÍAE • II • 2003 • 2 
Sanic KRI S ? EN: KRATEK ORIS PRAVNO-POLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA .. . , 57-76 
C i a n o v s v o j d n e v n i k zap isa l : " S k u p a j z D u c e j e m p r i p r a v l j a m o dekre t za aneks i jo 
L j u b l j a n e : i t a l i janske p r o v i n c e s š i roko admin i s t r a t ivno , ku l tu rno in f i ska lno av tono-
m i j o . N a š e l iberalno r avnan je , v p r imer jav i z n e č l o v e š k i m n e m š k i m , bi nam mora lo 
prinesti s i m p a t i j o H r v a t o v (sic!) ."1 
Tre t j ega m a j a 1941 si j e Kra l jev ina I tal i ja s k r a l j e v i m z a k o n s k i m d e k r e t o m ("de-
c re to - l egge" ) tudi f o r m a l n o p r a v n o anekt i ra la ve l ik del p r e d v o j n e D i a v s k e b a n o v i n e z 
g l avn im m e s t o m L j u b l j a n o . S t e m s e j e s l o v e n s k o o z e m l j e pod I tal i jo spomlad i 1941 
p o v e č a l o za 4 5 5 0 kvadra tn ih k i lomet rov , s 3 3 9 . 7 5 1 p reb iva lc i na novo anek t i r anem 
o z e m l j u pa s e j e zno t ra j m e j a Kra l j ev ine I tal i je znaš lo že o k r o g 700 .000 Slovencev. 
U s t a n o v i t e v in pr ik l juč i tev t ako i m e n o v a n e L j u b l j a n s k e p o k r a j i n e j e bila v f lagrant-
n e m n a s p r o t j u z določi l i m e d n a r o d n e g a v o j n e g a p rava , ki ne dopušča aneks i je v 
vo ja šk ih o p e r a c i j a h okup i r anega o z e m l j a p red p o d p i s o m m i r o v n e pogodbe . 
R a p a l s k a m e j a , ki j e de jure p reneha la obs ta ja t i , j e s icer š e vedno deli la stare 
d r ž a v l j a n e od "aneks i j sk ih" , vendar le v obl iki in terne ca r in ske in po l ic i j ske ločnice, 
m e d t e m ko se j e n o v a d ržavna m e j a po skleni tv i D u n a j s k e p o g o d b e pomakn i l a do 
r e k e ' S a v e . S l o v e n s k e m u preb iva l s tvu L j u b l j a n s k e p o k r a j i n e j e bila s p o s e b n i m 
s ta tu tom z a g o t o v l j e n a e tnična in ku l tu rna a v t o n o m i j a . Fašis t ični rež im, ki se j e za-
vedal u m e t n e g a z n a č a j a nove razmej i tve , j e hote! z n j e g o v o pode l i tv i jo pokaza t i 
svo jo "ve l ikodušnos t " v p r imer j av i z nac is t ično pol i t iko bruta lne ge rman izac i j e na 
G o r e n j s k e m in Š t a j e r s k e m , si t ako pr idobi t i n a k l o n j e n o s t nov ih pod ložn ikov , spr ičo 
n e z a u p a n j a d o pr ikr i t ih n a m e n o v o snega z a v e z n i k a pa d o l g o r o č n o tudi otežiti t ra-
d ic iona ln i n e m š k i D ran g nach Triest . 
Po spre je t ju dekre ta o pr ik l juči tv i L j u b l j a n s k e p o k r a j i n e sta š tev i lčno m o č n o 
p o v e č a n o s l o v e n s k o m a n j š i n o pod Itali jo, ki j e z d a j Štela že skora j po lov ico slo-
v e n s k e g a n a r o d a , ses tavl ja l i d v e kategor i j i p reb iva l s tva . S l o v e n c e m , p r e d v o j n i m 
d r ž a v l j a n o m Ital i je , za ka te re j e še napre j v celot i ve l ja la z a k o n o d a j a Kra l j ev ine 
Itali je, v k l j u č n o z v s e m i r azna rodova ln imi p redp i s i f a š i s t i čnega "ven tenn ia" , 2 so se 
n a m r e č pr idruži l i t ako imenovan i aneks i j sk i d ržav l j an i ("c i t tadini d ' aness ione" ) urad-
no d v o j e z i č n e L j u b l j a n s k e pokra j ine , ki s o dob i l i a v t o n o m i j o in bili op roščen i vo-
j a š k e obveznos t i . Hkra t i j e na anek t i r anem o b m o č j u L j u b l j a n s k e pokra j ine t ako kot 
na vseh d r u g i h ozeml j i h b ivše Jugos lav i j e , ki s o j i h z a s e d l e i ta l i janske sile, po M u s -
s o l i n i j e v e m u k a z u z d n e 24. aprila 1941 š e n a p r e j ve l j a l a s tara j u g o s l o v a n s k a zako-
n o d a j a "v c ivi lnih , t rgovinsk ih , m e n i č n i h in k a z e n s k i h z a d e v a h " , če ne bi b i lo od -
r e j e n o d r u g a č e "s p o s e b n i m i do ločbami , k i j i h i z d a j o i ta l i janske ob las t i " . 3 
t "insieme al Duce prepariamo ü decreto per' i'afinessione di Lubiaria: una provincia italiana con larghe 
autonomie amminisuativc, cultural! e fiscali. I! aostro tratíamenío libera le, confroníaío con quello 
inumanodei tedesehi, dovrebbe attirarci ía simpatíadei croati . . ." (Gano, 1947,22) 
2 Sistematična ii.alijanizaci.ja priimkov, k i j e imela zakonsko podlago v lelu f 92<5, s e j e na primer, kol 
opozarja Paolo Parovel, nadaljevala vse do leta 1945, s sporadičmmi epizodami pravzaprav vse "do 
danes" (Parovel. 1985, 35}. 
3 Za izvirno besedilo odredbe gl. Ferenc, 1999. 33-34. V okvira ukrepov, ki jih je prineslo s seboj vojno 
59 
ACTA H5STRIAE • 11 • 2(103 • 2 
Samo KRISTER: KRATEK ORIS PRAVNO-POUTiČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA . . . , 57 -76 
T o d a z n a j n o v e j š o a r o n d a c i j o d r ž a v n e g a o z e m l j a s e j e p o j a v i l t u d i p o l o ž a j , ki j e 
bil p o v s e m o č i t n o p a r a d o k s a l e n ; p r a v k a r p r i k l j u č e n i m S l o v e n c e m , k i n i s o b i l i 
p o l n o p r a v n i d r ž a v l j a n i K r a l j e v i n e I t a l i j e , j e f a š i s t i č n i r e ž i m d o p u s t i l u p o r a b o l a s t n e g a 
j e z i k a , o b s t o j l a s t n e g a š o l s t v a in s o u d e l e ž b o v p o k r a j i n s k i a d m i n i s t r a c i j i , n j i h o v i m 
p r a v t a k o š t e v i l n i m r o j a k o m v J u l i j s k i k r a j i n i pa j e v s e t o š e n a p r e j o d r e k a l . 4 S e v e d a 
s o s t r a n k i n i h i e r a r h i v J u l i j s k i k r a j i n i n e m u d o m a z a č e l i o p o z a r j a t i n a p r i v l a č n o s t 
z g l e d a , ki bi ga l a h k o imel o b s t o j " s l o v a n s k i h " šo l in u p r a v i t e l j e v v L j u b l j a n s k i 
p o k r a j i n i , s v a r i l a p a j e b i lo s l i ša t i t u d i i z v o j a š k i h k r o g o v . " Ž e l j a p o b o l j š e m r a v -
n a n j u , p o d o b n e m t i s t e m u , ki s o g a d e l e ž n i l j u b l j a n s k i S l o v a n i , l a h k o v t e m t r e n u t k u 
s a m o o b u j a t e ž n j e p o s l o v a n s k e m j e z i k u , s l o v a n s k i šo l i , b o l j š e m r a v n a n j u s S l o v a n i , " 
m o r d a p a c e l o p o " p o s e b n i p o l i t i č n i o b l i k i , k i j o j e r a z s u l o n e k d a n j e J u g o s l a v i j e 
u n i č i l o " in " j o b o r u s k i p o r a z d o k o n č n o p o k o p a l . . . " ( F e r e n c , 1 9 8 7 , 1 6 0 ) j e g e n e r a l n i 
š t a b k o p e n s k e v o j s k e š t i r i m e s e c e p o n e m š k e m n a p a d u n a S o v j e t s k o z v e z o o p o z a r j a l 
v r h o v n e g a p o v e l j n i k a B e n i t a M u s s o l i n i j a . 5 
stanje na celotnem državnem ozemlju, je Benito Mussolini kot vrhovni poveljnik oboroženih sii 3. 
oktobra 1941 z razglasom, objavljenim v uradnem listu Kraljevine Italije 7, oktobra j941» za sojenje 
kaznivih dejanj proti državi in režimu pooblastil vojna sodišča pri poveljstvih armad in teritorialnih 
obramb, nato pa z novim ra7.gl.isom 24. oktobra 1941 kategorijo kaznivih dejanj v pristojnosti vojnega 
sodstva razširil Se na protirežimsko in protidižavno propagandno delovanje in manifestacije. Kralj 
Viltorio Emroanuele lil. je prav tako 3. oktobra 1941 izdal ukaz, da se njegova odredba z dne 4. aprila 
1941 - torej tik pred napadom na Jugoslavijo - o razglasitvi vojnih razmer na delu matičnega ozemlja 
razšnja tudi na teritorije, ki so bili /, kraljevima dekretoma tretjega iti osemnajstega maja ¡941 
priključeni Kraljevim Italiji, lo pa je seveda pomenilo, da so od oktobra 194! tudi za Ljubljansko 
pokrajino veljale vojne razmere, Ilkraii je bil še pred koncem leta s kraljevskim dekretom z dne 26. 
decembra 1941 ("Estensione delle leggi i'ondamentalt del regno ai territori annessi con Regi decreti-
iegge 3 maggio 1941-XIX e 1?. maggio 1941-XtX N. 452") tudi na Ljubljansko pokrajino razširjen 
temeljni korpus italijanske zakonodaje (za celotno besedilo dekreta gl. Cuzzi, 1998, 294-296). 
4 Dennison I. Rusinow je takole ponazoril osnovno dilemo, pred katero so stali fašistični oblastniki ob 
priključitvi novih ozemelj: "Of these new Italian territories with their compactly Slav populations, the 
ones adjacent to the old frontiers - Ljubljana Province and the Kupa district - posed a special problem 
for their new masters: how cotild the inhabitants be reconciled to Italian nile (an urgent need, in view 
of manifest German territorial greed just beyond highly artificial new frontiers) without broad 
guarantees thet their separate national identities be respected, yet how could they be given guarantees 
clearly denied their co-nationals within the former boundaries of Italy just to the west? The Italians 
answered by attempting to have it both ways, by granting Slovene and Croat schools, administration, 
and cultural organisations in the new territories while continuing to deny them in the old. Striking 
enough in Ljubljana, the anomalies were even more ridiculous in the expanded Qnarnero in which 
Croats living in eastern districts enjoyed important rights denied to Croats living in western areas of 
the same province." (Rusinow, 1969,273-274). 
5 Iz perspektive Slovencev in Hrvatov, "starih" državljanov kraljevine Italije, naj bi bil omenjeni 
"paradoks" v interpretaciji italijanskega avtorja videli takole: "Naturalmente gii Slavi della Venezia 
Giulia, appartenenit ai territori anessi dopo la prima guerra moitdiale. diveimero aneor piu furibondi 
perche, ad esempio a Fitime, persone abitenti a poehi metri di distanza, nella zona neo-anessa, 
godevano di diritti di cui i vecchi croati, cittadini italiani dal 1924, non f ravano Nella Slovenia, i 
imovi cittadini italiani di lingua slava apprezzarono mol to il fatto tii non essere maltraitaii come i loro 
con na z iona I i vi ven t i nei territori occupati dal I a Germani» o da essi forzatameme fatii trasmigrare 
6 0 
ACTA HÍSTRIAE • 11 • 2003 • 2 
Sanio KK1STEN: KRATEK ORIS P R A V N O - P O U T i Č N E G A POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA . . . . 51-76 
V j u n i j u i 941, ko s e j e tudi o b i tal i janski as is tenci , zaobsežen i v kratici A R M I R , 
začel bo j za g e r m a n s k i " L e b e n s r a u m " na v z h o d u , j e i ta l i janski zgodov ina r in g e o g r a f 
G i u s e p p e Carac i v r ep rezen ta t ivnem m e s e č n i k u "Le vie dTtalia" ugotav l ja l , da ni 
t reba videt i m kaki 'snega nak l juč j a v de j s tvu , d a se j e " reorganizac i ja ev ropskega 
ter i tor i ja za nas I ta l i jane začela z us tvar i tv i jo deve t indeve tdese t e p rov ince Kra l jev ine , 
i m e n o v a n e p o L jub l j an i " (Caraci , 1941, 671) . G l a v n e m u mes tu n o v e province , ki na j 
bi p reseneča lo s s v o j i m "čisto nič b a l k a n s k i m " , t e m v e č " p o u d a r j e n o z a h o d n j a š k i m in 
s r e d n j e e v r o p s k i m v idezom" , j e p re rokova l kar n a j b o l j š o p r ihodnos t . Hkrati j e L jub-
l jani , v kateri na j bi bil opazen kontras t m e d n j e n o " s k r o m n o d e m o g r a f s k o s t ruk turo" 
in " n j e n o vol jo , da se af i rmira ko t ve l iko m e s t o v n a j b o l j dos to j ans tvenem p o m e n u te 
besede" , s t ip ično n a b u h l o pa te t iko f a š i s t i čnega r e ž i m a zagotovi l : "Ta ambic i ja , ki se 
p o d r e ž i m o m j u g o s l o v a n s k i h b r a t o v ni m o g l a uresnič i t i , bo izpoln jena , o t em smo 
lahko prepr ičani , pod s rečnim z n a m e n j e m R i m a . " (Carac i , 1941, 6 8 0 ) 
O s e m m e s e c e v za t em j e i ta l i janski o k u p a t o r na o b o r o ž e n o vs ta jo , sp roženo po 
n e m š k e m , na padu na Z S S R , odgovor i l t ako , d a j e L j u b l j a n o kot p rvo mes to v Evrop i 
obda l z b o d e č o žico, zvezni ta jn ik nac iona lne faš i s t i čne s t ranke A ldo Vidt issoni pa j e 
o b nas topu n o v e g a leta 1942 že i zpovedova l odkr i t e g e n o c i d n e n a m e r e v r a z m e r j u do 
S l o v e n c e v nasp loh . Š e s t i n d v a j s e t i m i T r ž a č a n , ki j e na Čelo P N F prišel konec 
d e c e m b r a 1941, pri t e m niti ni več r az ločeva l m e d S lovenc i , d ržavl jan i I tal i je, in 
" aneks i j sk imi d ržav l jan i" v L jub l j ansk i pokra j in i . " H o č e pobit i vse. D o v o l i m si 
p r ipomni t i , da j i h j e mi l i jon . N i p o m e m b n o - o d g o v o r i o d l o č n o - treba j e ravnat i kot 
A s k a r j i in j i h vse iztrebiti . . . " (C iano , 1947, 110) si j e 5. j a n u a r j a 1942 v svo j dnev-
n ik zap i sa ! zunan j i minis ter , oč i tno tudi s a m p resenečen nad mor i l sk imi viz i jami 
t r ža škega jur i s ta . 
K m a l u p o zače tku p rve vel ike p ro t ipa r t i zanske o f e n z i v e j e tudi C ianov tast l jud-
s tvu , ki "nas ne b o nikoli l jubi lo" , zagrozi l s " t rd im in n e u p o g l j i v i m z a k o n o m R i m a " . 
" N o n sare i a l ieno dal t r ans fe r imen to di m a s s e di popo laz ion i , " (Ferenc , 2 0 0 0 , 15) j e 
de j a l 31 . j u l i j a 1942 v Gor ic i M u s s o l i n i in hkrat i napoveda l "nov c ike l" v r a v n a n j u s 
"Slovani" zno t r a j i ta l i janskih me ja : "Ta l juds tva si b o d o zapomni l a , d a j e zakon R ima 
neupog l j i v . U k a z u j e m i zva j an j e t ega zakona . Tis t i , ki ne b o d o položi l i o rož ja in ne-
hal i bo lno sanja t i , na j vedo , da b o d o p o p o l n o m a uničen i ; n j i h o v o ime t j e in n j ihove 
hiše b o d o d o b e s e d n o zbr i sane z z e m l j e . T a k š e n j e bil večn i zakon Rima , bodis i v 
času r epub l ike bodisi v času cesars tva ." (Ferenc , 1987, 4 0 9 ) 
Z d i rek t ivami , i z rečenimi v Goric i , se je i ta l i janski d ik ta tor ž e ze lo pribl ižal 
t o t a l i t a rnemu vzorn iku v Ber l inu (Fogar , 1999, 34) , n j e g o v e g r o ž n j e pa so p o d o b n o 
ko t tista, ki s e j e zdela g ro fu C ianu v j a n u a r j u 1942 še pre t i rana , n a p o v e d o v a l e ne le 
izrazi to zaos t r i t ev metod , s ka ter imi na j bi bil z l o m l j e n s lovensk i odpor , t e m v e č tudi 
altrove. Invece i loro coniiazionaii dell'aiuica Venezia Giulia cominciarono a protestare per otteoere, 
essi puré, scuole ed amminisirazioni proprie, facendo rísvegliare que] fermento che si era assopito ..." 
(De Castra, 1981, 141} 
61 
ACTA HISTRIAE • U • 2003 • 2 
Samo KRISTEN: KRATEK ORIS P K A V N 0 - P 0 U T I Č N E C A POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA ..., 57-76 
nepr ikr i to t e n d e n c o po br isanju ločnic m e d o b e m a d e l o m a s l o v e n s k e g a n a r o d a 
zno t r a j i ta l i janskih meja.1a D v a dni p o M u s s o l i n i j e v e m ob i sku G o r i c e j e p o v e l j n i k 11. 
a r m a d n e g a z b o r a genera l Robot t i t ako le povze l opera t ivn i in pol i t ični smise l 
pode l j en ih navodi l : "Internirat i n e o m e j e n o vse. V i š j i m o b l a s t e m ni tu ja mise l , da 
in te rn i ramo vse S l o v e n c e ter nase l imo n a m e s t o n j ih I ta l i jane (d ruž ine r a n j e n c e v in 
pad l ih I ta l i janov) . Z d r u g i m i besedami , d a u s k l a d i m o rasne m e j e s po l i t i čn imi . " (Pe-
rene , 2000 , 15)7 N e r o n s k i ukaz , izrečen na R o b o t t i j e v e m ses tanku s p o d r e j e n i m i o f i -
c i r j i , j e bi lo v vse j n j egov i radikalnost i m o g o č e postavi t i e n a k o p r a v n o o b b o k 
V i d u s s o n i j e v i iz javi : "Za vsako c e n o j e t reba obnov i t i i t a l i j ansko p r e v l a d o in ug led , 
pa čep rav bi moral i izginit i vsi S lovenc i in bi m o r a l a bit i u n i č e n a vsa S loven i j a . " 
(Fe renc , 1 9 9 9 , 2 2 ) 
N e le, da se pravni in de j ansk i p o l o ž a j S l o v e n c e v v Ju l i j sk i k ra j in i p o pr ik l juč i tv i 
" l j ub l j ansk ih bra tov" ni v n ičemer izbol jša l , t e m v e č s e j e ž e od dne, k o j e f aš i s t i čna 
Itali ja vs topi la v v o j n o na strani N e m č i j e , še d o d a t n o pos labša l . Razna rodova ln i 
načrt i , ki j i h j e p o n e m š k e m napadu na P o l j s k o e labor i ra l M u s s o l i n i j e v ekspe r t za 
e tn ična v p r a š a n j a í ta lo Sauro (n j ihov cil j j e bil izenači t i e tn ično m e j o z d ržavno) , so 
s icer vsa j z ačasno osta ja l i v p reda lu , 8 t oda že 16. avgus ta 1940, ko s e j e i ta l i janska 
vo j ska po porazu Franc i j e zače la koncentr i ra t i v bl iž ini j u g o s l o v a n s k e meje , j e 
p o d s e k r e t a r i ta l i janskega no t ran jega minis t r s tva G u i d o Buf fa r in i Gu id i izdal od red -
bo, da j e z o b m e j n e g a p o d r o č j a Ju l i j ske k r a j i n e t reba ods t ran i t i vse v o j a k e "slo-
vanskega" rodu ("di c e p p o s lavo") . Hkrat i so bili "d rugo rodn i " v o j n i obvezn ik i m n o -
ž i čno uvrščan i v ka t egor i jo "pol i t ično suml j i v ih " , označen ih z o z n a k o S. P . ("sospet t i 
pol i t ic i") . Števi lni s lovensk i in hrvaški vojni obvezn ik i iz Ju l i j ske k r a j i n e so bili 
pos lan i v no t r an jos t drŽave in bili t a m p o d r e j e n i r e ž i m u , ki j e bil p r a v z a p r a v bo l j 
p o d o b e n in ternaci j i kot r egu la rnemu s lužen ju v o j a š k e g a roka . K t e m u ve l j a dodat i , da 
j e m o r a l o spomlad i 1941, oz i roma tik p red i t a l i j ansk im n a p a d o m na Jugos l av i jo , 
s l o v e n s k o p reb iva l s tvo v o b m e j n e m pasu o b sp reml j eva ln ih u k r e p i h ( rekv i r i r an ju ži-
6 Da bi bil odstranjen sleherni dvom v tem pogledu, je tržaški II Piccolo 4. avgusta 1942 izrecno 
podčrtal, da so bile Mussolinijeve besede namenjene nasprotnikom "tako na tej kot na drugi strani 
stare meje ..." (Apih, 1967,428). 
7 Sam "Duce" je - si je v dnevnik zapisal šef generalnega štaba italijanske vojske, maršal Ugo 
Cavallero - u t a a i , naj se premoženje slovenskih "upornikov" konfisetra v prid italijanske države in 
bodočih italijanskih naseljencev. Kot opozarja britanski zgodovinar Denis Mack Smith v razpravi o 
pogosti praksi falsificiriirtja dokumentov v delih italijanskih avtorjev, je na omembo tega 
Mussolinijevega ukaza mogoče naleteti le v prvi, leta {948 objavljeni izdaji Cavaüerovega dnevnika, 
v naslednji "avtentični'1 iz leta 1984, ki je sicer mnogo obsežnejša, pa je bi! preprosto izpuščen (Mack 
Smith, 1996, 179-180). 
S OL faksimiie originalnega dokumenta Itaia S it urit in njegov angleški prevod v Italian Genocide Policy 
(1954, 144-147). Prim, tudi: Načrti hala Satira za "eliminacijo slavizma" H. decembra 1939 in 18. 
novembra 1941 v Kacin Wohin?., Pirjevec, 2000, 243-250. Prim, tudi: Kacin Wohin?., 1991. 237-244, 
O sami problematiki je na italijanski strani podrobneje pisal Teodoro Sala (1974), na slovenski pa 
Milica Kacin Wohin? (1982; 1991,237-244). 
62 
ACTA HI S TRI AE • U • 2003 • 2 
Sjb io KR1STEN: KRATEK ORIS PRAVDO-POLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA . . . . 57-76 
vine in p o d o b n o ) zapust i t i svo ja bival išča, po prisilni evakuaci j i v no t ran jos t po lo to -
ka pa se j e lahko vrni lo na i zp razn jene in o p u s t o š e n e d o m o v e šele čez neka j t ednov , 
k o j e že pre t rpe lo ve l iko ma te r i a lno š k o d o (Kac in Woh inz , P i r jevec , 2000 , 85). 
S tovrs tn imi posebn imi ukrepi , sp re j e t imi zno t ra j hor izon ta nač r tovane vo ja ške 
akc i je prot i Kra l jev in i Jugos lav i j i , j e bil d e j a n s k o že presežen s v e ž e n j tistih uk repov , 
ki j ih j e s icer n a c e l o t n e m o z e m l j u K r a l j e v i n e I ta l i j e po tegni la z a s e b o j razglas i tev 
v o j n e g a s t an j a dne 10. j u n i j a 1940 ( t j . p reven t ivno k o n f i n i r a n j e "pol i t ično suml j iv ih" 
d ržav l j anov , z a p l e m b e tuj ih ča sop i sov itd.). 
Č e so bili to re j do konca leta 1940 v Ju l i j sk i kra j in i (s icer pogos t e j e kot d rugod in 
tudi p r e d v s e m zoper t u k a j š n j e " tu je rodno" p reb iva l s tvo) uporab l jan i " t radic ionalni" 
ukrepi , u v e l j a v l j a m na ce lo tnem o b m o č j u I tal i je (aretaci je , k o n f i n a c i j e in o v a d b e 
P o s e b n e m u faš i s t i čnemu sod i šču za zašč i to d ržave) , pa j e bi lo tu m o g o č e govori t i 
tud i o nekater ih spec i f i čnos t ih , m e d katere j e - o b že naveden ih - sodi lo zlasti usta-
n a v l j a n j e "specia ln ih ba t a l j onov" (batt.aglioni special i ) kot pos redna ob l ika konf i -
n a c i j e o z i r o m a in te rnac i je za "nezanes l j ive" v o j n e obvezn ike s l o v e n s k e g a in hrvaš-
kega rodu. S lovenske in h rvaške vo jne obvezn ike so že od leta 1940 in še p o s e b n o od 
f eb rua r j a 1943 napre j m n o ž i č n o premešča l i v te ba ta l jone , zaradi nezanes l j ivos t i 
s t ac ioo i rane v j u ž n o I tal i jo in p r e d v s e m na Sard in i jo . Hkrat i j e k l jub ve l i kemu številu 
" iz ločenih" še v e d n o ok rog 2 5 . 0 0 0 S lovencev in H r v a t o v iz Ju l i j ske k ra j ine do ka-
p i tu lac i j e s e p t e m b r a 1943 služi lo v i tal i janski redni a rmadi in mornar ic i , a so bili tudi 
v okv i ru rednih obo rožen ih sil i zpos tav l jen i r az l i čn im ob l ikam š ikan i ran ja , zapos tav-
l j a n j a in n e z a u p a n j a . 9 
K o j e v avgus tu 1940 Ben i to Musso l in i oba na jveč j a o toka , Sa rd in i jo in Sici l i jo , 
razglasi l za " v o j n i o b m o č j i " ( " zona di guer ra") , j e s p o s e b n i m dek re tom us tanovi l 
tudi vo jn i sodišči , pr is tojni za v s a k o od obeh vo jn ih o b m o č i j . Z n a č i l n o j e , d a j e usta-
nov i t ev obeh vo jn ih sodišč č a s o v n o sovpada l a s f o r m i r a n j e m "posebn ih ba ta l jonov" , 
ses tav l jen ih p r e d v s e m iz "a log lo tn ih" p reb iva l cev Ju l i j ske kra j ine . Na t ančn i podatk i 
n iso znani , toda p o nekater ih o c e n a h j e v o j n o sod i šče s a m o na Sardin i j i izreklo "naj -
m a n j 3 0 o b s o d b nad naš imi l j udmi" (Vsi p roces i , 1970, 12), o b e sodišč i pa sta delo-
vali tudi po kapi tu laci j i I ta l i je še vse v leto 1 9 4 4 . 1 0 
9 PrecejSnje Število jih j e iz vrst italijanskih vojnih ujetnikov prešlo v sestav jugoslovanske kraljeve 
vojske na Bližnjem vzhodu. V letih 194! -1943 jih je namreč v jugoslovansko vojsko rekrutira! Čokov 
in Rudolfov Jugoslovanski odbor iz Italije, britansko dovoljenje, da to lahko stori, kljub temu d a j e šlo 
za državljane Kraljevine italije, pa je že kazalo na spremenjeno stališče Londona do možnosti revizije 
rapalske meje na prihodnji mirovni konferenci. Tudi ti nekdanji italijanski ujetniki SO po preusmeritvi 
britanske politike z Draže Mihailoviča in njegovih čeluikov »a Tita in partizane v največji meri vsto-
pili v partizanske prekomorske brigade. Prekomorcev je bilo vsega skupaj 35.000, od tega 27.000 
Slovencev, med njimi pa je bilo spet 22.000 Slovencev državljanov Italije (Klim. 1995, 284), 
10 Srečko Vilhar v predgovoru k slovenskemu izvlečku iz knjige AULA IV omenja primer, da je neke 
vrste ilegalni fašistični "Femegerieht" v enem od britanskih ujeiništdli taborišč v Afriki Slovence, ki 
so se prostovoljno prijavili v britansko vojsko, obsojal na smrt, do dejanske izvrSilve le obsodbe "pa 
naj bi prišlo šele po fašistični zmagi, ki je m bilo" (Vsi procesi, 1970, 13), 
6 3 
ACTA HTSTRIAE • 11 • 2003 • 2 
5.1 m o K RIST E R KRATEK ORIS PRAVNO-POl lTIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBI V ALST V A . . 51-16 
V s e do vs topa I tal i je v v o j n o s e j e fašis t ični rež im o m e j e v a l p r edvsem na preven-
t ivno k o n f i n i r a n j e svoj ih nasp ro tn ikov , in sicer na pod lag i z a k o n a o j a v n i varnost i št. 
1848 z d n e 6. n o v e m b r a 1 9 2 6 , d n e 8. j u n i j a 1940, torej dva dni pred i ta l i jansko 
v o j n o n a p o v e d j o Vel ik i Bri tani j i in Franci j i , pa j e n o t r a n j e min i s t r s tvo že izdalo 
p redp ise , ki so do loča l i u s t anav l j an j e koncen t rac i j sk ih t abor i šč in lokac i je , na kater ih 
bi bi lo m o g o č e i n t e m i r a n j e i zves t i . 1 2 In temira t i je d r ž a v l j a n o v I tal i je j e bi lo sankcio-
n i rano s k ra l j ev im u k a z o m z d n e 17. s e p t e m b r a 1940, ki j e za n j e g o v o izvedbo 
pooblašča l min i s t r s tvo za n o t r a n j e zadeve . To j e za up ravn i p o s t o p e k in te rn i ran ja 
us tanovi lo urad za i n t emi rance z o d d e l k o m a za I ta l i jane iti t u jce . Pokra j ine , do ločene 
za u s t anav l j an j e koncen t r ac i j sk ih tabor išč , so bi le r a z d e l j e n e na pet o b m o č i j , nače-
iovali pa so j i m genera ln i inšpektor j i j a v n e varnos t i . V j u ž n i I tal i j i m na otokih , k j e r 
j e bi lo že pred v o j n o k o n f m i r a n i h ve l iko S lovencev in H r v a t o v iz Ju l i j ske k ra j ine 
( n a j v e č j ih j e p r i pada lo ka t egor i j am "ant i faš is tov" , " s l avo f t lov" in " k o m u n i s t o v " ) , 1 3 
so neka te re k o l o n i j e k o n f i n i r a n c e v po k ra tkem p o s t o p k u "prekrst i l i v koncen t r ac i j ska 
tabor i šča" (Fe renc , 2 0 0 0 , 10), predpis i za koncen t rac i j ska t abo r i š ča pa so bili ze lo 
podobn i t is t im za k o n f i n a c i j o . 
T a k o j po pr ik l juči tv i L j u b l j a n s k e pokra j ine Kra l jev in i I tal i j i j e n o t r a n j e minis t r -
s tvo p r e d v s e m na p o b u d o z u n a n j e g a minis t ra grofa C i a n a s icer odred i lo "nak lon jeno 
o b r a v n a v a n j e " s l o v e n s k e g a p reb iva l s tva tudi v Jul i j ski kraj ini , toda o d r e d b a , ki naj bi 
imela poz i t ivne uč inke zlasti na p o l o ž a j v L jub l jansk i pok ra j i n i (Apih , 1966, 393) , j e 
os ta la zgol j na pap i r ju . Prav naspro tno , pol i t ika r ep res i j e in log ika razl ičnih, tud i 
š irše plast i " d r u g o r o d n e g a " prebiva ls tva z a j e m a j o č i h p r even t i vn ih in repres ivn ih 
u k r e p o v j e p o množ i čn ih are tac i jah poleti 1940, s ka te r imi j e bi lo obg lav l j eno 
pol i t ično v o d s t v o s l o v e n s k e man j š ine , že k o n e c leta 1941 doseg l a vrh v zas t raše-
va lnem po l i t i čnem p r o c e s u zope r S lovence , ki j e po teka l m e d d rug im in š t i r inajs t im 
d e c e m b r o m v Trs tu , k a m o r se j e že drugič iz R i m a prese l i lo " P o s e b n o sod i šče za 
zašč i to d ržave" ( "Tr ibuna le specia le per la d i fesa de l lo s t a t o " ) . 1 4 
) t Po boionjskem atentatu na Bemta Mussofinija je bil poleg zakona o javni varnosti leta ]926 sprejet 
tudi zakon o zaščiti države, ki je vpeljal smrtno kazen za dejanja zoper kralja, kraljevo družino, 
predsednika vlade ter nekatere druge kategorije kaznivih dejanj, in ustanovljeno posebno sodišče za 
zaščito države. Zakon o javni varnosti je predvideva! tri preventivne ukrepe - svarilo ("diffida"), 
opomin ("ammomzione") in konfinacijo ("confino di polizia"). V skladu z njegovimi določbami je 
lahko pokrajinska komisija za konfiniranje vsakogar, ki je bi! opredeljen kot antifašisi ali politično 
sumljiv, poslala v konfinacijo v osamljenih krajih južne Italije (Abruzzi, Basilicata, Kalabrija) ali na 
otokih (Lipari, Ustica, Tremi ti, Ponza, Ventotene, Favignana, Lampedusa), in sicer za dobo od enega 
do petih let. V začetku določeno dobo konfinacije je bilo mogoče tudi podaljšati. 
12 Poleg interniranja v zbirnih taboriščih s e j e uporabljal tudi preventivni ukrep prisilnega bivanja na 
določenem kraju pod policijskim nadzorstvom oziroma tako imenovano intemiranje po občinah 
13 Do padca fašističnega režima 25. julija 1943 je bilo v konfinaciji okrog 13.050 oseb, od teh 1266 iz 
Julijske krajine (Ferenc, 2000, 3). 
14 Že Lavo Čermelj je opozoril, da seznam procesov pred Posebnim tribunaioin, objavljen v delti AULA 
IV. ni popoln (Priin. Čermelj, 1965, 344), in v tej zvezi omenil sojenje proti skupini 13 Slovencev, ki 
64 
ACTA HISTRIAE • JI • 2003 • 2 
Samo KRISTEN: KRATEK ORIS PRAVNO-POLiTiČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA ..., 57-76 
Sprva so faš i s t i čne oblast i načr tova le več p rocesov , a so se za tem odloči le za 
združ i t ev v e n e g a s a m e g a , ki ga j e vodil p r e d s e d n i k t r ibunaia , genera l faš is t ične 
mi l ice Tr ingal i C a s a n o v a . Ob toženc i so bili r azde l jen i na tri skup ine ; na 26 " k o m u -
nis tov" , vodi te l jev in s impa t i ze i j ev K P , 12 " teror is tov" , p r ipadn ikov T I G R , in 2 2 
" i zobražencev" iz p r e t e ž n o l iberalno in k r ščansko u s m e r j e n i h krogov . Obtožn ica , 
t e m e l j e č a na 18 č lenih i ta l i janskega kazenskega zakon ika , j e neka ter im o b t o ž e n c e m 
oči ta la s o d e l o v a n j e z b r i t ansko o b v e š č e v a l n o s lužbo , d rug im pa p r i zadevan je po 
vzpostavi tv i s o v j e t s k e republ ike , a j e bila hkrati p o e n o t e n a v skupni ugotovi tv i , da 
gre za za ro tn i ško g iban je , ki ima k l jub raz l i čn im n a z o r s k i m prof i lom posamezn ih 
o b t o ž e n c e v za skupen cil j rušenje d ržavne integri te te I tal i je in reši tev " jugos lovanske 
m a n j š i n e izpod za t i ra lčevega j a r m a " . 
S e v e d a j e ta prvi veliki sodni p roces z o p e r S l o v e n c e v času d ruge sve tovne v o j n e 
vzbud i l tudi us t rezno ve l iko pozornos t z a v e z n i š k e j avnos t i . "Vsi ob toženi so č lani 
s l o v e n s k e nac iona lne skupnos t i v Italiji . . . " j e 8. d e c e m b r a 1.941 ugotavl ja l Ra lph 
M u r r a y , f u n k c i o n a r Political intelligence DepartmeMa na b r i t anskem z u n a n j e m 
min is t r s tvu , z a t e m pa proforo interno t akole p o v z e l t iste g l avne znači lnost i p rocesa , 
ki bi j i h bi b i lo t r eba upoštevat i kot s m e r n i c e pr i n a d a l j n j e m po ročan ju Radia 
London ; " . . . T i S lovenc i so de loval i proti faš is t ični državi , in to na dva načina: a) z 
b o j e m za č l o v e k o v e p rav ice in d e m o k r a t i č n e s v o b o š č i n e so bili nesprav l j iv i na-
sprotnik i ce lo tnega faš i s t i čnega s is tema, d u š e n j a svobošč in in pravic in n j egov ih 
bru ta ln ih me tod . 
b) Vsi so p r ipadn ik i naroda , ki ga fašisti niso hoteli integrirat i v i ta l i jansko 
državo . Pro t i n j i m j e po t eka l a in tenzivna k a m p a n j a denac iona l i zac i j e , vse pravice , ki 
p r i p a d a j o nek i na rodn i manjš in i , pa so j i m bile o d t e g n j e n e ( . . . ) . Zarad i tega so se 
S lovenc i po l i t i čno organiz i ra l i , da bi se č im u s p e š n e j e uprli faš i s t i čnemu rež imu. 
3. V e l i k a več ina ob tožen ih na t r ž a š k e m p r o c e s u so člani o rgan izac i j e , ki j e s 
pol i t ičn imi sredstvi de lova la zoper faš is t ično uredi tev . 
4. S e d e m m e d n j i m i j e bi lo č lanov spec ia lne skup ine , ki se j e , ko je I tal i ja 
vs topi la v v o j n o z o p e r zaveznike , od loč i la a k t i v n o postavi t i po r o b u fašist ični državi . 
N j i h o v o s ta l išče j e bi lo, da se na ta način s s v o j i m b o j e m p r i d r u ž u j e j o zavezn ikom. 
P rav t ako s o ver je l i , da b o d o Jugos lovan i , n j ihov i ro jaki , p re j ali slej stopili v v o j n o 
na s t rani z a v e z n i k o v . M e n i l i so, d a ne m o r e j o os ta t i nev t ra ln i , tudi če Jugos lav i j a še 
n e k a j časa os t ane nev t ra lna , t e m v e č m o r a j o t ako j krenit i v b o j z o p e r faš izem. 
so bili obtoženi vohunstva v vojnem času. V procesu zopet Gržinovo skupino z dne 23. oktobra 1941 
je sodišče slovenskim obtožencem, ki so bili državljani Italije, to zaradi vojnega stanja 5telo v ote-
ževalne okoliščine, tako da jih je bilo pet (Anton Gržina, Vincenc Hrovatin, Josip Roje, Franc Vičič in 
Josip Žefrin) zaradi vohunstva v vojnem času obsojenih na smrt iti isaslednji dan ustreljenih v trdnjavi 
Porte Bravetta. Ivan Prime je bi! obsojen na dosmrtno ječo, predvojni policijski komisar na Rakeku 
Ivo Strgar (pri Čermeljti Stegar) na 24 let. Anton Gerbec, Franc in Josip Žnidaršič pa na 16 iel ječe. 
Trije obtoženci so biii oproščeni. 
65 
ACTA .HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 
Samo KRJSTEN: KRATEK ORIS PRAVNO-POL1T1ČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA . . . . 57-7S 
T a spec ia lna skup ina j e o b t o ž e n a sabo taže za t akšna d e j a n j a , ko t j e m i n i r a n j e 
mos tov v Arno lds t e inu . . . " ( Jev tov ic , 1989, 2 0 9 - 2 1 0 ) 1 5 
O d pr ib l i žno tristo poiet i 1940 are t i ranih ak t ivn ih s lovensk ih anti faš i s tov j i h j e 
bilo 142 k a z n o v a n i h z o p o m i n o m in n a d z o r s t v o m in 4 5 s k o n f i n a c i j o ž e v marcu 
1941, več dese t in preosta l ih pa j e bi lo na d r u g e m t r žaškem procesu k o n e c leta 1941 
obso j en ih na h u d e z a p o r n e kazni in smrt . Državn i tož i lec C ar! o Fa l lace j e zah teva l 
d v a n a j s t s m r t n i h o b s o d b in pri tem, v n a j b o l j š e m s logu R o l a n d a Fre i s l e r j a ali 
A n d r e j a V i š in skega , o b t o ž e n c e označ i ! za "k lobčič č lovešk ih rept i iov, ki se na tej in 
oni s trani m e j e plazi v senci in u m a z a n i j i " (Gat te re r , 1968, 639-640) . I zmed deve -
terice. o b s o j e n e na smrt , j e kra l j Vi t tor io E m a o n u e i e DI. z a t e m Štiri pomilos t i l na 
d o s m r t n o j e č o , 47 pa j ih j e bi lo o b s o j e n i h na kazn i od enega do 24 let zapora . N a 
d o s m r t n o j e č o so bili pomi lo ščen i v o d j a M a n j š i n s k e g a inšt i tuta v L j u b l j a n i dr . L a v o 
Č e r m e l j , Z o r k o Ščuka , F ranc K a v s in D o r k o S a r i n e . 1 6 Pe te r i co ( Jos ip T o m a ž t č -
P inko , Ivan V a d n a l , S imon Kos , V ik to r B o b e k in Ivan Ivanč ič ) pa so 15. d e c e m b r a 
1941 ustrelil i na O p č i n a h in na sk r iva j p o k o p a l i v Vi l lorb i pri Trev i su , p rav t ako 
pe ter ica pa j e umr la zarad i pos led ic m u č e n j a v zapor ih . 
M e d n a r o d n o o d m e v n i proces , p o s p r e m l j e n z n a j s t r o ž j i m i va rnos tn imi ukrepi in 
z a s i d r a n j e m v o j n e f lo t i l je v t r ža škem pr is tanišču, j e bil hkrat i opozo r i l no z n a m e n j e 
pa r t i z anskemu g i b a n j u v L j u b l j a n s k i pokra j in i , ki s e j e , s p o d b u j e n o s p a d c e m ra-
pa lske m e j e , že zače lo in tenz ivno širiti tudi z a h o d n o od nje . T o de j s tvo j e bi lo iz-
r ecno p r i z n a n o tudi v izreku n a d a l j n j i h sodb, iz rečenih p red p o s e b n i m s o d i š č e m za 
zašč i to d ržave v R i m u . T a k o j e bilo v K o v a č i č e v e m procesu v i z reku s o d b e z d n e 17. 
s e p t e m b r a 1942 p o s e b e j pouda r j eno , da so ob toženc i od d e c e m b r a 1941 d o m a j a 
1942 v Gor ic i in Trs tu izvajal i i n t enz ivno o r g a n i z a c i j s k o in p r o p a g a n d n o ak t ivnos t v 
prid p a r t i z a n s k e m u g iban ju , "ki j e že do lgo n e v a r n o p r o d r l o v na še j u l i j s k e in 
o b m e j n e k r a j e (nel le nos t re terre Giu l i e e di con f ine ) , z u s t a n a v l j a n j e m tudi velikih 
o b o r o ž e n i h to lp" (Da l Pon t et al. , 1961, 493) . Zlas t i p o m a j u 1942 j e za rad i tega 
15 Na tem mestu, kjer je bi! povsem očitno govor o prozavezniški, z britansko obveščevalno službo 
koordinirani dejavnosti organizacije T1GR, ki se ni omejevala le na ozemlje fašistične Italije, temveč 
je že leta 1940 segala celo na ozemlje tretjega raj h a, je Murray pripisal, da so njeni i lani "prav tako 
poskušali uresničiti svojo pravico po združitvi z Jugoslavijo v bodoči novi državi", vendar opozori!, 
da se ?,n zdaj ne kaze spuščati v ta "aspekt problema" (Jevtovid, 1989,209-210). 
Uradnik Politimi ¡ntelligence Departmenia se je z omenjenimi navodili odzval predvsem na pritožbo 
jugoslovanske kraljeve vlade, da Radio London v svojih oddajah za Italijo in Nemčijo poroča zgolj o 
sojenj» fašistov anli fašistom, čeprav so dejansko vsi obtoženi antifaSisti hkrati tudi Slovenci, Sklenil 
je z ugotovitvijo, da je na proces treba gledati predvsem vi dveh zornih kotov, in sicer kot na "pojav 
nasprotovanja režimu znotraj Italije", a tudi kot na "dokaz obupanega odpora slovenskega naroda" 
fašističnemu nasilju in "denacionalizaciji", V odvisnosti od dežele, ki ji bo namenjena oddaja Radia 
London, "je treba poudariti enega od obeh aspektov celotnega primera" (Jevtovic, 1989, 209-210). 
16 O okoliščinah pomilostitve, peticijah in prošnjah, naslovljenih na Mussolmija iz Ljubljanske 
pokrajine, povojni razveljavitvi teh sodb pri Vrhovnem kasacijskem sodišču v Rimu natančneje Čer-
melj, 1972, 181-192, 
66 
ACTA H ISTRI AE • U • 2003 • 2 
Samo KRISTEN: KRATEK ORIS P RAVNO-POLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA .... 57-76 
p r i š l o tud i d o v i r t u a l n e " o b n o v i t v e " s t a r e m e j n e č r t e z o k r e p i t v i j o k a r a b i n j e r s k i h in 
v o j a š k i h e n o t . 
Vs i n a d a l j n j i p r o c e s i p o s e b n e g a t r i b u n a l a p r o t i S l o v e n c e m , ki s o z n o v a p o t e k a l i v 
" A v l i I V " r i m s k e s o d n e p a l a č e , s o z a t o r e j ž e p r e d s t a v l j a l i v o j n o j u s t i c o , Kriegsrechi 
v p r a v e m p o m e n u b e s e d e . K o t j e r a z v i d n o iz d e l a A U L A I V . o b j a v l j e n e g a v R i m u 
l e t a 1 9 6 1 , j e b i l o S l o v e n c e m in H r v a t o m , d r ž a v l j a n o m I ta l i j e , v t e m Času s o j e n o 
z a r a d i p r i p a d n o s t i p a r t i z a n s k e m u g i b a n j u , s a b o t a ž e , d e f e t i z m a in s u b v e r z i v n e p r o p a -
g a n d e , " n a p a d a n a i n t e g r i t e t o d r ž a v n e g a o z e m l j a " , " k o m u n i s t i č n e a k t i v n o s t i " , " p r o t i -
n a r o d n e g a d e l o v a n j a " in d r u g i h d e j a n j , in s i c e r le ta 1 9 4 2 n a d e v e t i n d v a j s e t i h in v 
p r v i h m e s e c i h le ta 1 9 4 3 na d v a i n t r i d e s e t i h p r o c e s i h , 1 7 N a j m l a j š i o b s o j e n e c v z g o d o -
v in i le ta 1 9 2 6 u s t a n o v l j e n e g a p o s e b n e g a t r i b u n a l a j e bi l k o m a j p e t n a j s t l e t n i L u d v i k 
L i k o n iz S t a r e vas i p r i P o s t o j n i . D n e 16. o k t o b r a 1 9 4 2 j e bil o b s o j e n n a 2 4 let j e č e , in 
s i c e r z a r a d i p o s k u s a n a k u p a o r o ž j a pr i p r i p a d n i k i h f a š i s t i č n e m i l i c e . V o b d o b j u o d 
d r u g e g a t r ž a š k e g a p r o c e s a v d e c e m b r u 1 9 4 1 d o u k i n i t v e s o d i š č a v č a s u B a d o g l i e v e 
v l a d e j e b i l o v o d e n i h k a r 6 1 p r o c e s o v p ro t i " d r u g o r o d c e m " z 2 4 7 o b t o ž e n c i in 2 2 9 
o b s o j e n c i . O s e m n a j s t j i h j e b i l o o b s o j e n i h n a s m r t , e d e n na d o s m r t n o j e č o , p r e o s t a l i 
n a 2 1 5 3 le t j e č e . ' 8 N a j t e ž j e o b s o d b e j e p o s e b n o s o d i š č e i z r e k l o 2 9 . j u n i j a 1942 n a 
p r o c e s u p r o t i d v a i n d v a j s e t i m p a r t i z a n o m iz s k u p i n e B r a t j e M a s l o , ki so bi l i p o v e č i n i 
u j e t i v b i tk i n a N a n o s u 18. a p r i l a 1 9 4 2 . P e t n a j s t i m j e b i la i z r e č e n a s m r t n a k a z e n , 
17 V letu 1943 je posebni tribunal deloval le do druge polovice julija, ko ga je Badoglijeva vlada 
odpravila. Vsega skupaj je bilo torej v tem obdobju kar 61 procesov, na katerih jc bilo obtožencev 
247, obsojenih 229, od tega spet enajst na smrt, eden na dosmrtno ječo, preostali na 2153 let ječe 
(Čermeij, 1965,335). 
18 Leta 1961 je osrednje italijansko združenje asitifašističnih političnih preganjancev (ANPPÍA) v 
obsežnem delu pod naslovom "Atila ¡V. Tu tí i i procesi deí Tribtmaie Spcciale fascista" objavilo ob-
širen popis vseh procesov pred posebnim fašističnim tribimatom. iz objavljenega gradiva, obsega-
jočega več kot šeststo strani z dokumenti, j e Založništvo tižaškega tiska (2TT) leta 1970 objavilo 
neke vrste izvleček na sto triindvajsetih straneh, naslovljen "Iz knjige Aula IV. Vsi procesi proti 
Slovencem in Hrvatom ter dragim an ti fašistom. iz M . krajine pred fašističnim posebnim iribunalom 
1927-1943 (Brez procesov pred italijanskimi vojaškimi sodišči)". V njem je bil objavljen tudi seznam 
vseh političnih procesov, ki jih j e posebno sodišče odstopilo rednim sodiščem zaradi ocene, da delikti 
niso tako resni. K tej praksi s e j e začelo zatekati od leta 1937 naprej, v skladu z možnostjo, ki jo je 
dopuščal člen 2 kraljevega dekreta z dne ¡5. februarja i936, in sicer v primerih, ko je posebno sodišče 
ocenilo, da primer ni tako resen, torej zlasti v primeru verbalnih deliktov {žalitev "duceja", kralja, 
kraljevske rodbine, sramotenje vlade, naetje, fašistične stranke in milice ipd.). Leta 1940 jc bilo 5, leta 
1941 3 in leta 1942 35 takšnih primerov. Rednim sodiščem je posebno sodišče za zaščito države v 
letih 1937-1943 predalo ŠestinŠestdesei slovenskih in hrvaških obtožencev. 
Politični kaznjenci pod fašistično kalijo niso uživali nikakršnih privilegijev, njihov položaj p a j e bil 
slabši od navadnih zločincev Posebno strog j e bil odnos kaznilniških oblasti do slovenskih političnih 
kaznjencev Tako j e bil v njihovem primeru izredno redko uporabljan čl. 176 fašističnega kazenskega 
zakonika (Códice Pen ai e Rocco), k i je predvideval pogojno osvoboditev. Tisti, ki je bil obsojen na več 
kot 5 let zapora in je že prestal polovico kazni, je bil lahko pogojna izpuščen, če je bilo njegovo 
vedenje dobro in če ni ostanek kazni presegal 5 let. Kot rečeno, je bila takšna ocena redko dana v 
primerih Slovencev, k¡ so bih skoraj vsi obsojeni na zelo težke kazni (Čermeij, 1965, 341-342). 
6 7 
ACTA IHSTRIAE • U • 2003 • 2 
Samo K RIS T EN: KRATEK ORIS P RAVNO- POLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA . . . 57-76 
d e v e t p a j i h j e b i i o z a t e m u s t r e l j e n i h v t r d n j a v i F o r t e B r a v e t t a n a o b r o b j u R i m a . 1 9 
S k u p a j j e b i i o v te j t r d n j a v i v le t ih 1 9 4 2 - 4 3 i z v r š e n i h Š t i r ina j s t s m r t n i h o b s o d b n a d 
S l o v e n c i . 
Z o p e r v s e b o l j e o r g a n i z i r a n o in š t e v i l č n o s l o v e n s k o p a r t i z a n s k o g i b a n j e , k i j e v 
a v g u s t u S 9 4 2 s e g l o t u d i n a o b m o č j e B e n e š k e S l o v e n i j e ( i n s t e m p r e k i t a l i j a n s k i h 
m e j a i z p r e d le ta 1866) , j e d r ž a v n a o b l a s t n a s t o p a l a n a p o d o b n o d r a k o n s k i n a č i n k o t v 
L j u b l j a n s k i p o k r a j i n i ; s s u r o v o b r a h i a l n o s i l o , u p o r a b l j a n o p r o t i c i v i l n e m u p r e b i -
v a l s t v u , z m a š č e v a l n i m i k a z e n s k i m i p o h o d i , p o ž i g i v a s i , p o b o j i c i v i l i s t o v , p r i s i l n i m i 
m o b i l i z a c i j a m i , d e p o n i r a n j e m te r i n t e r n i r a n j e m s o d e l a v c e v in n j i h o v i h s o r o d n i k o v . 
V j u n i j u 1942 j e p r i š l o d o p o ž i g o v vas i v B r k i n i h in. n a V i p a v s k e m , k o j e b i l o u b i t i h 
5 7 l j u d i , o k r o g p e t s t o p a i n t e r n i r a n i h ( K a c i n W o h i n z , P i r j e v e c , 2 0 0 0 , 9 7 ) . 2 0 D e p o r -
t i r a n c e iz J u l i j s k e k r a j i n e s o s p r v a z b i r a l i v G r a d i š č u in K o s t a n j e v i c i pr i G o r i c i . I z 
o h r a n j e n e g a p o r o č i l a t r ž a š k e g a k v e s t o r j a z d n e 2 8 . f e b r u a r j a 1943 j e b i l o n a p r i m e r 
r a z v i d n o , d a j e b i i o s a m o v p r v i h d v e h m e s e c i h l e ta 1 9 4 3 u b i t i h 17 c i v i l n i h o s e b , 6 0 
" u p o r n i k o v " in 3 0 i t a l i j a n s k i h v o j a k o v , p a r t i z a n i p a s o m o b i l i z i r a l i 9 6 1 m l a d i h " d r u -
g o r o d c e v " ( " a l l o g e n i " ) , m e d t e m k o j i h j e 5 1 3 o d š l o v p a r t i z a n e p r o s t o v o l j n o . D r u -
ž i n s k i Člani " u p o r n i k o v " s o bil i p o s l a n i v i n t e m a c i j s k a t a b o r i š č a , n j i h o v o c e l o t n o 
p r e m o ž e n j e p a j e b i l o s e k v e s t r i r a n o v k o r i s t d r ž a v e . D e j a n s k o j e t o p o m e n i l o , d a j e 
b i l o z g o l j v t e m k r a t k e m č a s o v n e m o b d o b j u " v e č k o t t i s o č c i v i l i s t o v v p r o v i n c a h 
G o r i c a in T r s t o b v s e p r e m o ž e n j e in d e p o r t i r a n o " ( F o g a r , 1 9 9 9 , s t r , 5 1 ) . 2 1 
19 Na smrt so bili obsojeni Franc VinCie iz Postojne, Ivan Čekada iz Bnkovice, Josip Hrešiiak iz 
Postojne, Pavel Rust iz Vipave, Prane Srebot iz Pivke, Leopold Frank s Prema, Kari Kaluža iz 
Postojne, Anton Bele i z Slavinc, Viijam Dolgan iz Topolca, Karel Maslo iz, Košane, Franc Maslo iz 
Košane, Alcksij Sorta iz Vipave, Ivan Premrl iz Vipave, Anton Feijančič iz Gorice iti Peter Zorž iz 
Vipave. Zadnjih Sest je bilo obsojenih na smrt v odsotnosti. 
20 Moški so bili internirani v kraju Cairo Montenotte v Liguriji, ženske pa v kraju Frascettc pri Alatriju 
{provinca Frosinone). 
21 Goriški prefekt je 18. septembru 1942 obvestil notranje ministrstvo, da je samo med 10. in 15. 
septembrom v partizane odšlo 40 mladeničcv letnika 1932. in napovedal, da bo izdal poziv, naj se 
vrnejo, za starejše letnike pa v podobnem primeru ¡¡»povedal aretacijo družine in zaplembo 
premoženja. Poziv na vrnitev z dne 29. septembra 1942 je ostal brez odziva, že 23. septembra pa so 
italijanske oblasti v Zdravščini pripravile barake za internirane družine. Dne 27, septembra 1.942 j e 
bila imenovana komisija za upravljanje odvzetega premoženja, 28. septembra aretiranih 80 najbližjih 
sorodnikov. Moške so internirali v barakah, ženske zaprli v lokalne .zapore, vse do drugačne odločitve 
ministrstva za notranje zadeve. To je pripravljalo še bolj radikalne uredbe. V dopisi: notranjega 
ministrstva (generalne direkcije za vojno službo) prefekturam z dne 20. marca 1943 je bi! podan 
predlog, da se internirajo vsi moški "drugorodci", ki so sposobni za služenje vojaškega roka, v starost) 
od 42 do 50 let, tisti, ki niso sposobni, pa od 19. leta dalje ter vse družine upornikov in njihovih 
pomočnikov oziroma simpatizerjev. V sporočilu prefeklurat» je ministrstvo navedlo, da ima sicer na 
voljo le zmogljivosti za 1000 žena in otrok, in sicer v taborišču Le Fraschelte (Alatri), za interniranje 
moških pa bo poskrbela vojna uprava s posebnimi taborišči, tako da naj se prefekti v zvezi s tem 
dogovorijo z vojnimi oblastmi. Do intemiranj sicer ni prišlo v predvidenem obsegu, moške pa so vso 
zimo 1942/43 pošiljali v delovne bataljone (Prim.: Hrženjak, 1952,413). Nadaljnji policijski ti krepi so 
zsjemali odvzem radijskih aparatov "sumljivim osebam", na poslednji dan leta 1942 pa j e goriška 
6 8 
ACTA IIISTRIAE • Ii • 2003 • 2 
Sarao KRISTEN: KRATEK ORIS PRAVNO-POL [TIC NEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA . . . . 57-76 
Na o b m o č j u Ju l i j ske k ra j ine j e takrat že d iv j a l a prava "mala to ta lna vo jna" , v 
kateri so po leg v o j s k e in po l ic i je sode lova la tudi vo j a ška in r edna sod išča z rimskim 
p o s e b n i m t r ibuna lom na če lu , to re j celotni repres ivni apara t faš i s t ične države . N a 
razsežnost i te "pro t ipar t izanske vo jne" zno t ra j p redvo jn ih m e j a Kra l j ev ine I tal i je j e 
kaza lo na p r i m e r ž e de j s tvo , da j e bil 15. j u n i j a 1942 p rav z n a m e n o m za t i ran ja 
"uporn i š tva" us t anov l j en 23. a rmad ni z b o r z d iv i z i j ama v Gorici in Divači in po-
ve l j s t vom v Trs tu , n a s l e d n j e p o l e t j e pa še 24. a rmadn i zbor v V i d m u z d iv iz i jo 
"Julia". P o s e b n o obl iko boja , ki ga j e r ež im vodi l z o p e r lastno prebiva ls tvo , j e po-
m e n i l o tudi d e l o v a n j e z log la snega "Posebnega inšpektora ta j a v n e varnost i za Ju l i j sko 
k r a j i n o " (" Ispe t tora to spec ia le di Pubb l t ca S i cu rezza per la Venez ia Giul ia") , 
o p r e m l j e n e g a s posebn imi pooblas t i l i . T a k o j e moge l inšpektorat , ki j e za s l e d e n j e 
" suml j i v im e l e m e n t o m " uporab l ja l mob i lne skup ine ("nucle i mobi l i " ) , ses tav l j ene iz 
agen tov javne varnost i in ka rab in j e r j ev , p o v s e m po lastni presoj i odrediti depor t ac i j e 
s lovensk ih in h rvašk ih civi lnih o s e b o z i r o m a ce lo tn ih druž in po p o p r e j š n j i k o n -
fiskaciji v sega p r e m i č n e g a in n e p r e m i č n e g a p r e m o ž e n j a (Fogar , 1999, 36) . V s v o j e m 
de lovan ju s e j e zg ledova l p o me todah posebn ih pol ic i j sk ih enot , v dva j se t ih letih 
u p o r a b l j a n i h za b o j pro t i m a f i j i in band i t i zmu na Sicili j i . N j e g o v s e d e ž in hkrati 
muči ln ica v vili T r i s t e v ulici Be l l o sgua rdo j e že kma lu pr idobi l žalosten s loves za-
radi bes t ia lne okru tnos t i , u p o r a b l j a n e pri zas l i ševan j ih . S v o j o de j avnos t j e nada l jeva l 
tudi m e d pe t inš i r idese tdnevn im b a d o g l i e v s k i m m e d v i a d j e m , za tem pa g a j e s p r i d o m 
p revze l a n e m š k a Sicherheitsdienst (SD) . 
Hkrat i s s t o p n j e v a n j e m vojašk ih akc i j - v t e m pog ledu j e bil ze lo judikat iven 
p r e d l o g t ržaškega p re fek ta T a m b u r i n i j a , k i j e že j u n i j a 1942 predlagal , na j se v bo ju s 
par t izani po a b e s i n s k e m vzoru uporabi s t rupeni pl in iperif (Apih , 1966, 4 1 4 ) - s e j e 
r ež im tudi na mes tn ih ul icah v s e bo l j nepr ik r i to vračal k svo j im skvadr i s t i čn im 
z a č e t k o m , tore j h g r o b e m u u l i čnemu nas i l ju , ki ga j e o z n a č e v a l o oz rač j e nedis-
icr iminat ivnega m n o ž i č n e g a p o g r o m a . Zlas t i v m a j u 1943 so se v Trstu sredi be lega 
d n e vrstili f iz ični napad i n a S lovence , a tudi na J u d e - ti so bili v n e k d a n j e m e m -
por i ju h a b s b u r š k e m o n a r h i j e še p o s e b n o š tevi lni , zope r n j ih pa j e bila po n e m š k e m 
vzgledu v Italiji že leta 1938 sp re je ta an t i semi t ska z a k o n o d a j a . 2 2 Nas i l j e nad ra-
prefektura prepovedala iov v krajih, kjer je bila uvedena policijska ura. Drastično se je povečalo 
število hišnih preiskav in razširita mreža policijskih postaj. Dtie 28. decembra 1942 so vojaške oblasti 
definitivno prenehale dajati dopust vojakom "slovanskega" rodu, da bi s tem preprečile vse bolj 
pogosto dezerterstvo. Policijska isra, tako imenovan/ "eoprifuoco", s e j e Se med letom razširita na vso 
Primorsko. GoriSki je s podobnimi ukrepi sledila tudi tržaška prefekurra. 
22 V Ljubljanski pokrajini j e bito sprejetje tovrstne zakonodaje v srednješolskem učbeniku pojasnjeno 
lakole: "Po osvojitvi Etiopskega cesarstva je fašistična vlada poskrbela, da se ohranijo značilnosti 
italijanskega naroda. Prepovedala je zato zakone med Italijani iti pripadniki narodov, ki niso 
evropskega ali arijskega plemena, zlasti v cesarstvu, kjer žive Hamiti, Samiti in Črnci, a tudi v Italiji 
sami, kjer so prepovedane poroke med Italijani in Židi, ki pripadajo semitskenut plemenu," V Italiji 
naj bi jih žrveio "okoli 60.000", po "ukrepih, ki jih je sprejela fašistična vlada, pa njihovo število 
pada" (Mori, 1941, 55). 
69 
ACTA H ISTRI A E ' J I - 2003 • 2 
Samo KRISTBv!: KRATEK ORIS PRAVNO-POLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA .. 57-76 
zl ičnimi ka t egor i j ami p r eb iva l s t va 2 3 j e doseg lo to l ikšno in tenz ivnos t , da j e - ko t j e 
ugotavl ja l Elio A p i h - poveča lo pol i t ično izol i ranost " z a h a j a j o č e g a f a š i z m a " od cer-
kvene h ierarh i je , ki j e zače la z "vse več jo ene rg i j o " in p r avzap rav "v interesu lastne 
C e r k v e " p o u d a i j a t i nače la na ravnega p rava (Apih , 1 9 6 6 , 4 3 9 ) . 2 4 
Po padcu M u s s o l i n i j e v e g a rež ima in Duce j ev i in te rnac i j i na G ran Sassu , k j e r j e 
n j egov čuvar postal eden od obeh vod i j t r ža škega " P o s e b n e g a inšpektora ta" , in-
špektor G u e l i , 2 5 j e b i lo z o d l o k o m B a d o g l i e v e v l ade z d n e 29. ju l i j a 1943 po šest-
najs t ih letih d e l o v a n j a sicer u k i n j e n o p o s e b n o s o d i š č e za zašč i to d ržave v R i m u , v 
odnosu i ta l i janskih oblast i do S l o v e n c e v zno t ra j me ja I t a l i j e pa se ni vel iko spre-
meni lo . Are tac i j e "d rugo rodn ih" d ržav l j anov so s e nada l j eva l e , za o r o ž j e s p o s o b n e 
može so še nap re j poši l ja l i v "posebne ba ta l jone" v no t r an jo s t I tali je. Do zah tevane 
izpust i tve s lovensk ih pol i t ičnih z a p o r n i k o v ni pr iš lo , v d r ž a v n e m apara tu p a so 
os ta ja l i še nap re j stari l judje . Venda r so se takra t ž e zače l i oglaša t i g lasovi neka te r ih 
d e m o k r a t i č n o u s m e r j e n i h pol i t ičnih osebnos t i v T r s t u in na G o r i š k e m , ki so v s t rahu 
za nedotak l j ivos t i ta l i janskih m e j a zahteval i , naj nova v lada v R i m u tudi v p r a v n e m 
pog ledu sp remeni svo j o d n o s do s lovenske in h r v a š k e m a n j š i n e v Jul i jski kra j in i . 
Na ravnos t fa rs ičen , a tudi znači len za z m e d o p r e h o d n e g a o b d o b j a j e bil na p r imer 
p r ed log pro t i faš i s t i čnega komi te j a v Goric i , p o d a n le dan p red p o d p i s o m i ta l i janske 
kap i tu l ac i j e . 2 6 G l e d e na to, da j e bil dekre t o pr ik l juč i tv i L j u b l j a n s k e p o k r a j i n e z d n e 
3. ma ja 1941 vse d o kapi tu lac i je I tal i je s ep t embra 1943 edini ve l j avn i zakonsk i te-
m e l j , na podlagi ka te rega bi bilo m o g o č e sp remeni t i pol i t iko d o s lovenskega in 
h rvaškega p reb iva l s tva v Jul i j ski kraj ini , j e goriški k o m i t e 2. s e p t e m b r a 1943 na tam-
k a j š n j e g a p re fek ta naslovi l s p o m e n i c o in v n j e j predlagal rtič več in nič m a n j ko t to, 
da se na to p reb iva l s tvo " lo ja lno in in tegra lno" ap l i c i r a jo d o l o č b e o m e n j e n e g a de-
kreta (Apih , 1966, 462) . P ravo na sp ro t j e te d o m i s l i c e j e p o drugi strani pomen i l a 
23 "Tre furono le direttrici principali detla violenza det regirae con appoggio detle federazioni faseiste 
iocali trn il 1941 e il 1943: queHa antipartigiaria, quelia antiebraica, quel!a antioperaia e conlro i 
gruppi cleH'ani.ifascismo italiaiio." (Pogar, 1999, 35) 
24 Režimski pritiski na slovensko oziroma hrvaško duhovščino so se kazali tudi v obliki konfinaeije in 
internacije; v januarju 1941 je tržaški Škof nunciju sporočil osem takšnih primerov (Blasina, 1992, 
143). Na zahtevo nekateri!] duhovnikov v ftrah s slovensko večino je škof interveniral tudi v številnih 
primerih intemminja civilnega prebivalstva, toda že v avgustu 194! so oblasti prenehale izdajati 
dovoljenja za vrnitev v domači kraj (Blasina, 1992, 143). V avgustu i 942 je goriški nadškof Margotti 
zaprosil Vatikan, naj intervenira pri državnih organih, da pri represaiijali začnejo ločevati med 
prebivalstvom in "uporniki" ter opustijo represivne metode skvadristov, ki jim "politične oblasti dajejo 
prost» al( skoraj proste roke ..." (Apih, 1966. 439). zoper sadistična mučenja v ulici Bellosgnardo pa 
je nastopil tudi Slovencem izrazito nenaklonjeni tržaški Škot Santin, in sicer z naslednjo utemeljitvijo: 
"Quando, contro la legge, da ebi rappresenta ia legge, vicnc usala violenza e ingiustizia, ttitto crolia. 
Tinto crolla nella men taliti e tieila fiducia del popolo (. . .) E siamo airanarciiia. (...) Percio io guardo 
con spavento a questi fatti ..." (Apih, 1966, 439) 
25 Inšpektorat sla vodila inšpektor Gueli in vieekoiHisar CoSotti. Seveda se je takoj po spektakulami 
akciji nemških padalcev in rešitvi Dnceja postavil na Mussolinijevo in nemško stran.. 
26 Ta je bila namreč podpisana 3 septembra 1943, objavljena pa pel dni kasneje. 
7 0 
ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 
Samo K.RÎSTEN: KRATEK ORÎS PRAVNO-POLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA . . . . 57-76 
p o b u d a akc¡011 ¡ s t ičnega pol i t ika Erco la M i a n i j a . M e d t e m ko se j e n j egov brat, 
sociai is t M i c h è l e Mian i , zavzel za t a k o j š n j o a m n e s t i j o vseh obso jen ih in interniranih 
S l o v a n o v , se j e E r c o i e obrni l n e p o s r e d n o na n o v e g a p redsedn ika v lade genera la 
B a d o g l i a z zah tevo , na j se aneks i j sk i dekre t t ako j razve l jav i . N j e g o v o s p r e j e t j e j e 
n a m r e č p o m e n i l o " resno krš i tev n a r o d n o s t n e g a n a č e l a in mora le" in j e vodi lo (pri 
tem j e imel E rco ie oč i tno v mis l ih d e l o v a n j e d ružbe E m o n a ) k o d k r i t e m u r o p u gos-
p o d a r s k e in indus t r i j ske subs tance mes ta L j u b l j a n e (Gat te re r , 1968, 734) . Indikat iven 
j e bil tud i ad resa tov odgovor . K o m u j e n a m r e č i ta l i janski d ip loma t Galli k a s n e j e 
omeni l obs to j promemorije z zah tevo p o de rogac i j i dekre ta o pr ik l juči tv i L j u b l j a n s k e 
pok ra j i ne , m u j e B a d o g l i o znači lno , a tudi k o n s e k v e n t n o odgovor i l , na j j o izroči 
z u n a n j e m u min is t ru (Apih , 1 9 6 6 , 4 6 2 - 4 6 3 ) . 
V d r u g e m tov r s tnem m e m o r a n d u m u , k i j e izšel tudi v obl iki b rošure , j e Gabr i e l e 
Fosch ia t t i v p o d o b n i skrbi p o ohrani tv i nedo tak l j ivos t i m e j a me t ropo l i t anske I ta l i je 
nas top i l s p r e d l o g o m , na j se S l o v e n c e m v Ju l i j sk i kra j in i pode l i kul turna a v t o n o m i j a , 
m a n j š i n s k o vars tvo bi b i lo t reba postavi t i pod n a d z o r b o d o č e ev ropske f ede rac i j e . 
"Vse bo l j nep rav i čna in neč loveška pol i t ika faš i s t i čnega r ež ima do s lovansk ih 
m a n j š i n b o ju t r i , k o s e b o d o ob ravnava l a m e j n a vp ra šan j a , p o m e n i l a e n o i zmed 
ob tožn ih točk prot i I tal i j i . . . " j e ugotavl ja l v j u l i j u 1943. " . . . Zarad i tega j e n u j n o 
spre je t i t akšne ukrepe , ki b o d o razširil i obču tek , da bo demokra t i čna Itali ja S lovane 
o b r a v n a v a l a z v e č j o p rav i čnos t jo in več spoš tovan j a d o č lovekov ih in d ržav l j ansk ih 
p rav ic . . . N u j n o j e z n o v a vzpostavi t i s l o v a n s k o o s n o v n o šols tvo ter zagotovi t i ne-
katere s v o b o š č i n e g lede t iska in l epos lov ja . . . ponudi t i pr i ložnos t t a k o j š n j e g a p o n o v -
n e g a p r e v z e m a s lovansk ih imen . . . K o m a j d a j e kaka s lovanska vas, ki ni t rpela 
zaradi p ro t i zakon i t ega r avnan j a in bruta lnos t i pol ic i je ; h išn ih pre i skav , are taci j , ne-
d i sk r imina t ivnega in te rn i ran ja . . . p ravega m u č e n j a . N u j n o j e t reba sprejet i uk repe 
prot i o d g o v o r n i m in hkrat i razširit i obču tek , da se vzpos t av l j a p r a v i č n o s t . . . O d g o v o r 
na p o j a v pa r t i zans tva ni ustrezal duhu č lovečnos t i in zakoni tos t i . Skvadr i s t ične to lpe 
so večkra t n a p a d a l e vasi in j i h v celot i požga l e , n e k a z n o v a n o so izvaja le s u m a r n e 
e k s e k u c i j e . . . T r e b a b o povrnit i š k o d o in n e d o l ž n e izpust i t i na pros tos t . . . T r e b a bo 
revidi ra t i š t ev i lne s o d b e . " (Gat terer , 1968, 65G) . 2 7 
27 Manj kot leto pozneje, spomladi 1944, j e brezpravni položaj slovenskega prebivalstva julijske krajine 
podobno opisal nepodpisani avtor, ki je samega sebe predstavil kot "primorskega Slovenca v službi 
Vrhovnega komisarja Operacijske cone Jadransko Primorje". V posebnem, v nemškem jeziku sestav-
ljenem memorandumu o "političnem položaju v Jadranskem Primorjn" j e nemškim oblastem v ope-
racijski coni tudi na ta način posfctiSa! pojasniti pojav iti genezo lokalnega partizanstva ("das Problem 
tler Partisanenerseheiming") in njegove podpore med prebivalstvom. 
Nedatirana spomenica, naslovljena "MEMORANDUM ueber die politische Lage i m Adrialischen 
Kuesienlande", shranjena v bivšem diplomatskem arhivu jugoslovanskega zunanjega, ministrstva v 
Beogradu, šteje šest strani, njen dodatek, datiran 2. 4. i944, pa še tri dodatne, skupaj torej devet 
tipkanih strani. Na prvi sirani dokumenta je doslej ne identificiran i avtor zapisal med drugim na-
slednje: "Ni naroda, ki bi bil v zadnjih desetletjih izpostavljen tako težkim preizkušnjam ali bil tako 
brezobzirno kol primorski oropan vseh kulturnih pravic, nobenemu narodu ni bila prepovedana ceio 
71 
ACTA H1STR1AE • U • 2003 • 2 
Samo KRISTEN: KRATEK ORIS P RAVNO-POLITIČNEGA PO!X)ŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA . . 57-76 
Dr. Samo Kriste» na znanstvenem sestanku "Pravni položaj Slovencev v Italiji, 
1866-2002" v Pokrajinskem muzeju v Kopru 
Dr. Samo Kristen al convegno "Situazione giuridica degli sloveni in Italia 
dal 1866 al 2002" al Museo regionale di Capodistria 
raba lastnega jezika. Brutalne raznarodovaine metode so sedaj pokazale svoje žalostne sadove - narod 
ne pozabi ničesar - še posebno ne more pozabiti lega, kar s e j e v tej deželi dogajalo minula tri leta in 
kar se upira slehernemu opisni Kokaimzirana divja jaga, ki j e za seboj puščala krvave sledi in po-
gorišča, je pustošila to ubogo deželo in pred seboj gonila moSke. ženske in otroke. 
Slovenski izobraženci so bili zaradi preganjanja bodisi prisiljeni se preseliti v Jugoslavijo, bodisi bili 
aretirani ali izgnani. Ljudstvo je bilo popolnoma prepuščeno samo sebi. Politični komisarji italijanske 
policije so postopoma postali vsemogočni - v zadnjem času ! od vstopa Italije v vojno / so postale 
odveč celo prefekturne komisije, ki so bile sicer edine upravičene za sprejem odločitve o izgnanstvu -
zadostovala je zgolj kaprica političnega komisarja, d a j e bil nekdo iztrgan iz kroga družine. Slovenski 
vojni obvezniki, ki so se izognili tem ukrepam, so prišli v posebne delovne enote (AiteiEs-
kompagnien), ki so bile čisto podobne kazenskim enotam (Strafkompagnien). v katerih so bili urad-
niki, učitelji in drugi izobraženci prisiljeni opravljati najbolj groba dela v nezdravih področjih, 
iz taksnega ravnanja se lahko rodi le sovraštvo. Če je ljudstvo vse raznarodovaine metode skozi dolga 
teta prenašalo razmeroma miroo {,..), so drakonski ukrepi zadnjega časa presegli vso mero. Mladi 
moški so pričeli iskati zatočišče v gozdovih in povsod s e j e pričelo govoriti o upornikih - o tipom ikili 
it) ne o partizanih. Ljudstvo je popolnoma razumelo njihov položaj in simpatiziralo z njimi. ." 
(DA2M, i). 
72 
ACTA Hi STRIAE • 11 • 2003 • 2 
Saino KR1STEN: KRATEK ORIS P R_A V N O - P O U T I Č N EGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVA LSI'V A . . . . 57-75 
Z a n e k d a n j e g a iredentis ta , ki j e že n a s l e d n j e leto umr l v n e m š k e m k o n c e n -
t r a c i j s k e m tabor i šču D a c h a u , dva m e s e c a p red i ta l i jansko kap i tu lac i jo ni b i lo več 
d v o m a , da lahko s a m o " s v o b o d n j a š k i in demokra t i čen rež im, ki z ago t av l j a po lno pra-
v i co d o p o p o l n e kul turne a v t o n o m i j e , us tvar i o s n o v n e p o g o j e za c iv i lno sož i t j e .. , 
Po l eg uč inkov i t e p r avne enakos t i d r ž a v l j a n o v obeh nac iona lnos t i d o d ržave j e t reba 
S l o v e n c e m za jamči t i p rav ico do u p o r a b e las tnega j e z i k a , d o upo rabe lastnih nac io -
nalnih s imbolov , d o us tanov i tve las tnih šol , las tnih verskih , kul turnih in gospo-
darskih . . . z d r u ž e n j . " (Gat terer , 1968, 7 3 3 ) 
Žal so vsi ti p red log i , zapisani pred s e p t e m b r o m 1943, izzveneli v p razno . N a 
v z h o d n e m ob rob ju me t ropo l i t anske I ta l i je , k j e r j e minul i dve dese t le t j i v lada la ob l ika 
p o s e b n o v i ru len tnega "obme jnega f a š i z m a " , se v k r a t k e m o b d o b j u med p a d c e m fa -
š i s t ičnega r ež ima in p r i h o d o m N e m c e v ni s p r e m e n i l o skora j nič. Faš izem, j e konec 
šes tdese t ih let ugotav l ja l Kar i Gat terer , ni izučil niti genera la Badogl ia , niti kra l ja , 
niti t r ža škega m e š č a n s t v a . "Po padcu e n e g a m o č n e g a rež ima so si želeli , da novi 
o s t ane m o č a n ali p a da ga nadomes t i še m o č n e j š i . N a k o n c u so dobil i p r a v m o č n e g a ; 
n e m š k e g a n a m r e č . " (Gat te re r , 1968, 6 5 0 ) Zah teve , zap i sane v Poschia t t i jev i s p o m e -
nici, pa so avs t r i j skega z g o d o v i n a r j a še ce lega Četrt s to le t ja p o z n e j e naved le tudi k 
nas lednj i , d o k a j r es ign i rano zveneč i ugotovi tv i : " Č e so bi la ta r a z m i š l j a n j a n a m e -
n j e n a !e za t ist i čas , j e v n j ih t reba videt i besede , za se j ane v veter . N a j v e č j i del 
t is tega, kar j e Foschia t t i s sog l a s j em svoj ih p r i j a t e l j ev iz akc ionis t ične s t r anke hotel 
doseč i takrat , pa ima ve l j avnos t tudi še danes , a j e na žalost še ze lo o d d a l j e n o od 
u resn ič i tve . " (Gat terer , 1968, 734) 
B R E V E I L L U S T R A Z I O N E D E L L A P O S I Z I O N E G I U R I D I C O - P O L I T I C A DEL,LA 
P O P O L A Z I O N E S L O V E N A D E L L A V E N E Z I A G I U L I A D A L L E N T R A T A IN 
G U E R R A D E L L T f A L I A E D A L L ' A T T A C C O A L L A J U G O S L A V I A AL.L,A 
C A P I T O L A Z I O N E I T A L I A N A N E L S E T T E M B R E D E L 1943 
Samo KRISTEN 
Istiwto pergli studi etnici, Si-1000 Ljubljana, Erjavčeva 26 
e- ma ü : sa mo. krisíert @ gu es t. ames .si 
RIASSUNTO 
II contributo prende in esarne la posizione giuridico-politica délia popolazione 
slovena délia Venezia Giulia dall'entrata in guerra dell'Italia e deU'altacco alla 
Jugoslavia sino alla capitolazione italiana d.ell'8 setiembre 1943. Dopo l'ac-
coglimento il 3 maggio ¡94} del decreto sull'aimessione délia. "Provincia di Lubi-
ana", che di colpo fa diventare "vecchia frontiera" il confine di Rapcdlo, la mino-
7 3 
ACTA HISTRÍAE • t i • 2003 - 2 
Samo KR3STEN: KRATEK ORIS PRAVNO-POUT1ČNBOA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA .... 57-76 
ranza do vena sotto /'Italia (che ora rappresenta quasi la met à del popo lo si ove no) è 
costituita da due catégorie: agli sloveni cittadini italiani d'anteguerra, per i quali 
continua a vigere interamente la legíslazione italiana, cómprese le norme 
snaz.ionalízzatici del "ventennio" fascista, si aggiungono ora i cosiddetti "cittadini 
ctnnessi" dell'ufficíalmente bilingue "Provincia di Lubiana", che ottengono i'auto-
nomía e sono esentati dal senñzio militare. Si crea cosí una situazíone paradossale: 
agli sloveni appena annessi, che non sono nerntneno cittadini a pieno diritto del 
Regno d'ltalia, il regime, per ragioni assolutamente particolari, permette, a prima 
vista "generosamente" (rispetto alia política di brutale germanizzazione condotta nei 
territori. sloveni occupât! dai nazisti), l'uso délia propria lin.gua, un proprio sistema 
scolastico ed una partecipazione all'amministrazione della provincia, cosa che 
invece. continua a negare ad un numero quasi pari di loro connazionali nella Venezia 
Giulia. Fino alla fine del 1940 sono impiegate nella Venezia Gi.ul.ia misure pre-
ventiva e répressive, in vigore ra tutto il territorio dello stato italiano (arresti, 
confinamenti e denuncie al Tribunale Speciale per la Difesa dello Stato di Roma), 
ma qui i.n numero moho maggiore e con alcune specifiche particolari, tra le quali la 
formazione di "battaglioni speciali" quali forma incliretta di. confinamento, cioè di 
internamento per le " inaffidabili" reclute di stirpe slovena e croata ed il loro invio 
nelle zone italiane dell'interno. Súbito dopo l'annessione della "Provincia di 
Lubiana", il ministero dell'interno dispone di "considerare in maniera benévola" la 
popolazione slovena nella Venezia Giulia, ma l'ordimmza, che avrebbe dovuto avere 
effetti positívi soprattutto sulla situazíone nella "Provincia di Lubiana", rimane 
soltanto un pezzo di carta. II comportamento delle auto rifa verso gli sloveni, cittadini 
italiani, dopo l'annessione della "Provincia di Lubiana" non migliora assolutamente, 
anzi peggiora (per esempio massicci arresti nell'agosto del 1940, evacuazioni forzate 
della popolazione civile dalla fascia confinaría prima dell'attacco alia Jugoslavia). 
Alia fine del 1941, quando i! Tribunale Speciale per la Difesa dello Stato da Roma si 
trasferisce a Trieste, il capoluogo della Venezia Giulia diventa teatro di un processo 
monstre contro gli antífascísti sloveni, un processo che richíama anche Vattenzione 
dell'opinione pubblica degliAll.ea.ti. Con Vespansione del movimento partigiano nel-
la Venezia Giulia negli anni 1942/43, le autorité adottano le stesse misure impiegate 
nella "Provincia di Lubiana": incendio di villaggi, massacro di ci.vili, arresti, 
deportazioni e internamento di coloro che collaborano con il movimento partigiano 
e del loro parent i. II Tribunale Speciale per la Difesa dello Stato continua intanto a 
condannare a morte e a lunghi anni di carcere mol ti sloveni, m entre a Trieste, per 
reprime re Cattività antifascista, viene eostituito V'lspettorato Speciale di Pubblica 
Sicurezza per la Venezia Giulia", con ampie competenze discrezionali. Dopo la 
caduta del regime di Mussolini, nel luglio del 1943, e prima deü'occupazione te-
desca, durante il breve periodo di interregno di Badoglio, si registrano alcune 
iniziative volte a migliorare lo status giuridico della popolazione slovena (i pro-
7 4 
ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 
Samo K.RLSTEN: KRATEK ORiS PRAVNO-POUTIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA . . . . 57-76 
memoria deifratelli Miani, ¡1 memorandum di Foschiatti), ma il govemo a Roma non 
i i prende in considerciz.ione. 
Parole chiave: posizione giuridicci delle minoranze nazionali, sloveni, Venezia 
Giulia, Trieste, Gorizia, Italia, Provincia di Liibicma, fascismo, seconda guerra mon-
diale 
L I T E R A T U R A 
Apit i , E . ( 1 9 6 6 ) : I talia, f a sc i smo e an t i f a sc i smo nei la V e n e z i a Giul ia . Bari , La te rza . 
B l a s m a , P. (1992) : V e s c o v o e c l e ro nella d ióces i di T r i e s t e - Capodis t r ia 1938-1943 . 
V: V'mci, A. (ed,) : T r i e s t e in guerra . Gli anni 1938-1943 . I Guade rn i di Qua l e -
storia, L Tr ies te , Is t i tu to reg iona íe per la s tor ia de l m o v i m e n t o di l iberaz ione nel 
Friuli - Venez ia Giul ia . 
C a i ' a d , G . (1941) : Lub iana - c a p o l u o g o de l la n o v a n t a n o v e s i m a provinc ia d ' í ta l ia . 
R iv i s t a raensile det la c o n s o e i a z k m e turís t ica i tal iana. L e vie d 'I tal ia, XLVII . , 6. 
C i a n o , G , ( 1 9 4 7 ) : Dia r io . V o l u m e secondo , 1941-1943 . M i l a n o , Rizzol i . 
Cuzz i , M . (199S): L ' O c c u p a z i o n e italiana de l la S loven i a (1941 -1943 ) . Roma , S M E , 
U f f i c i o S to r ico . 
C e r m e l j , L. (1965) : S lovenci in Hrva t j e pod I tal i jo. L j u b l j a n a , S lovenska mat ica . 
Č e r m e i j , L, (1972) : M e d prv im in d r u g i m t r žašk im p r o c e s o m . L jub l j ana , S l o v e n s k a 
mat ica . 
D a l P o n i , A . e t al. (1961): A U L A I V - tutti i p roces i del T r ibuna le specia le fascis ta . 
R o m a , A N P P I A . 
D A Z M , 1 - Dip lomatsk i arhiv z u n a n j e g a min i s t r s tva Srb i j e in Č r n e gore , Fond 
M i r o v n e k o n f e r e n c e v Par izu , fasc ikel 5 5 / 3 3 . 
D e C a s t r o , D . (1981) : L a Q u e s t i o n e di Tr ies te . L ' az ione pol í t ica e d ip lomát i ca 
i ta l iana dal 1943 al 1954, Vol. i . C e n n i r iassunt iv i di storia del la Venez i a Giu l ia 
sot to il p ro f í io e tn ico-pol i t ico . II d i s s o i v i m e n t o de l la Venez i a Giul ia e la fase 
s tat ica del p rob lema . Tr ies te , Lint , 
F e r e n c , T . ( 1 9 8 7 ) : Fašist i b rez kr inke . D o k u m e n t i 3941-1942 . Mar ibor , Z a l o ž b a 
O b z o r j a . 
F e r e n c , T. ( 1 9 9 9 ) : "Ub i j a s e p remalo" . O b s o j e n i na smr t - Talc i - Us t re l jen i v 
L j u b l j a n s k i pok ra j i n i 1941-1943. D o k u m e n t i . L j u b l j a n a . 
F e r e n c , T. (2000) : R a b - A r b e - Arb i s s ima . K o n f m a c i j e , rac i je in in te rnac i je v 
L j u b l j a n s k i pokra j in i 1941-1943 . D o k u m e n t i . L j u b l j a n a , Inšt i tut za n o v e j š o zgo-
dov ino . 
F o g a r , G . (1999) : T r i e s t e in guer ra 1940-1945 . Soc íe t á e res is tenza. Quade rn i 10. 
T r i e s t e , Is t i tu to reg iona íe per la s tor ia de l m o v i m e n t o di l ibe raz ione nel Fr iul i -
Venez ia Giul ia . 
7 5 
ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 
SOTO KRiSTEN: KRATEK ORIS PRAVNO-POLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA . 57-76 
G a t t e r e r , K . (1968) : l m K a m p f gegen R o m . Burge r , Minde rhe i t en und A u t o n o m i e n 
in I tal ien. W i e n - F r a n k f u r t - Zur i ch . 
Hržet i jak , J. (ed . ) (1952) : Is tra i S l o v e n s k o P r i m o r j e . B o r b a za s l o b o d u k roz 
v i j ekove . B e o g r a d , R a d . 
Italian Genocide Policy (1954): Italian Genocide Policy against the Slovenes and 
the Croats . A Se lec t ion of D o c u m e n t s . Be lg rade , Ins t i tu te for In ternat ional 
Po l i t i cs and E c o n o m i c s . 
Jevtov ic , M . (1989) : Šta kaže radio L o n d o n . A - Ž Delo . Beograd . 
K a c i n W o h i n z , M . (1982) : Faš is t ični p rog rami r a z n a r o d o v a n j a S l o v e n c e v in H r v a -
tov v Jul i j ski kra j in i . P r i spevk i za z g o d o v i n o de lavskega g iban ja , X X I I , 1-2 . 
L j u b l j a n a . 
K a c i n W o h i n z , M . (1991): P red log i I tala Saura za r aznorod i t ev S l o v e n c e v in 
H r v a t o v v Itali j i ( 1939-1941) . Annales , L K o p e r , Z g o d o v i n s k o d ruš tvo za j u ž n o 
P r i m o r s k o . 
Kacin Wohinz, M., Pirjevec, J. (2000): Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000. 
L j u b l j a n a , Nova revi ja . 
K l u n , A . (1995) : P r e k o m o r s k c eno te v N O V . V: E n c i k l o p e d i j a S loven i j e , kn j . 9 : 
P l o - P s . L j u b l j a n a , M l a d i n s k a kn j iga . 
M a c k S m i t h , D . ( 1996) : D o c u m e n t a r y fa l s i f ica t ion and Italian b iography . V : 
P l a n n i n g , T. C . W . , C a n n a d i n e , D. (eds.) : His to ry and b i o g r a p h y . E s s a y s in 
honou r of Derek Beales . C a m b r i d g e , C a m b r i d g e Un ive r s i ty P ress . 
M o r i , A . (1942) : Z e m l j e p i s I tal i je in n jen ih ko lon i j . S lovenska i zda ja . T o r i n o , G. B. 
Pa rav ia & C. 
P a r o v e l , P . (1985) : L ' Ident i tà cancel la ta . L ' i t a l i an izzaz ione fo rza t a dei c o g n o m i , 
nomi e topon imi nella "Venez ia Giu l ia" dal 1919 al 1945, con gli e l ench i de l l e 
p r o v i n c e di Tr ies te , Gor iz ia , Is tr ia ed i dati dei pr imi 5 . 3 0 0 decre t i . Tr ies te , 
E u g e n i o Pa rove l edi tore . 
R u s i n o w , D. I . (1969) : I taly 's Aus t r i an H e r i t a g e 1919-1946 . O x f o r d , O x f o r d 
Unive r s i ty Press . 
Sala , T . (1974) : P r o g r a m m t di snaz iona l i zzaz ione del " F a s c i s m o di f ron t i e ra" (1.938-
1939) . Bole t t ino , II, 2 . Tr ies te . 
Vsi proces i (1970) : Vsi procesi prot i S l o v e n c e m in H r v a t o m ter d r u g i m an t i f a š i s t om 
iz Jul . k r a j i n e pred f aš i s t i čn im p o s e b n i m t r i buna lom 1927-1943 ( B r e z p r o c e s o v 
p red i ta l i janskimi vo jašk imi sodišči) . I z k n j i g e A u l a ÏV. Trst , Za ložn i š tvo t ržaš-
k e g a t iska. 
76