Šah je šport, znanost in umetnost
Zbirajo se ob petkih proti večeru v veliki spodnji dvorani KS Kodeljevo: neumorna predsednica Marjana .lelenova. sodnik in organizator in tajnik in še kaj Franc Miklavec. oba — poleg še drugih šestih članov — mojstrska kandida-la, prvokategomika, Andrej Berdč— (ehnični vodja vsega zivljcnja v dmštvu, in Boris Bregant. naš sogovornik. republiški sudnik in organizalor turnirjev na Kodeljevem. .lordan Tomšič in mnogi od 56 članov. V nevezanem razgovoru smo spoznali tudi nekaj podatkov, dosežkov, ležav in načrtov. pa lo »vrgli« na papir.
Tam od leta 1980 je v KS Kode-ljevo delovala šahovska sekcija. Njen delovni načrt pa se je z leti tako obogatil, da smo že leta 1984 ustano-vili Šahovsko društvo Kodeljevo, pripoveduje Boris Bregant. V nekaj letih smo dosegli nekaj pomembnej-ših ekipnih uspehov: 2. mesto v II. slovenski šahovski Iigi. 2. mesto sta-rejših pionirjev na slovenskem pr-venstvu ter uvrstitev članske ekipe v republiško finalno tekmovanje za pokal maršala Tita. Članica Zvonka Praznik je nastopila v finalu žen-skega svetovnega prvenstva v dopi-snem šahu za posameznice in bila članica jugoslovanske olimpijske ekipe. Društvo občasno izdaja svoj bilten Dvojni kmet (edino strokovno šahovsko glasilo v Sloveniji). uvedlo je točkovanje svojih članov po tek-movalnih rezultatih, udeležuje se tekmovanj doma in na tujem ter sa-mostojno organizira šahovske tur-nirje za ljubljansko območje (kate-gorniške, hitropotezne in weekend
turnirje. odprta društvena prven-stva). posamezni člani pa vodijo ob-činska pionirska ekipna in posamična prvenstva. Od ustanovitvenega leta naprej sodeluje društvo tudi pri ša-hovskem življenju Doma starejših občanov v Štepanjskem naselju.
Vse to pomeni seveda mnogo igra-nja. le vaja pa dela mojstra. Leta 1985 je npr. Igor Jelen postal pionir-ski prvak Slovenije, dotlej najmlajši prvak pri nas; nekaj podobnega obeta pionir Primož Potočnik iz Iskre. Med največje naše dosežke pa štejemo množičnost (predvsem krožke po šolah in drugje). saj nam le-ta omogoča tudi selekcijo. (Nekaj podobnega dosegata društvo Fronta v Centru in šahovska sekcija BS 3 za Bežigradom; mnogo bolj kot teren-ski pa je v Ljubljani razvit »sindikal-ni« šah.)
Osnovne težave — prostor nam zastonj rešuje KS Kodeljevc. Zavedamo se. da to ni malo, saj je bilo pomanjkanje prostora npr. eden najpomembnejših vzrokov za razpad šahovske sekcije ŠD Slovan. Zalo pa smo le lahko nabavili šahovske garni-ture in tekmovalne ure. pa prišli do več  strokovne   literature.   oziroma
lahko društvo omogoča svojim čla-nom. da jo sami kupijo.
Sprotno denarno probleraatiko re-šujemo z občinsko ZTKO. Seveda pa je denarja za vse dejavnosti premalo. Dogaja se torej. da morajo take stro-ške prevzeti člani sami. ambicioznej-ši, perspektivnejši igralci pa odhajajo k finančno močnejšim. npr. k Iskri.
Naši načrti? Naše vsestranske tež-nje (in rezultati) za napredek šaha so nas pripeljale do spoznanja. da bi naj šah postal predmet na FTK. Prva ša-hovska velesila je to že zdavnaj spoz-nala — in takoj za njo je bila pred leti tudi Jugoslavija. Sredi leta 1985 smo fakulteti poslali predlog za uvrstitev 105-urnega izbirnega predmeta »šah« v visokošolski vzgojno-izobra-ževalni program telesne vzgoje. Do danes nismo dobili odgovora, čeprav sodimo. da je bila vloga dovolj ute-meljena in podprta tudr z osnutkom okvirnega učnega načrta — sestavil ga je mednarodni mojster Iztok Jelen. No. upajmo. da bomo tak ali drugačen odgovor enkrat le prejeb, saj smo kopije vloge poslali vsem. ki so tako ali dmgače zainteresirani za razvoj našega šolstva. Končno pa: šah je igra, ki združuje v sebi tako elemente znanosti in umetnosti kot tudi športa.
Tovarišu Bregantu lepa hvala za misli, ki zagotavljajo nadaljnja priza-devanja za razvoj šaha pri nas. Končno pa: društveno življenje je obKka, ki ji naša dmžba posveča vedno večio pozornost.
A.M.