Arheologija Starega Bližnjega vzhoda - Od predkeramičnega neolitika do konca zgodnje bronaste dobe Alma Mater Press, Maribor Recenzenta: dr. Biba Teržan, ddr. Verena Perko Urejanje: dr. Gašper Pirc, glavni urednik za področje humanistike in družboslovja Jezikovni pregled za slovenski jezik: dr. Nives Kokeza Oblikovanje in prelom: Tjaša Pogorevc Edition: 1st Online Edition Izdala in založila: Univerza Alma Mater Europaea, Alma Mater Press Za izdajatelja: dr. Ludvik Toplak Kraj izdaje in leto: Maribor, 2025 Publikacija je rezultat avtorjevega dela v raziskovalni skupini “Raziskave kulturnih formacij” na Alma Mater Europaea - Institutum Studiorum Humanitatis (ISH), ki jo financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pod št. P6-0278. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 254878723 ISBN 978-961-6192-92-7 (PDF) Brez pisnega dovoljenja založnika je reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranit-vijo v elektronski obliki, po veljavnem Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah prepovedano. Arheologija Starega Bližnjega vzhoda - Od predkeramičnega neolitika do konca zgodnje bronaste dobe Anja Hellmuth Kramberger Kazalo Zahvala 7 Predgovor 9 Uvod 11 Kronologija – uvod 15 Predkeramični neolitik 17 Keramični neolitik in bakrena doba 31 Zgodnja bronasta doba 61 Glosar 81 Literatura 87 7 Zahvala Ideja, da bi napisala knjigo o arheologiji in zgodovini starega Bližnjega vzhoda v sloven- skem jeziku, sega v leto 2015, ko sem pričela predavati predmet Zgodovina Starega vzhoda na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Moje zanimanje za to področje, pa sega še dlje, v leto 2000, ko sem pričela s študijem arheologije Bližnjega vzhoda na Svobodni Univerzi v Berlinu (nem. Freie Universität Berlin) in sodelovati pri projektu Izkopavanja na najdišču Tell Schech Hamad v Siriji (nem. Ausgrabung in Tall Schech Ha-mad), Nemške raziskovalne fundacije (nem. Deutsche Forschungsgemeinschaft – DFG), pod vodstvom prof. dr. H. Kühneja. Od takrat naprej sem bila za vedno povezana z arheologijo Bližnjega vzhoda in na moje veselje sem kasneje dobila tudi dva krat priložnost, da sem se lahko podrobneje ukvarjala z različnimi vrstami najdb iz Tell Schech Hamada pri celoviti objavi tega zanimivega arheološkega najdišča. Pričujoča knjiga je nastala ob moji vključitvi v raziskovalno skupino Raziskave kultur- nih formacij / Research of Cultural Formations (P6-0278 (A), 2019-2024) na Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis (ISH), Fakulteti za podiplomski študij humanistični študij, Ljubljana, glede česar bi se rada najprej iskreno zahvalila red. prof. dr. Ludviku To-plaku, prof. dr. Juriju Toplaku, izr. prof. dr. Sebastjanu Kristoviču in izr. prof. dr. Mateju Mertiku. Zahvaljujem se tudi prof. dr. Lenartu Škofu, dekanu Alma Mater Europaea – ISH, ki je podprl projekt. Za pomoč pri organizaciji realizacije knjige se zahvaljujem dr. Gašperju Pircu, mag. Dijani Štiglic in dr. Luki Martinu Tomažiču, za postavitev in končni izgled publi-kacije Tjaši Pogorevc. Za obsežno pomoč pri urejanju besedila gre zahvala dr. Nives Kokeza. Iskreno se zahvaljujem tudi prof. dr. Bibi Teržan, ki ni privolila le v recenzijo knjige, ampak tudi v primerjavo slovenskega besedila z mojim originalnim nemškim besedilom in s svoji-mi komentarji pripomogla h končni verziji besedila. Prav tako bi se rada zahvalila svojemu drugemu recenzentu, doc. ddr. Vereni Perko. Vse digitalne risbe v tej knjigi je izdelala avtorica po predlogah v programu CorelDRAW. Za dovoljenje za uporabo fotografij in poslane datoteke se zahvaljujem prof. Ian Hodderju (Stanford), dr. Bernhardu Heebu (Berlin), dr. Hansu Georgu K. Gebelu (Berlin), prof. dr. Pe-ter M.M.G. Akkermans (Leiden) in Nemškemu arheološkemu inštitutu. 9 Predgovor Knjiga je namenjena uvodu in pregledu kulturnega in zgodovinskega razvoja Starega Bližnjega vzhoda v slovenskem jeziku. Zajema časovni okvir dobrih 8000 let, od predkera-mičnega neolitika do konca zgodnje bronaste dobe, torej začetka zgodovinske dobe. V tem obsežnem časovnem obdobju so se na tem področju zvrstile številne populacije z različno družbeno organizacijo in kulturo, inovacijami in medkulturnimi soodvisnostmi, vendar pa zaradi širokega časovnega okvira ne bo mogoče obravnavati vseh možnih vidikov. Ta knjiga tudi ni mesto za predstavitev številnih raziskovalnih vprašanj in razprav, čeprav jih bomo na določenih mestih obravnavali, posebej če so pomembna za razumevanje te-matike. Pri tem je treba opozoriti, da se zaradi vse hitrejšega razvoja znanosti in pridobi-vanja novih arheoloških raziskovalnih podatkov naše znanje nenehno širi in spreminja. To vpliva na primer na časovne opredelitve prazgodovinskih obdobij in ugotovitve glede specifičnosti v družbeno-kulturnem razvoju posameznih populacij. Namen tega dela je podati sumarni pregled najnovejšega stanja raziskav teh kultur in družbenih sprememb, pomembnih arheoloških najdišč in posebnih spomenikov, ki jih je dejansko veliko več, ter na splošno materialne kulture. Pojav številnih pisnih virov od sredine 3. tisočletja pred našim štetjem (= pr.n.št.) dalje, ki nam dajejo zgodovinsko pomembne informacije, pred-stavlja pomemben mejnik v zgodovini Starega Bližnjega vzhoda. Pisni viri poročajo na-mreč o zgodovinskih dogodkih, o dinastijah in posameznih vladarjih starega Orienta ter tako označujejo začetek zgodovinskega obdobja. Strokovna literatura predstavlja prvi uvod v posameznem poglavju obravnavano temo in odskočno desko za nadaljnje raziskovanje. 11 Uvod Mezopotamija, poimenovana tudi kot Medrečje, je bila že v akadskih besedilih iz brona- ste dobe omenjena kot »dežela med Tigrisom in Evfratom« (Nissen 1983; Nissen 1999; Roaf 1990). Ti dve pomembni reki s pritoki, kot so Čabur (Evfrat), Veliki in Mali Zab ali Dijala (Tigris), sta bili vedno osrednjega pomena. Danes reki tečeta skozi sodobne države Irak, Sirijo in vzhodno Turčijo. Na jugu se reki Evfrat in Tigris združita in izlivata v Perzijski zaliv. Njuno sotočje v enojno rečno strugo, dolgo približno 193 km, ki delno predstavlja mejo med južnim Irakom in Iranom, se imenuje Šatt al-Arab. V prazgodovini in zgodnji zgodovini reke Šatt al-Arab še ni bilo, Evfrat in Tigris sta tekli ločeno v Perzijski zaliv, katerega obala je pred regresijo potekala približno 250 km severneje. To pomeni, da so bila nekatera znana arhe-ološka najdišča, kot so Eridu, Ur ali Lagaš, dejansko nekoč razmeroma blizu morske obale. Hkrati to dejstvo pojasnjuje več sto kilometrov dolgo območje, v katerem ni za določena časovna obdobja zabeleženih nobenih arheoloških najdišč. Reki Evfrat in Tigris ter njuni pritoki tečejo skozi različne pokrajine z zelo različnimi podnebnimi in ekološkimi območji (Slika 1). Tigris teče zahodno od gorovja Zagros in dokaj vzporedno z njim, ki se razteza v dolžini več kot 1500 km v smeri od severozahoda proti jugo-zahodu Irana. V gorskih področjih Zagrosa in Elbrusa prevladujejo hladne in suhe zime, ve-like višinske razlike v gorah pa povzročajo ekstremna temperaturna nihanja. V osrednjem iranskem višavju so poleti povprečne temperature 40 stopinj Celzija, medtem ko so pozimi temperature okoli ledišča. Vroče in vlažno obalno podnebje pa je na območju Perzijskega zaliva. Velike temperaturne razlike z vročimi poletji s temperaturami do 40 stopinj Celzija in hladnimi zimami so prisotne tudi v osrednji Anatoliji. V gorovju Taurus na vzhodu Turčije, kjer sta tudi izvira obeh rek Evfrat in Tigris, prevladujejo dolge hladne zime. Na severu Tur-čije ob obali Črnega morja gre za zmerno podnebje, ob obalah Sredozemskega morja pa za sredozemsko do subtropsko podnebje. Značilne so blage in deževne zime ter vroča in suha poletja. Ob srednjem in južnem toku rek Evfrat in Tigris so aluvialna področja s poplavnimi ravnicami. Velik del Mezopotamije predstavljajo tudi stepe, polpuščave in puščave, kot je npr. sirska puščava s suhim podnebjem. Razvoj in uporaba umetnega namakanja sta bila najpomembnejša podlaga za razcvet naprednih oz. visokih civilizacij Starega Bližnjega vzhoda. Na začetku je imelo pri razvoju kmetijskega načina življenja odločilno vlogo z dežjem pogojeno poljedelstvo. Samooskrbno »deževno poljedelstvo« je mogoče le v območjih, ki ležijo znotraj agronomske meje sušnosti, ali v regijah, za katere je določena letna količina padavin vsaj 250 milimetrov (tako ime- 13 rhA eo novana izohieta 250 mm/izolinija 250 milimetrov). Meja z dovolj padavinami za »deževno gijlo poljedelstvo« poteka na severu Arabskega polotoka v obliki polkrožnega loka vzdolž zahod- a S nega vznožja gorovja Zagros do jugovzhodnih predelov gorovja Taurus vse do vzhodne obale ta Sredozemskega morja, torej do Levante. Za to področje, kjer obstajajo dokazi o zgodnjem re ga B poljedelstvu, ki je bilo odvisno od dežja, in o začetkih kmetovanja, se uporablja tudi izraz eg nry Breasted (1865-1935). To je območje, na katerem je mogoče slediti prehodu od mobilnega a v načina življenja lovcev in nabiralcev divjih sadežev do sedentarnega, kar pomeni s stalno zh od liž »rodovitni polmesec«, ki ga je uvedel ameriški arheolog, zgodovinar in egiptolog James He- nj a - O naseljenimi naselbinami, ki so se ukvarjale s poljedelstvom in živinorejo, torej gre za spre- d p membe v eksistenčnem smislu od nabiralništva h proizvodnemu načinu gospodarstva, kar re je pomenilo tudi prvi celovit poseg človeka v njegovo okolje. »Rodovitni polmesec« namreč dk ni le območje, ki je omogočalo »deževno poljedelstvo«, temveč tudi življenjski prostor števil- er nih divjih rastlinskih in živalskih vrst, ki jih je človek kultiviral in udomačil (Flannery 1969; am ič Benecke 1994; Postgate in Powell 1995; Älteste Monumente 2007; Zeder 2011). Posebej je tre- ne ga n ba omeniti divjo pšenico, divjo enozrno pšenico ( Triticum boeoticum ), divjo dvozrno pšenico litikeo (Triticum dicoccoides) in divji ječmen (Hordeum vulgare subsp. spontaneum). Med živalskimi vrstami sta bili divja ovca in divja koza sprva zelo pomembni kot vir volne in hrane. Vse več- a d je spremembe okolja, ki jih je povzročil človek, so za seboj pustile vse dejavnosti, povezane o k on s kmetijstvom in ustanavljanjem prvih stalnih naselij. ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 1: Zemljevid »Rodovitni polmesec« (vir satelitska slika: Google maps) 14 rhA Raziskovanje zgodovine in kultur starodavnega Bližnjega vzhoda ima že dolgo tra- eo dicijo, številna zgodnja področja dejavnosti in raziskovalna vprašanja pa so še danes v logij ospredju raziskav, zdaj v povezovalni obliki (Roaf 1990; McCall 2001; Marzahn in Salje a S 2003; Wartke 2008; Adams 2010). Na splošno lahko rečemo, da je znanje o ljudstvih in ta re nekaterih krajih Starega Bližnjega vzhoda, kot je Babilon, vse do danes ostalo prisotno ga B jev, kot je Herodot iz Halikarnasa. Prvi popotniki po Orientu, kot je bil italijanski razi- ega v skovalec Pietro della Valle (1586-1652), so v Evropo prinesli prve glinene tablice s klino-zh pisno pisavo ali naredili kopije klinopisnih napisov. Prva izkopavanja so se začela okoli prek pisnega izročila Stare zaveze, pa tudi prek ohranjenih spisov antičnih zgodovinar- ližnj sredine 19. stoletja. To so bila izkopavanja namenjena manj znanstvenim raziskavam d p kot pa iskanju umetnostnozgodovinsko zanimivih in dragocenih predmetov, reliefov in reoda - O kipov za evropske muzeje in zasebne zbirke. Arheološke kulturne plasti in najdbe so dk bile med obsežnimi izkopavanji v tem obdobju v veliki meri uničene. Izkopavanja so er am vodili evropski diplomati in pionirji arheologije, kot sta bila Francoz Paul-Émile Botta ične (1802-1870) v Ninivah in Khorsabadu-Dur Šarrukinu ali Britanec Austen Henry Layard ga n budilo tudi lov na zaklade in razcvet črnega trga za artefakte z Vzhoda. Proti koncu 19. litik (1817-1894) v Nimrud-Kalhu. Od 19. stoletja dalje je evropsko zanimanje za starine spod- eo stoletja in zlasti v začetku 20. stoletja pa so se začele znanstvene raziskave in natančno a d o k dokumentiranje arheoloških najdišč in spomenikov. Med pionirji na tem področju so on bili nemška raziskovalca arhitekture in arheologa Robert Koldewey (1855-1925) in Ernst ca z Walter Andrae (1875-1956) ter Britanec Charles Leonard Woolley (1880-1960). Poleg ar- godnje b heoloških raziskav materialne zapuščine in filološko-zgodovinskega znanstvenega pod-ročja starodavnih bližnjevzhodnih študij, ki se ukvarjajo s številnimi pisnimi izročili, ro imata umetnostnozgodovinski pristop in arhitekturne raziskave še danes pomembno na ste d vlogo pri preučevanju starodavnega Bližnjega vzhoda. obe A Nestabilne politične razmere in oboroženi spopadi na osrednjem območju starega nja He Bližnjega vzhoda, na območju Evfrata in Tigrisa v današnjem Iraku in Siriji, že desetletja llm otežujejo ali celo onemogočajo terenske arheološke raziskave. Raziskave in projekti se zato uth osredotočajo predvsem na sosednja območja Mezopotamije ter na ukrepe in strategije za Kra ponovno proučevanje in oceno, zaščito in obnovo kulturne dediščine, uničene v vojnah.mberger 15 Kronologija – uvod Obdobje med približno 10.000 leti pr.n.št. in prelomom tisočletja lahko na Bližnjem vzhodu in v zahodni Aziji, tako kot v Evropi, v grobem razdelimo na prazgodovinsko, zgodnje zgodo-vinsko in zgodovinsko obdobje. V nasprotju z Evropo pa sta se zgodnja zgodovina in zgodo-vinsko obdobje začela veliko prej. Prvi pisni viri, čeprav sprva upravne narave, se pojavijo v južni Mezopotamiji in jugozahodnem Iranu že konec 4. tisočletja pr.n.št. v tako imenovanem obdobju Uruk (Nissen 1985; von Soden 1992; Nissen 1999). Od sredine 3. tisočletja pr.n.št., na primer, je znan mejni spor med sumerskim vladarjem Eanatumom iz mesta Lagaš/Tell el-Hiba in konkurenčnim vladarjem iz mesta Umma, ki je zabeležen na t. i. »steli z jastrebi« iz najdišča Girso-Tello/Tall Lawh. Prvi seznami vladarjev ali dinastij obstajajo tudi za zgodnjo bronasto dobo, pri čemer je najobsežnejši seznam vladarskih imen, sedežev (mestnih držav) in dinastij – znan tudi kot »seznam sumerskih kraljev« – mogoče najti na tako imenovani Weld-Blundellovi prizmi, približno 20 cm visokem glinenem bloku, na štirih straneh katerega je napis v sumerski klinopisni pisavi. Seznam vključuje zaporedje imen vladarjev pomembnih sumerskih mestnih držav, kot so Uruk, Lagaš, Kiš, Ur itd., od začetka 3. tisočletja pr.n.št. do prve polovice 2. tisoč-letja pr.n.št., vendar pa ne omogoča vzpostavitve absolutne kronologije vladavine posameznih vladarjev. Tudi dolžina vladavine posameznih vladarjev na sumerskem seznamu kraljev ni za-nesljiva, še posebej za tiste vladarje iz bolj oddaljene preteklosti, ki bi na primer naj trajale tisoč let, kar pa je povsem mitološke narave. Šele v drugi polovici 3. tisočletja pr.n.št. se pojavijo bolj realistični podatki o vladavini kraljev, tako npr. bi naj vladavina kralja Narām-Sîna trajala 37 let. Težava pa je, kako te podatke o začetku ali koncu vladavin zasidrati v absolutno kronologi-jo, zato jih poskušamo sinhronizirati z določenimi časovnimi parametri. Pri sinhronizaciji, ki je kompleksen metodološki postopek, se je mogoče nasloniti na različne sklope podatkov, na eni strani na naravoslovne analize, kot so C14 (radiokarbonsko datiranje) in dendrokronološko datiranje (datiranje iz širin branik v lesu), raziskave vrtalnih jeder grenlandskih ledenikov, datirani astronomski pojavi, kot so sončni mrki, pa tudi egipčanski seznam kraljev in relativne faze keramične kronologije na Egejskem območju (Orthmann 1975; Asouti 2006; Weninger et al. 2009; Krauß 2011; van der Plicht et al. 2011; Weninger et al. 2014; van Ess 2015). Kljub temu pa kronologija za čas pred sredino 2. tisočletja pr. n. št. še vedno »plava«. Tako nastanejo raz-lična časovna okna, iz katerih izhaja »visoka« in »nizka« kronologija ali, natančneje, »dolga«, »srednja«, »kratka« in »zelo kratka« kronologija. Za Mezopotamijo je znano zanesljivo in kro-nološko veljavno zaporedje vladavin posameznih vladarjev in dinastij šele od druge polovice 2. tisočletja pr.n.št., tj. od pozne bronaste dobe naprej. Posamezne zgodovinske dogodke, kot so pomembne bitke, je mogoče datirati celo bolj ali manj na leto natančno. 17 rhA eo Absolutno datiranje starejših časovnih obdobij od predkeramičnega neolitika do gijlo konca bakrene dobe temelji na naravoslovnih metodah, predvsem na radiokarbonskem a S datiranju. Dendrokronologija omogoča sicer natančnejše datiranje, vendar je za Mezopo- ta tamijo nepomembna, saj so najdbe lesa, ki jih je mogoče uporabiti kot vzorce za analize, re ga B izjema. Tudi za radiokarbonsko datiranje velja, da ni na voljo podatkov v enaki meri za vse eg meznih sodobnih političnih dogajanj je slika neuravnotežena. Zato je pomembna tudi ko- a v relacija raziskovalnih podatkov iz manj raziskanih območij s podatki iz bolje raziskanih zh od liž regije in časovna obdobja. Zaradi zgodovine raziskav in možnosti raziskovanja v luči posa- nj a - O regij. Z naravoslovnimi analizami pridobljene datacije so kljub temu zadostna podlaga za d p kronološki okvir časovnega zaporedja obdobij neolitika in bakrene dobe oz. posameznih re časovnih stopenj v okviru teh obdobij kot tudi določenih kulturnih skupin oz. kultur. Za- dk radi širokega časovnega in geografskega okvira, je razčlenitev posameznih časovnih ob- er dobij in kulturnih skupin v okviru arheoloških raziskav seveda veliko bolj podrobna, kot am ič je prikazano v naši kronološki tabeli, ki je namenjena zgolj okvirnemu pregledu (Slika 2). ne ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 2: Kronološka tabela (tabela po Hrouda 1997) 18 Predkeramični neolitik Opustitev mobilnega načina življenja lovcev in nabiralcev v korist sedentarnega nači- na življenja v celoletnih naseljih z živinorejo in pridelavo poljščin se začne na prehodu iz enega geološkega obdobja zemeljske zgodovine v drugo, na prehodu iz poznega pleistocena v zgodnji holocen (Van Zeist in Bottema 1982; Goring-Morris 1987; Tchernov 1997; Goring- Morris 1998; Bar-Yosef 1998; Bar-Yosef in Valla 1990; Bar-Yosef 2011; Asouti in Fuller 2012; Belfer-Cohen in Goring-Morris 2013; Goring-Morris in Belfer-Cohen 2013; Belfer-Cohen in Goring-Morris 2014). Starejši del epipaleolitika, znan kot Kebaran ali Kebarien, poimeno-van po istoimenskem arheološkem najdišču v jami Kebara v današnjem Izraelu, sovpada z obdobjem postopnega segrevanja in povečanja povprečne količine padavin. Kebaranov kronološki začetek je praviloma datiran v 19. tisočletje pr.n.št., prehod v naslednje, mlajše obdobje epipaleolitika, Natufian pa v 13. tisočletje pr. n. št. Kebaran lahko razumemo kot začetek postopnega prehoda v sedentarni način življenja z živinorejo in poljedelstvom. Raz-log za to je v spremembah pri izbiri življenjskega okolja, pa tudi pri izbiri in predelavi hrane. Te spremembe so še bolj očitne v mlajši fazi epi-paleolitika, v Natufianu, poimenovanem po različnih arheoloških najdiščih v Wadi an-Natufu na Zahodnem bregu Jordana, ki se ob kon-cu pleistocena (pozni pleistocen) deli na štiri kratke geološke faze: Bölling, Starejši Dryas, Allerød in Mlajši Dryas. Za ta štiri krajša obdobja je značilno prehajanje med toplejšim in hladnejšim podnebjem. Na najdiščih iz Kebarana se vse pogosteje pojavljajo geometrijski mikroliti, zelo majhna in namensko retuširana kamnita rezila, ki so jih uporabljali v sestavljenih orožjih in orodjih. Rezila so bila z lepljenjem in/ali vezanjem (npr. z bitumnom) pritrjena na lese-no toporišče ali rogovino in so služila kot kopja in puščice za lov. V natufijskem obdobju so bili mikroliti uporabljeni kot rezalni vložki (rezila) srpov za nabiranje divjih žit. Poseben lesk na kamnitih rezilih, tako imenovani srpski lesk, kaže na usmerjeno žetev divjih žit. Ta lesk je povezan s sproščanjem silicijeve kisline v rastlinskem soku med rezanjem, ki de-luje kot brusilo. Po mnenju različnih raziskovalcev sta nabiranje divjih žit in njihova pre-delava začetek kultiviranja žit. Na najdišču Tell Abu Hureyra v Siriji domnevajo, da so žita (npr. rž) gojili že okoli 11.000 let pr.n.št., čeprav je šlo za divje oblike in še ne za kultivirana žita (Hillman 2000; Moore, Hillman in Legge 2000; Hillman et al. 2001). Močno povečanje peloda plevelov v arheobotaničnih vzorcih je še posebej ocenjeno kot kazalnik setve žit. Pleveli se pojavijo zlasti na sveže zorani zemlji, tj. zemlji, ki je bila pripravljena za setev. Pojav posebnih kamnitih orodij v obliki motik je prav tako pokazatelj, da je bila zemlja ali 19 rhA eo obdelovalna površina pripravljena. Inovacije pri predelavi hrane lahko povežemo s poja- gijlo vom epipaleolitskega grobega kamnitega orodja, kot so možnarji, strgala in pestiči, čeprav a S so se možnarji uporabljali tudi za mletje okre za pridobivanje barvila. ta ga B z veliko ekološko raznolikostjo. Ekološka raznovrstnost je značilna predvsem za gorska re V Natufianu so ljudje začeli vse bolj naseljevati nova življenjska okolja, zlasti takšna ližnj območja z bolj razčlenjenim reliefom, po Robertu Braidwoodu poimenovana tudi kot »hri- ega v boviti obronki« („Hilly Flanks“) »rodovitnega polmeseca« (Braidwood in Braidwood 1950; oda - Ozh Braidwood 1952; Nissen 1983). Takšni pogoji so vladali zlasti v zahodnem delu »rodovitnega polmeseca«, v goratih predelih »levantinskega koridorja«, kjer se nahaja večina natufijskih d p najdišč, ter v pogorju Taurus in Zagros v severnem delu »rodovitnega polmeseca«, kjer so dk vele tudi divje oblike številnih rastlin in živali, ki so bile pozneje kultivirane in udomačene re bila odkrita številna arheološka najdišča iz predkeramičnega neolitika. V teh regijah so ži- am in so imele ključno vlogo v kmečkem načinu življenja. Prva stalna celoletna naselja (t. i. »ba- er neič ga n prav na takšnih ekološko raznolikih območjih. Primera natufijskih naselij sta Eynan – Ain zni tabori«) s stalnimi stavbami okroglega, polkrožnega ali ovalnega tlorisa so bila odkrita eo Mallaha v severnem Izraelu in Wadi Hammeh 27 v severozahodni Jordaniji (Slika 3). Stavbe lit ik a d iz Eynana – Ain Mallaha so kočam podobne konstrukcije z rahlo poglobljenimi tlemi, ka- go kosti, odkritih v Eynan – Ain Mallaha, priča o tem, da so se prebivalci preživljali z lovom na dnj divje živali, zlasti gazele, in z nabiranjem divjega žita; niso bili še živinorejci in poljedelci. e b Vendar so bili na najdišču Eynan – Ain Mallaha odkriti tudi najstarejši dokazi o udomačitvi ro na ene izmed živalskih vrst. Namreč med pokopi v hišah je bilo najdeno okostje človeka v skr- ste d on stavbe s kamnitimi temelji in stojkami. Stavbe so bile opremljene z ognjišči. Vrsta živalskih ca z o k mnitimi temelji iz apnenca in stojkami za stebre, v Wadi Hammeh 27 pa so nekoliko večje ob umrli delno pokopani s svojim nakitom. e A čenem položaju in okostje udomačenega psa. Glede na način pokopa naj omenimo, da so bili a Henj uth Krallm bem rg er Slika 3: Ain Mallaha, Izrael, zgradbe z okroglim tlorisom (risba po Bar-Yosef 1998) Prve živali, ki so jih ljudje redili v čredah, so bile genetsko identične divjim vrstam. 20 rhA Razlike v obliki in velikosti kosti se pokažejo šele po več generacijah živali v človeški reji. eo Te so posledica človeške selekcije živali z določenimi lastnostmi in posledičnih omejitev logij v genskem bazenu. Spekter živalskih kosti z arheoloških najdišč lahko pokaže na začetek a S reje živali v čredah. Na natufijskih najdiščih, kot je Eynan – Ain Mallaha (Samuelian et al. ta re 2006), med kostmi sesalcev prevladujejo kosti gazel, sledijo jim kosti jelenov. Tudi v starej- ga B arheozooloških vzorcih prevladujejo kosti gazel in jelenov, ki so jih lovili. Le v mlajši fazi ega v predkeramičnega neolitika, PPNB iz 9.-7. tisočletja pr.n.št., na najdiščih, kot sta Ain Ghazal zh v Jordaniji ali Jericho – Tell es-Sultan na Zahodnem bregu Jordana, med živalskimi kostmi šem obdobju naslednjega predkeramičnega neolitika, PPNA iz 11.–10. tisočletja pr.n.št., v ližnj prevladujejo ovčje in kozje kosti. V poznem obdobju PPNB pa je že mogoče zaslediti prve d p udomačene živali, poleg ovc in koz tudi prašiče in govedo. reoda - O Natufijska najdišča so bila, kot že omenjeno, v glavnem razširjena v južni Levanti, Iz- dk er raelu, Palestini in Jordaniji vse do severne Sirije. Do sredine 20. stoletja so domnevali, da am je bila južna Levanta tudi območje prve udomačitve rastlin in živali. Vendar so poznejše neič študije spremenile podobo in zdaj so najzgodnejši dokazi o udomačitvi ovc in koz na »hri- ga n bovitih pobočjih« jugovzhodnega Taurusa in severozahodnega Zagrosa. Olivier Aurenche eolitik in Stefan K. Kozlowski označujeta to območje zgornjega in srednjega Evfrata ter zgornjega a d Tigrisa tudi kot »zlati trikotnik« (Aurenche in Kozlowski 1999; Kozlowski in Aurenche 2005). o k Ta območja so poleg razširjenosti divjih koz in divjih ovc tudi naravno okolje divjih žit, kot on ca z žit je sprva odvisna od ohranjenosti semen, na primer v zoglenelem stanju, pri čemer se dnje b so divja enozrna pšenica, divja dvozrna pšenica ter divji ječmen. Identifikacija kultiviranih go divje žitarice jasno razlikujejo od kultiviranih žit. Divja žita imajo namreč okoli semen trde ro ovojnice (zaščitno lupino), ki jo je mogoče odstraniti samo z mletjem in/ali praženjem. Poleg na tega je osrednji del stebla krhek, kar pomeni, da padejo semena hitro na tla. Pri kultiviranih ste d vrstah žit so te lastnosti ravno nasprotne: osrednji del stebla je trši, kar pomeni, da se ne zlo- obe A mi tako enostavno in preprečuje, da bi zrna hitro odpadla. Ovojnice (zaščitne lupine) okoli nja He semen pa so mehkejše, kar olajša luščenje zrn. Domneva se, da je do selekcije teh žitaric z llm boljšimi lastnostmi, in s tem postopek kultiviranja, prišlo po naravni poti (Nissen 1983, 24).uth Rastline s trdim steblom so bile pogosteje izbrane in posejane, ker pri njih semena niso hit- Kra ro odpadla. Kultivacija žit se je zgodila v sredini 7. tisočletja pr.n.št., v poznem PPNB.mbe Pojav načina življenja s stalno nastanjenostjo s poljedelstvom in živinorejo ter udo-rger mačenimi rastlinami in živalmi na Bližnjem vzhodu se opisuje tudi z izrazom »neolit- ska revolucija« (Childe 1951; Bar-Yosef in Valla 1990; Aurenche in Kozlowski 1999; Benz 2000; Goring-Morris in Belfer-Cohen 2008; Bar-Yosef 2011; Belfer-Cohen in Goring-Mor-ris 2011; Zeder 2011; Asouti in Fuller 2012). To besedno zvezo je skoval v Avstraliji rojeni slavni arheolog Vere Gordon Childe med 30. in 50. leti 20. stoletja. Premik od mobilnega lovsko-nabiralniškega življenjskega sloga na sedentarni način življenja s poljedelstvom, torej sprememba iz pridobitvenega načina življenja na produktivni življenjski slog, se ni 21 rhA eo odvijal istočasno na vseh območjih, pač pa je proces »neolitizacije« potekal skozi daljše gijlo časovno obdobje. V natufijskem in predkeramičnem neolitiku je v »rodovitnem polmesecu« a S mogoče domnevati soobstoj različnih oblik preživetja. Preživetvene strategije različnih sku- ta pin se v natufijskem obdobju razlikujejo med mobilnimi in sedentarnimi lovci in nabiralci, re ga B v predkeramičnem neolitiku pa med skupinami z neolitskim načinom življenja s poljedel- eg divjih rastlin še naprej igrala pomembno vlogo. Medtem ko se v natufijskem obdobju poleg a v sezonskih taborov pojavljajo prva celoletna naselja s stalnimi stavbami z okroglim tlorisom, zh od liž stvom in živinorejo ter tistimi, pri katerih sta lov na divje živali, kot so gazele, in nabiranje nj a - O tako imenovani »bazni tabori«, se od PPNA naprej pojavljajo prva večja naselja in monumen- d p talni kompleksi, ki kažejo na skupnostno in/ali kultno rabo. Med najznamenitejšimi arhe- re ološkimi najdišči predkeramičnega neolitika, ki so povezana s shodi večjih skupin ljudi, dk izjemnim kolektivnim delom ter po vsej verjetnosti s kultom in religijo, je Göbekli Tepe v er jugovzhodni Anatoliji (Schmidt 2006; Schmidt 2010; Dietrich et al. 2012; Dietrich et al. 2019). am ič Göbekli Tepe leži le nekaj kilometrov oddaljeno od sodobnega mesta Şanlıurfa in je bil kot ne ga n arheološko najdišče prvič zabeležen v 60. letih 20. stoletja. Najdišče je ponovno odkril nem- litikeo ški arheolog Klaus Schmidt, sistematične raziskave pa so se začele leta 1994. Göbekli Tepe je datiran v 10.–8. tisočletje pr.n.št. Njegova starejša faza (PPNA) je označena kot plast III, a d mlajša faza (PPNB) pa kot plast II. Za starejšo fazo so značilne velike okrogle kamnite struk- o k on ture z monolitnimi kamnitimi stebri v obliki črke T (Slika 4a-b). Številni stebri v obliki črke go svojih površinah reliefe. Upodobljene so različne živali, kot so levi, lisice, jastrebi, škorpijo- dnj e b ca z T, ki tehtajo več ton in katerih kamen je izviral neposredno iz okolice Göbekli Tepe, imajo na ni, kače, žerjavi, gazele, biki in merjasci, pa tudi drugi simboli, redkeje pa človeške podobe ro (Slika 5a-b). Iz geomagnetnih raziskav je razvidno, da obstaja vsaj 20 takšnih krožnih struk- na ste d tur z več kot 200 stebri v obliki črke T. V mlajši gradbeni fazi je bila okoli krožnih struktur ustvarjena gosta mreža pravokotnih kamnitih zgradb z več prostori in brez prepoznavnega ob e A dostopa na ravni tal. V nekaterih stavbah so bili najdeni tudi stebri v obliki črke T, čeprav nj a He manjši. Materialna kultura v Göbekli Tepe ima vse značilnosti predkeramičnega neolitika. uth kamnite živalske figure in kamne, okrašene s simboli neznanega pomena. Med predmeti iz K kremena (sileksa) naj omenimo številne puščične osti, med katerimi sta dve značilni vrsti, llm Našli so nešteto kamnitih orodij in orožja, žrmelj in kamnitih posod. Poleg tega so odkrili ram poimenovani kot Helvanski in Bybloški tip. Puščice so uporabljali za lov na divje živali, ana- be rg lize spektra živalskih kosti pa so pokazale, da v Göbekli Tepe ni bilo udomačenih živalih. er Enako velja za rastlinske ostanke, med katerimi ni bilo kultiviranih vrst. To pomeni, da so monumentalni kompleks zgradb ustvarili in uporabljali lovci in nabiralci. Za izdelavo, prevoz in postavitev stebrov, ki so tehtali več ton, je bila potrebna ogromna delovna sila. Jasno je, da je bilo v gradnjo vloženega ogromno truda ter da je bilo potrebno načrtovanje, projektiranje in organizacija dela. Zato domnevamo, da je obstajala strukturirana družba, verjetno z določenimi posamezniki, ki so jo vodili in usklajevali delovne in socialne naloge. Funkcija monumentalnih krožnih struktur še ni dokončno pojasnjena. Najbolj razširjena je 22 rhA domneva, da je bilo to kompleksno svetišče. Verski pomen kraja se odraža v upodobitvah na eo stebrih v obliki črke T. Upodobljene živali so morda del verskih predstav ali liki nadnarav- logij nih mitov. Vsekakor Göbekli Tepe kaže na to, da so se ob določenih priložnostih morale tu a S zbirati večje množice ljudi. Na to navajajo tudi najdbe v majhnih pravokotnih stavbah, kjer ta re so bile najdene velike količine žrmelj, možnarjev in pestil; analiziranih je bilo 7000 kosov. ga B dobne posode iz apnenca s prostornino do 160 litrov. Kemične analize so pokazale oksalate, ega v ki nastanejo med fermentacijo žita. Lahko jih razumemo kot pokazatelj proizvodnje slada in zh piva, ki so ju uživali na srečanjih v Göbekli Tepe. Robert Braidwood je že v petdesetih letih Omenjena orodja so orodja za predelavo divjega žita. Odkrite so bile tudi velike, kadem po- ližnj prejšnjega stoletja domneval, da je pojav prvega kultiviranega žita povezan s proizvodnjo d p alkoholnih pijač.reoda - O dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z go Slika 4a-b: Göbekli Tepe, Turčija, okrogle kamnite strukture z kamnitimi stebri v obliki črke T dnj (a: foto Klaus Schmidt, Deutsches Archäologisches Institut; b: risba po Schmidt 2010) e b ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 5a-b: Göbekli Tepe, Turčija, številni stebri v obliki črke T imajo na svojih površinah reliefe (a: foto Klaus Schmidt, Deutsches Archäologisches Institut; b: risba po Schmidt 2010) 23 rhA eo Približno 50 km od Göbekli Tepe v provinci Şanlıurfa se nahaja najdišče Nevalı Çori, gijlo ki ga danes prekriva akumulacijsko jezero Atatürk na reki Eufrat (Schmidt 1988; Haupt- a S mann 1991; Hauptmann 1993). Pred zalitjem so potekala v 80-tih letih 20. stoletja v Ne- ta valı Çori obsežna arheološka reševalna izkopavanja pod vodstvom nemškega arheologa re ga B Haralda Hauptmanna. Že pred začetkom obsežnega raziskovanja v Göbekli Tepe so bili eg najdeni v stavbi, ki se po arhitekturi in opremi jasno razlikuje od vseh drugih stavb v a v naselbini. Skoraj kvadratna stavba s kamnitimi temelji, ki je bila zgrajena v več fazah, je zh od liž z Nevalı Çori že znani kamniti stebri v obliki črke T z reliefi. Stebri v obliki črke T so bili nj a - O imela pod, za katerega so uporabili žgano apno ali apneno malto. Tovrstne talne obloge d p (apneni estrihi) so bile najdene tudi na drugih arheoloških najdiščih iz predkeramičnega re neolitika, na primer v Çayönü v vzhodnoanatolski provinci Diyarbakır, v jordanskem Ain dk Ghazalu in tudi v Göbekli Tepe. Za takšne talne obloge, podobne betonskim ali zglajenim er podom, se uporablja tudi izraz »teraco tla«. Na poseben položaj in pomen stavbe s stebri am ič v obliki črke T v Nevalı Çori opozarjajo tudi velike figure iz apnenca, živalske in človeške ne ga n skulpture, ki so bile vgrajene v kamnite stene. Ker skulpture med rabo stavbe v predke- litikeo ramičnem neolitiku niso bile vidne, domnevamo, da je bilo njihovo mesto oz. vgradnja obredno ali kultno. Odprto raziskovalno vprašanje v tem primeru ostaja tudi namembnost a d stavbe: ali je služila za skupna srečanja ali celo kot svetišče? V Nevalı Çori je bil najden še o k on en arhitekturni element ali tip stavbe, ki ga najdemo tudi na nekaterih drugih arheoloških go s kamnitimi temelji, ki jih raziskovalci označujejo kot »Grillplanbauten« v nemškem je- dnj e b ca z najdiščih predkeramičnega neolitika, na primer v Çayönüju. Značilne so tridelne stavbe ziku ali »Grill architecture« v angleščini (»stavba s tlorisom v obliki rešetke«) (Slika 6) ro (Sicker-Akman 2007). V tlorisu imajo stavbe v osrednjem delu velik pravokoten prostor, ki na ste d so mu na eni strani priključeni manjši prostori, ki so morda služili kot kašče žitnice oz. skladišča. Na drugi strani se na osrednji prostor navezuje konstrukcija vzporednih zidov, ob e A katerih razporeditev spominja na rešetko – zaradi njih se uporablja oznaka »stavbe s tlori- nj a He som v obliki rešetke«. Domneva se, da je ta način gradnje omogočil hladnejše in bolj suho uth zgradbe datiran v 9.-8. tisočletje pr.n.št. , torej predvsem v mlajšo fazo predkeramičnega K neolitika (PPNB), pri čemer je bilo ugotovljenih več gradbenih faz. Ena sama C14- datacija llm ozračje v prostoru nad vzporednimi zidovi/stenami v obliki rešetke. V Nevalı Çori je ta tip ram prav tako kaže na začetek naselitvene dejavnosti že v 10. tisočletju pr.n.št. Tako je naselbi- be rg na Nevalı Çori delno obstajala v istem obdobju kot Göbekli Tepe, natančneje v njeni mlajši er fazi (plast II). V nasprotju z Göbekli Tepe, ki je bilo domnevno kultno središče lovcev in nabiralcev, gre v Nevalı Çori za stalno nastanjeno skupnost, ki se je ukvarjala z rejo živali in poljedelstvom, čeprav je lov še vedno igral pomembno vlogo. Arheobotanične najdbe pričajo o kultiviranem žitu, enozrnici (Triticum monococcum), znaki udomačitve pa so bili ugotovljeni tudi na živalskih kosteh. 24 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v Slika 6: Stavba s tlorisom v obliki rešetke (risba po Älteste Monumente 2007) oda - Ozh d p Pojav posebnih monumentalnih gradenj v predkeramičnem neolitiku ni omejen le na re vzhodno Anatolijo. Ena od najznamenitejših zgradb, katere namembnost je še vedno skriv- dk er nostna, je tako imenovani »stolp iz Jericha« (Slika 7). Jericho ali Tell es-Sultan se nahaja v am južni Levanti na Zahodnem bregu Jordana, le nekaj kilometrov severno od središča zgodo- neič vinsko in politično pomembnega mesta Jericho (Garstang 1948; Kenyon 1952; Kenyon 1954; ga n Kenyon 1960; Kenyon 1981; Bar-Yosef 1986; Weninger et al. 2009; Sala 2014). Najstarejši sledo- eolitik vi poselitve na tellu segajo v natufijsko obdobje 12.–11. tisočletja pr.n.št. Obsežna poselitev a d je izpričana tudi v bronasti in železni dobi. Po raznoraznih raziskavah, ki so potekale že od o k druge polovice 19. stoletja, so med letoma 1952 in 1958 pod vodstvom britanske arheologinje on ca z le za odkritje »stolpa« in predkeramičnega nasipa v Tell es-Sultanu, temveč je na podlagi dnje b Kathleen Kenyon potekala obsežna arheološka izkopavanja. Kathleen Kenyon ni zaslužna go najdb na najdišču uvedla tudi terminološka izraza PPNA (predkeramični neolitik A) in PPNB ro (predkeramični neolitik B). Kenyon je v najnižjih naselbinskih plasteh odkrila žitna seme- na na, ki so bila razpoznana kot kultivirani obliki zrnja in ječmena, vendar v istih naselbin- ste d skih plasteh ni bilo najdenih keramičnih posod, kar bi pričakovali za neolitsko naselbino obe A s poljedelsko usmerjenim gospodarstvom. Podobno situacijo je Robert Braidwood v 50-tih nja He letih 20. stoletja odkril v najnižjih (najzgodnejših) naselbinskih plasteh v Jarmo - Qal‘at Jar-llm mo v severnem Iraku ob vznožju gorovja Zagros (Braidwood 1950). Predkeramični neolitik uth tako označuje razvojno stopnjo, v kateri obstajajo znaki neolitskega načina življenja s polje- Kra delstvom in živinorejo, vendar posode še niso bile izdelane iz žgane gline. V Jerichu – Tell m es–Sultan je zaporedje več predkeramičnih naselbinskih plasti brez keramike (plasti IV–IX) berg prekril hiatus – faza brez sledov poselitve – imenovana plast X. Sama plast X se je pojavila er kot mehka glinena plast, za katero se domneva, da je posledica poplave, blatnega plazu oz. naplavine. Po domnevni katastrofi so v začetku 7. tisočletja pr.n.št. zgradili novo naselbino. Tudi v tej naselbini ni bilo sledov o proizvodnji in rabi posod iz žgane gline. Na podlagi teh rezultatov je Kathleen Kenyon ločila dve fazi predkeramičnega neolitika, »predkeramični neolitik A« in »predkeramični neolitik B«, na kratko PPNA in PPNB. Omenjeni »stolp iz Je-richa«, ki ga je prav tako prekrila plast X, je stožčasta kamnita konstrukcija z višino in ši- 25 rhA eo rino skoraj 9 m, s stopnicami v notranjosti, datirana v 9.–8. tisočletje pr.n. št. Stolp znotraj gijlo naselbine, 2 m široko in 4 do 5 m visoko kamnito obzidje ter nekaj metrov širok jarek pred a S obzidjem na zunanji strani, ki je obdajal tell, so raziskovalci razlagali različno. Verjetna se ta je zdela razlaga, da je šlo za obrambni sistem, Jericho – Tell es–Sultan pa se je in se še vedno re ga B pogosto označuje kot najstarejše »mesto« – oznaka, ki pa implicira različne dejavnike, kot eg in jarka je bila predlagana tudi zaščitna funkcija pred eventualnimi poplavami, zlasti ker a v se zdi glede na zgoraj omenjeno plast X takšna nevarnost verjetna. Za stolp, ki se nahaja v zh od liž je npr. funkcija središča v okviru regije, kar pa doslej še ni bilo dokazano. Za gradnjo zidu nj a - O notranjosti naselja in je obdan z manjšimi stavbami krožnega tlorisa iz na zraku posušenih d p glinenih opek, pa se zdi njegova namembnost kot obrambni objekt manj verjetna. Kathleen re Kenyon je ob vznožju stopnic v notranjosti objekta odkrila ducat človeških okostij in zato dk domneva, da je bila funkcija stolpa verjetno kultno-obredna. er am V Jerichu – Tell es–Sultan so potekali pogrebni obredi znotraj naselbine. Pod tlemi hiš so ič ne odkrili več sto skeletnih pokopov. Izjemni dokazi kulta, čaščenja prednikov in/ali obrednih ga n dejanj v predkeramičnem Jerichu – Tell es–Sultan so tudi najdbe človeških lobanj in kipov v eo skoraj naravni velikosti (Perschke 2013; Nigro 2017). Med letoma 1930 in danes je bilo odkritih lit ik a d že 45 človeških lobanj. Obrazne poteze so bile oblikovane z mešanico gline in apna ali mavca go stran lobanj je običajno neokrašena, zato se zdi verjetno, da so bile prvotno pokrite z lasuljo dnj ali kakšnim drugim pokrivalom. Modelirane lobanje so bile večinoma najdene v skupinah e b tako v notranjosti stavb kot tudi zunaj njih. Zaradi nekaterih najdiščnih okoliščin so razisko- ro na valci, tudi Kathleen Kenyon, domnevali, da je šlo za žrtvovanje. V neposredni bližini stolpa, ob ste d on ne školjčne lupine, v nekaterih primerih pa so bili odkriti sledovi poslikave (Slika 8a). Zadnja ca z o k - raziskovalci zato govorijo tudi o »modeliranih lobanjah« – v očesne odprtine so bile vstavlje- ob in en otroški pokop. Modelirane lobanje pripadajo osebam obeh spolov in različnih starosti, e A okrogli kamniti kadi z ometano površino, je bilo na primer skupaj odkritih pet otroških lobanj nj tako da lahko le ugibamo, čigava lobanja je bila obdelana ali kakšen status so imeli te osebe. a He Raziskovalci razpravljajo tudi o tem, ali so na modeliranih obrazih posameznikov poskušali uth veštva. Medtem ko so bile modelirane lobanje najdene tako v plasteh PPNA kot PPNB v Jerichu K ra llm upodobiti značilnosti umrlih oseb, torej ali gre za ene najstarejših portretov v zgodovini člo- m – Tell es–Sultan, se v (poznih) plasteh iz obdobja PPNB pojavi še ena izjemna skupina najdb: rg heolog John Garstang, je bilo najdenih vsaj šest kipov, položenih v dveh skupinah. V vsaki od be človeški kipi (Slika 8b). Med izkopavanji v 30-tih letih 20. stoletja, ki jih je vodil britanski ar- er obeh skupin kipov je bila zastopana moška in ženska figura ter upodobitev otroka. Kipi so bili izdelani iz jedra iz organskih snovi, npr. grobe vrvice ali pletenih rastlinskih vlaken, ki je bilo skrbno modelirano z mešanico gline in apna. Za oči so bile uporabljene školjčne lupine, našli pa so tudi sledove poslikav v rdeči in rjavi barvi, ki so ponazarjale linijo las, obrazne dlake in morda tudi tetovaže na telesu, nekatere med njimi so bile zelo dobro ohranjene. 26 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič Slika 7: Jericho stolp (risba po Bar-Yosef 1986) ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm Slika 8a-b: Jericho, modelirane lobanje in glava kipa s sledovi poslikav v rdeči in rjavi barvi m (a: risba po Älteste Monumente 2007, b: risba po Perschke 2013) be rg er Modelirane lobanje in človeške upodobitve v obliki kipov iz obdobja predkeramič- nega neolitika najdemo tudi na drugih arheoloških najdiščih v »rodovitnem polmesecu«. Najznamenitejše arheološko najdišče je 'Ain Ghazal v Jordaniji v bližini sodobnega mesta Aman (Rollefson 1983; Rollefson 1984; Rollefson et al. 1984; Rollefson 1986; Rollefson 1989; Schmandt-Besserat 1997; Schmandt-Besserat 2013). 'Ain Ghazal leži približno 100 km od Jeri-cha – Tell es-Sultan, na drugem bregu reke Jordan. Raziskano je bilo v 80-tih in 90-tih letih 27 rhA eo 20. stoletja pod vodstvom ameriškega arheologa Garyja Rollefsona kot del reševalnega arhe- gijlo ološkega izkopavanja med gradnjo ceste. Rollefson je prepoznal tri različne faze poselitve, a S dve iz predkeramičnega neolitika in eno iz keramičnega neolitika (tako imenovani Jarmo- ta ukian). Za prebivalstvo iz obdobja PPNB v 'Ain Ghazalu se domneva, da gre za priseljence iz re ga B jugovzhodne Anatolije, ki so se priselili na območje južne Levante. Ta teza je osnovana na eg -skupine T-M184« (Lazaridis et al. 2016; Harney et al. 2018). Analize so pokazale, da takšnih a v genov v natufijski populaciji na tem območju ni – prvič se namreč pojavijo v času PPNB. zh od liž rezultatih študije o prisotnosti ali odsotnosti določene skupine genov, »kromosoma Y haplo- nj a - O V prvi fazi, v 9. tisočletju pr.n.št., je bilo v 'Ain Ghazalu dokaj majhno naselje z arhitek- d p turo iz glinenih opek. Do začetka 7. tisočletja pr.n.št. pa se je naselbina povečala na 14 hek- dk Zgrajene so bile pravokotne stavbe z več prostori, s kamnitimi temelji in stebri, tla hiš pa re tarjev in domneva se, da je tu živelo do 3.000 ljudi. Očitne so tudi spremembe v arhitekturi. am so bila narejena iz apnenega ometa (apnene malte), podobno kot na primer posebna stavba er neič ga n Tudi posamezna nahajališča človeških lobanj so bila odkrita v 'Ain Ghazalu. Med najzname- v Nevalı Çori. Pod tlemi hiš so bili, tako kot v Jerichu, odkriti pokopi v skrčenih položajih. eo nitejšimi najdbami pa so človeški kipi in doprsni kipi v skoraj naravni velikosti (Slika 9). Kipi lit ik a d in doprsni kipi so bili najdeni v skupinah na dveh mestih, ležali so tesno skupaj z obrazom go dob iz predkeramičnega neolitika. Podobno kot v primeru kipov iz Jericha – Tell es-Sultana, dnj so bili tudi ti kipi izdelani iz organskega jedra – snopov trsja in vejic, ovitih z vrvico – ki je e b bilo prekrito z apneno maso. Za oči so bile uporabljene školjčne lupine in bitumen. Prav ro na tako so se ohranili sledovi rdeče-rjave poslikave, ki kažejo na oblačila ali tetovaže. Glede ste d on prvotna funkcija. Kipi iz 'Ain Ghazala predstavljajo največjo zbirko tovrstnih človeških po- ca z o k navzdol. Dajejo vtis, kot da so bili na ta način obredno položeni in jim je bila tako odvzeta ob Namembnost kipov tudi v tem primeru ni jasna in lahko le domnevamo, da so bili upora- e A na obliko zgornjega roba glave je verjetno, da so bila na njih prvotno pokrivala ali lasulje. nj bljeni v okviru čaščenja prednikov ali drugih kultno-religioznih kontekstov. Na splošno pa a He je mogoče v 'Ain Ghazalu in Jerichu – Tell es-Sultanu zaznati enake kultno-obredne običaje uth K Spekter živalskih kosti in rastlin iz 'Ain Ghazala je pokazal, da so bili prebivalci iz ob- llm in s tem podobne duhovne in verovanjske predstave. ram dobja PPNB predvsem poljedelci in pastirji, zlasti koz. Govedo in prašiči so zastopani le v zelo be majhnem deležu, lov na gazele pa je imel še vedno pomembno vlogo. Vendar pa so na živalskih rg er kosteh in rastlinah vidne prve značilnosti, ki kažejo na udomačitev in kultiviranje. Poleg člo- veških kipov so odkrili tudi manjše figurice iz nežgane in žgane gline (Slika 10). Prikazujejo predvsem živalske figure, zlasti govedo, pa tudi nekatere antropomorfne oblike. Uporaba gli-ne za izdelavo figuric je zanimiva, saj iz te snovi še niso izdelovali posod. Najdemo pa tudi neke vrste »predhodnike« posod iz žgane gline, in sicer sklede in krožnike iz apnene mase, imeno-vane »white ware« ali »vaisselles blanches«. Poleg posod iz apnene mase se pojavijo tudi zelo kakovostne posode iz kamna, kot sta alabaster ali marmor, nekatere med njimi so okrašene z 28 rhA vrezanimi vzorci, in redke posode iz nežgane gline. Apnena masa ter mešanica apna in gline eo sta se v predkeramičnem neolitiku v južni Levanti uporabljali za različne namene, za tla hiš, logij modeliranje človeških lobanj, izdelavo kipov in nizkih posod. a S ta V 'Ain Ghazalu je Rollefson, kot je bilo že omenjeno, ugotovil tudi poselitveno fazo re keramičnega neolitika, Jarmoukian. Prehodna faza med predkeramičnim in keramičnim ga B neolitikom je bila opredeljena kot PPNC (predkeramični neolitik C). Ta prehodna faza se ližnj pojavi v poznem 7. tisočletju pr.n.št., vendar le v Jordaniji in južni Levanti; v preostalem delu ega v »rodovitnega polmeseca« pa ne. zhoda - O d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 9: 'Ain Ghazal, kip in doprsni kip (risba po Bourke 2014) 29 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh Slika 10: 'Ain Ghazal, figurica iz gline (risba po Schmandt-Besserat 1997) d p re Poleg številnih materialnih ostalin iz predkeramičnega neolitika, ki jih lahko pripi- dk er šemo kultno-religiozni sferi, morebitnemu čaščenju prednikov in pogrebnim obredom, am obstajajo tudi predmeti, povezani s trgovino in komunikacijo med različnimi skupina- ič ne mi. Kot kažejo podobnosti med krajema Jericho – Tell es-Sultan in 'Ain Ghazal, ki sta ga n med seboj oddaljena približno 100 km, in raziskave o genetiki, lahko domnevamo, da je eo lit na območju »rodovitnega polmeseca« obstajala populacijska dinamika na eni strani in ik a d širše komunikacijsko omrežje na drugi strani. V tem kontekstu je potrebno omeniti še o k eno izjemno arheološko najdišče Ba‘ja v Jordaniji, ki leži približno 14 km severno od zna- on ca z menite Petre, UNESCO-ove svetovne dediščine, znane po grobnicah Nabatejskih kraljev dnj Ba‘ja raziskuje od konca 90-tih let prejšnjega stoletja mednarodna ekipa pod vodstvom go od 4. stoletja pr.n.št. do 4. stoletja našega štetja, vklesanih v peščeno skalo. Najdišče e b ro nemškega arheologa Hansa Georga Gebela (Gebel in Hermansen 2004; Gebel 2014). na ste d Arheološko najdišče leži na višini več kot 1000 metrov, v gorskem masivu iz peščenja- ob ka, dostopno je le skozi zelo ozek kanjon in ga je mogoče doseči le s pomočjo lestev in s e A plezanjem (Slika 11). To pomeni, da je imelo odlično naravno obrambo in je bilo zato varno. nj a He Njegova naselitev sega v drugo polovico 7. tisočletja pr.n.št., v pozni PPNB. V naselju, katerih uth način iz lokalnega peščenjaka. Najdene so bile kosti divjih in udomačenih ovc in koz ter K divjih živali, kot so gazele in zajci. V nasprotju z drugimi skupnostmi iz obdobja PPNB, pre- llm prebivalci so bili pastirji in lovci, so bile pravokotne zgradbe s kletmi, zgrajene na suhozidni ram bivalci te naselbine niso gojili žita. be rg er Lokalni kamen so v Ba´ji uporabljali tudi za izdelavo posebnih kamnitih artefaktov, in sicer za izdelavo obročev iz peščenjaka s premerom 5–16 cm (Gebel 2014). Najdeni so bili v velikih količinah, a v različnih stopnjah izdelave, tj. gotovi obroči in tako imenovani polizdelki (Slika 12). Verjetno so služili za trgovanje, saj so takšni obročki iz peščenjaka znani razen iz Ba´je tudi z drugih najdišč v južni Levanti in tako pričajo o komunika-cijski mreži v predkeramičnem neolitku/PPNB. Domneva se, da so obročki iz peščenja-ka služili kot predmonetarna valuta in morda tudi kot »prestižni predmeti«. Posebno 30 rhA skupino predmetov zagotovo predstavljajo tudi ploščate, vzdolžno preluknjane jagode eo iz predkeramičnega in keramičnega neolitika na Bližnjem vzhodu, ki jih poznamo kot logij »butterfly beads« (jagode v obliki metulja oz. metuljčaste jagode) (Alarashi 2016). Me- a S tuljčaste jagode je najti po vsem »rodovitnem polmesecu«, pogoste pa so predvsem na ta re območju srednjega Evfrata. Številne so najdbe iz grobov, kot npr. iz Tell Abu Hureyra ga B za roke. Da so imele te jagode morda poseben, nadnaravni ali magični pomen, kaže ega v dejstvo, da so bile posebej pogosto odkrite v ženskih in otroških grobovih. Za njihovo zh izdelavo so uporabljali ekskluzivne surovine, pogosto kamne močnih barv, kot so turkiz, ali Tell Halula, kjer so bile metuljčaste jagode najdene kot ogrlice, diademi ali okraski ližnj ametist, obsidian, karneol, serpentinit ali žadeit. Posebno pozornost zbujajo tudi najdbe d p metuljčastih jagod iz bakra, ki izvirajo iz anatolskih najdišč Nevalı Çori ali Çayönü. To reoda - O so najstarejši predmeti iz naravnega samorodnega bakra, ki so ga zbirali na zemeljskem dk površju in ga oblikovali, dolgo pred pojavom metalurgije bakra. Metuljčaste jagode po- er am nazarjajo rabo in trgovanje s posebnimi surovinami ter pričajo o prisotnosti specializi- ične ranih rokodelcev s posebnim znanjem za izdelovanje teh dragocenih korald, hkrati pa ga n so vladale skupno razumljene vrednote simbolnega pomena. litik ponovno kažejo na široko komunikacijsko mrežo v »rodovitnem polmesecu«, v katerem eo a d o k on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 11: Ba‘ja najdišča, Jordanija (foto z dovoljenjem H.G. Gebel) 31 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo Slika 12: Ba‘ja, obročki iz peščenjaka (foto z dovoljenjem H.G. Gebel) ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 13: Metuljčaste jagode (risba po Älteste Monument 2007) 32 Keramični neolitik in bakrena doba Keramični neolitik ali PN – Pottery Neolithic - obsega v »rodovitnem polmesecu« okvir- no čas od približno 7000 do 6000 pr.n.št., okoli 6000 pr.n.št. pa se začne zgodnja bakrena doba (Asouti 2006; Nieuwenhuyse, Akkermans in van der Plicht 2010; Thissen 2010; Van der Plicht et al. 2011; Garfinkel, Ben-Shlomo in Marom 2011; Krauß 2011; Weninger et al. 2011; Gebel 2014). Podobno kot velja za druga obdobja, se ta časovni okvir zaradi novih rezulta-tov raziskav nenehno spreminja. Tako npr. obstajajo nekateri dokazi o zgodnejšem pojavu prve keramike v »rodovitnem polmesecu«, in sicer že sredi 8. tisočletja pr.n.št. (ali celo na začetku 8. tisočletja pr.n.št.). V zvezi s pojavom prvih keramičnih posod je treba omeniti, da so v vzhodni Aziji - na Kitajskem, v vzhodni Rusiji in na Japonskem - žgane glinene posode poznane že veliko prej, med 21. in 18. tisočletjem pr.n.št. (Budja 2007; Piezonka 2017). To je v času, ko je zahodna Azija še vedno v epipaleolitiku ali Kebaranu. Keramični neolitik se v zahodni Aziji deli na starejšo fazo A in mlajšo fazo B – PNA / PNB. Kot pove že ime, je zanj značilen pojav keramičnih posod, ki so hitro nadomestile posode iz kamna, apnene mase, nežgane gline in drugih organskih snovi. Hkrati pa razvoj izdelovanja in uporabe keramike ter nastanek ustaljenega načina življenja s poljedelstvom in živinorejo ni bil linearen in je trajal več stoletij. To pomeni, da so v nekaterih regijah ostali v »predkeramičnih razmerah« dlje časa kot v drugih in da se raba keramike ni uveljavila povsod istočasno, kar se odraža v soobstoju predkeramičnih in keramičnih neolitskih arheoloških skupin. Pojav in rabo keramičnega posodja lahko med drugim povežemo s potrebo po shranje- vanju večjih količin hrane, ki je nastala zaradi ustaljenega načina življenja s poljedelstvom in živinorejo. Do izuma keramičnih posod je bilo shranjevanje mogoče le v jamah, kamni-tih shrambah ali organskih posodah, čeprav se slednje običajno niso ohranile. Poleg tega je hrana, shranjena v keramičnih posodah namesto v organskih posodah ali prostorih, bolje zaščitena pred različnimi škodljivci, kot so glodavci, in tudi pred vlago ter omogoča boljše hlajenje vsebine posode. Poleg tega so keramične posode omogočale tudi lažje kuhanje hra-ne, kar je bilo do takrat mogoče le v posebej pripravljenih jamah. Izdelava posod iz gline je v primerjavi z izdelavo posod iz kamna tudi zelo poenostavila delovni proces in prihranila čas; večje količine posod je bilo mogoče izdelati v krajšem času. Proizvodnja posod iz žgane gline je prinesla velike spremembe ne le na področju skladiščenja in predelave hrane, torej na gospodarski oziroma ekonomski ravni, temveč tudi na družbeni in socialni ravni. Enostavno oblikovanje gline je omogočalo skoraj neomejene možnosti pri izdelovanju posod. Medtem ko so v zgodnejših fazah kamene dobe za razločevanje regionalnih in kronoloških skupin služila predvsem določena kamnita orodja, so postale z nastopom keramičnega neolitika različne 33 rhA eo oblike posod iz žgane gline in še zlasti njih okraševanje merilo za razlikovanje med posame- gijlo znimi kulturnimi skupinami in/ ali regijami. Okras na keramiki je za nekatere skupine postal a S specifično sredstvo izražanja in identitete. V južni Levanti na primer je na keramiki iz 8.-7. ta tisočletja pr.n.št., v tako imenovanem Yarmoukianu (Garfinkel 1993), v glavnem vrezan okras re ga B v obliki vzorca ribje kosti, medtem ko je okras na najzgodnejši keramiki v severnem in seve- liž rovzhodnem delu »rodovitnega polmeseca« pogosto slikan. Slikana ornamentika na keramič- nj eg nih posodah je značilna tudi za zgodnji neolitik v Anatoliji. a v oda - Ozh Antropološke raziskave kažejo, da se spremenjen način življenja ter spremembe v pre- hrani in predelavi hrane odražajo tudi na človeškem okostju. Po eni strani so ljudje postali d p bolj gracilni, po drugi strani pa je mogoče opaziti nove oblike obrab, na primer na hrbtenici, dk je sedentarni neolitski način življenja s poljedelstvom in živinorejo pomenil stabilnejšo pres- re kolenih in prstih zaradi sključene ali klečeče drže med predelavo žita (mletjem). Na splošno pa am krbo s hrano, čeprav so nove težave, kot so slabe letine zaradi pomanjkanja padavin, poplave er neič ga n epipaleolitik in predkeramični neolitik (PPNA in PPNB) na podlagi močno nihajoče gostote v aluvialnih območjih rek, bolezni živali itd., morda predstavljale nove izzive. Medtem ko za eo arheoloških najdišč v različnih regijah »rodovitnega polmeseca« ni mogoče sklepati o neneh- lit ik a d no naraščajoči gostoti prebivalstva ali rasti števila prebivalstva, je jasnejše znake tega procesa go in Makarewicz 2018) ali Ba‘ja, se že v predkeramičnem neolitiku pojavijo prva gosto pozidana dnj naselja, velika več hektarjev, v katerih je hkrati živelo več sto ljudi. Ta trend se je nadaljeval e b tudi v keramičnem neolitiku in v tem kontekstu so nekatera najbolj znana velika naselja po- ro na gosto označena kot »neolitsko mesto«, za katere se, podobno kot v primeru Jericha - Tell es- ste d on tan, 'Ain Ghazal, Basta (Nissen, Muheisen in Gebel 2004; Gebel et al. 2006), Beidha (Finleyson ca z o k mogoče zaznati v keramičnem neolitiku. Na arheoloških najdiščih, kot so Jericho – Tell es-Sul- ob finkel 1993; Ben-Shlomo in Garfinkel 2009; Garfinkel, Ben-Shlomo in Marom 2011; Garfinkel e A -Sultana, predpostavljajo prav določene funkcije, ki pa jih še ni zaslediti. Sha‘ar Hagolan (Gar- nj 2019) je eno najpomembnejših velikih naselij v južni Levanti. a He llm Arheološko najdišče Sha´ar Hagolan je poimenovano po kibucu južno od Galilejskega jeze- uth ra na severovzhodu Izraela in leži neposredno ob reki Yarmouk (Jarmuk, Yarmuk), pritoku reke ram K Jordan. Po Yarmouku je bilo poimenovano tudi obdobje Yarmoukian (Jarmukian) kot začetek be pavanja so v Sha‘ar Hagolanu potekala od konca 40-tih let preteklega stoletja dalje pod vodstvom keramičnega neolitika v južni Levanti, ki je razdeljen na dve fazi, A in B. Prva arheološka izko- er ruskega arheologa Mosheja Stekelisa s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, pozneje je delo nada- rg ljeval Yosef Garfinkel. Raziskave bi naj temeljito spremenile poznavanje in razumevanje kera-mičnega neolitika na južnem Levantinskem. Tako je Kathleen Kenyon v Jerichu - Tell es-Sultan v prvih naselbinskih plasteh, v katerih je bila odkrita keramika, izkopala majhne preproste hiše s poglobljenim podom – neke vrste »zemljanke« – okroglega tlorisa, podobne tistim iz epi-paleo-litika. Zato je sklepala, da je v keramičnem neolitiku v Levanti morda prišlo do obdobja zatona, v katerem niso več gradili monumentalnih zgradb in pravokotnih bivališč. Domnevala je, da gre 34 rhA za prišleke, ki so s seboj prinesli keramiko in so živeli v preprostih, revnih bivališčih. Ne glede eo na vprašanje, ali so bile omenjene »zemljanke« iz Jericha - Tell es-Sultana dejansko stanovanjske logij stavbe in ne posebna oblika gospodarskih poslopij ali začasnih koč, njegovega razvoja poselitve a S ni mogoče prenesti na celotno južno Levanto, keramični neolitik v Sha‘ar Hagolan kaže namreč ta re povsem drugačne razmere. Na podlagi vrste radiokarbonskih datacij je naselbina dosegla vrhu- ga B Sha‘ar Hagolan bolj kompleksna tako glede gradnje stavb kot glede celotne strukture naselja. ega v Izkazuje načrtovano gosto pozidano ulično omrežje s tako imenovanimi dvoriščnimi hišami zh (»courtyard houses«) (Slika 14). Dvoriščne hiše so pravokotnih tlorisov s kamnitimi temelji in nec v 7. tisočletju pr.n.št. V nasprotju z naseljem Jericho – Tell es-Sultan je arhitektura naselja ližnj z stenami iz posušenih glinenih opek ter imajo značilno notranje dvorišče, okoli katerega so d p bili nanizani številni prostori. Dvorišče in posamezni prostori so bili namenjeni različnim de-reoda - O javnostim. Obstajali so na primer tudi prostori s kamnitimi tlemi, ki so služili kot shrambe in dk so bili očitno dostopni le od zgoraj, saj nimajo prehodov. Tovrstna arhitetkura hiš z notranjim er am dvoriščem se je ohranila na Bližnjem vzhodu tudi v kasnejših obdobjih, pravzprav vse do danes. ične Dvoriščne hiše so velike več sto kvadratnih metrov in so tako nudile prostor večjim družinam ga n približno 20 hektarjev pa jasno govorita proti tezi o stagnaciji oz. obdobju zatona v času keramič- litik ali gospodinjskim skupnostim. Načrtna struktura naselbine v Sha‘ar Hagolanu in njena velikost eo nega neolitika v južni Levanti, temveč prav nasprotno - v 7. tisočletju pr.n.št. se očitno oblikujejo a d o k večje družbene skupnosti s kompleksno družbeno organizacijo. on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 14: Sha´ar Hagolan, dvoriščne hiše (risba po Garfinkel, Ben-Shlomo in Marom 2011) Spremembe v keramičnem neolitiku so na območju južne Levante kažejo tudi v pogreb- nih običajih. Spomnimo naj, da so v predkeramičnem neolitiku skelete umrlih pogosto našli pod tlemi v hišah. Več sto grobov je bilo na primer odkritih v Jerichu – Tell es-Sultan. Poleg tega so za PPNA in PPNB značilne najdbe modeliranih človeških lobanj. Po drugi strani pa je 35 rhA eo poznavanje pogrebnih običajev za kulturo Yarmouk zelo skopo, tako npr. ni bilo na najdišču gijlo Sha‘ar Hagolan odkritih nobenih grobov, ne znotraj ne zunaj naselja. Kljub temu obstajajo a S številni predmeti, ki jih je najverjetneje mogoče pripisati kultno-religiozni sferi. Iz Sha‘ar Ha- ta golana izvira največja zbirka prazgodovinskih figurin v Izraelu. Več sto jih je bilo odkritih re ga B med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji pa tudi kot površinske najdbe. To so figurine iz eg (Slika 15). Značilnosti teh figurin so tudi stožčasta glava in ozke oči, ki spominjajo na kavna a v zrna, porcelanaste polže ( Cypraeidae, cowries ) ali žitna zrna. Zaradi teh podobnosti so figurice zh od liž keramike ali kamna, ki še posebej pogosto prikazujejo sedeče gole ženske z izrazito zadnjico nj a - O znane tudi kot »coffee bean-eye figurines« (ali »figurines with coffee-bean eyes«) – torej »figu- d p rine z očmi v obliki kavnih zrn«. Včasih so na figurinah vidni tudi sledovi rdeče poslikave ali re okras z vrezanim ornamentom v obliki ribje kosti, ki ga najdemo tudi na keramiki. Poleg šte- dk vilnih ženskih upodobitev obstajajo tudi moške podobe, običajno v obliki falusov (phalloi), in er živalske figurice. Interpretacija figur je seveda težavna, običajno jih razlagajo kot upodobitve am ič božanstev ali simbolov kulta rodovitnosti, čeprav so možne tudi druge razlage. ne ga n Druga skupina posebnih predmetov, katerih namembnost ni jasna in ki spominjajo na eo podobne najdbe z najdišč iz predkeramičnega neolitika, so ovalni kamni z geometričnim vre- lit ik a d zanim okrasom (Slika 16) (Gopher in Orrelle 1996). V Sha‘ar Hagolanu so bili v hišah z notranji- on bile figurine v teh hišah zastopane v večjem številu. Ena od možnih razlag bi lahko bila, da so ca z o k mi dvorišči najdeni le posamezni tovrstni kamni, vsak z drugačnim okrasom, medtem ko so go bila to posebna individualna znamenja, označevalna za določeno družino ali gospodinjstvo. dnj e b ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 15: Yarmoukian, figurine z očmi v obliki kavnih zrn Slika 16: Yarmoukian, ovalni kamni z geometričnim (risba po Garfinkel, Ben-Shlomo in Marom 2011) vrezanim okrasom (risba po Garfinkel, Ben-Shlomo in Marom 2011) 36 rhA Pojav velikih naselij, tako imenovanih »megasites« (»mega mest«), lahko v keramičnem eo neolitiku zasledimo tudi v drugih regijah zahodne Azije. Çatal Höyük (ali Çatalhöyük) v pro- logij vinci Konya na jugu Anatolije je eno izmed najpomembnejših takšnih arheoloških najdišč a S (Mellaart 1967; Hodder in Marciniak 2015; Çamurcuoğlu 2015; Garfinkel 2019). Naselbinski ta re hrib – tako imenovani Tell - Çatal Höyük je bil prvič odkrit v 50-tih letih prejšnjega stoletja ga B 1965 so bila pod vodstvom britanskega arheologa Jamesa Mellaarta z londonskega Inštituta za ega v arheologijo izvedena obsežna arheološka izkopavanja v jugozahodnem delu tella Çatal Höyük zh vzhod. Od leta 1995 se izkopavanja v Çatal Höyüku nadaljujejo predvsem pod vodstvom bri- in se razteza čez dva hriba, poimenovana Çatal Höyük vzhod in zahod. Med letoma 1961 in ližnj tanskega arheologa Iana Hodderja z univerze Stanford v ZDA. Naselbina Catal Höyük ni nas- d p tala šele v keramičnem neolitiku, njene korenine segajo v predkeramični neolitik, kar pomeni reoda - O kontinuiteto naselitve. Okvirno sodi poselitev tella Çatal Höyük vzhod v obdobje med 7.400 dk in 6.000 pr.n.št., medtem ko je naselje na Çatal Höyüku zahod nekoliko poznejše in je datira- er am no med 6.000 in 5.500 pr.n.št. Prve najdbe lončenine so bile odkrite v plasti XII Çatal Höyük ične vzhod in segajo v prehod iz 8. v 7. tisočletje pr.n.št. V tem kontekstu je še posebej pomembno, ga n zato ni povezan s kakršnimi koli preobrati ali spremembami. Zelo podobna situacija je bila litik da ni mogoče prepoznati nobenega hiatusa v poselitvi in da pojav prvih keramičnih posod eo ugotovljena v Tell Sabi Abyad v Siriji, o čemer bo govora kasneje. Arheozoološke in arhoobo- a d o k tanične najdbe iz Çatal Höyüka pričajo o poljedelstvu in živinoreji, v glavnem so redili ovce on in koze, v mlajših naselbinskih plasteh pa so bile najdene tudi kosti udomačenega goveda. ca z Kultivirana enozrnica, ječmen in dvozrna pšenica spadajo med pogosto najdene žitarice. V godnje b 60-tih letih prejšnjega stoletja je Mellaart raziskal v Çatal Höyüku več kot 150 neolitskih hiš, v katerih so bile odkrite številne upodobitve v obliki stenskih poslikav in reliefov, najdeni so ro tudi bukraniji in veliko število figurin, po katerih je Çatal Höyük še posebej znan. Hiše so bile na ste d zgrajene iz posušenih glinenih opek in zbite zemlje, stene so bile ometane in so zelo dobro obe ohranjene (Slika 17). Dobro vidna je tudi njihova notranja struktura, v njih so bile praviloma Anj peči (kupolaste peči), ognjišča in ploščadi ob stenah, ki so verjetno služile različnim dejavnos-a He le preko strehe, celotno naselje pa se je raztezalo na 13 hektarjih. Domneva se, da je tu živelo uth K več tisoč ljudi hkrati. V nasprotju s Sha‘ar Hagolanom oz. južno Levanto, pa Catal Höyük nudi tim. Stavbe so bile kot satovje zgrajene tesno druga ob drugi in v nekaterih primerih dostopne llm številne podatke o pogrebnih običajih. ram be Svet umrlih je bil vključen v svet živih oz. v njihov vsakdan, saj so bili skeleti umrlih rg er najdeni v naselbini oz. pod tlemi bivališč, na prej opisanih podstavkih ali pod pečmi in ognjišči, podobno kot v predkeramičnem neolitiku. V enem primeru so pod tlemi hiše odkrili kar 62 skeletnih pokopov. Antropološke raziskave kažejo, da skupinski pokopi ne odsevajo nujno sorodstvenih vezi, temveč so jih pokopavali skupaj na podlagi drugih meril. V nekaterih primerih je bilo mogoče dokazati, da so pokojnike v tesno skrčenem položaju položili v košare ali jih zavili v trsne preproge. Pokop v košarah je bil značilen 37 rhA eo predvsem za pokope majhnih otrok. Podobno kot v predkeramičnem neolitiku, so v Çatal gijlo Höyüku našli modelirane lobanje in tudi z okro poslikane lobanje, ki pa so veliko redkejše. a S Uporaba okre ni bila omejena le na poslikavo človeških lobanj, ampak so jo uporabljali ta tudi za stenske poslikave. re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na Slika 17: Çatal Höyük, Turčija, neolitska hiša 119 (foto Jason Quinlan, Çatalhöyük Research Project) ste d obe Çatal Höyük je znan predvsem po notranji dekoraciji neolitskih stavb. Posebno A nj pozornost vzbujajo tiste stavbe, ki so bile v notranjosti okrašene s stenskimi poslikavami, a He reliefi, bikovimi rogovi ali modeliranimi bikovimi lobanjami – tako imenovanimi bukraniji llm (Slika 18-19). Pri bukranijih so uporabljali lobanje divjih živali, turov, ki so bile modelirane uth K z glino in sadro, ter jih pritrdili na stene ali na pravokotne ploščadi in stebre. Na reliefih so ra m pogosto upodobljene divje mačke, stenske poslikave prikazujejo lovske prizore, kjer so po- be novno prisotne upodobitve bikov. Seveda so številni lovski prizori v okviru neolitske družbe rg er posebej zanimivi. Raziskovalci, kot je Klaus Schmidt, so domnevali, da je bil lov med ljudmi keramičnega neolitika še vedno močno zakoreninjen in morda tudi ideološko pomemben. Interpretacija stavb, okrašenih ali posebej opremljenih v notranjosti, pa je glavna polemika med raziskovalci - ali so bile to morda svetišča ali templji (Lichter 2014)? Sodobne raziskave v Çatal Höyüku takšni razlagi prej nasprotujejo. Po eni strani je okrasje mogoče najti v števil-nih stavbah, po drugi strani pa so v njih tudi pokazatelji vsakdanjih dejavnosti, kot so pripra-va hrane, izdelava orodja ter vsakdanjih in umetniških oziroma simbolnih predmetov. Zelo 38 rhA verjetno so bili ti duhovni simboli, podobno kot se domneva za grobove, sestavni del vsak- eo dana. Izkopavalec James Mellaart je nekatere reliefne upodobitve, ki prikazujejo štirinožno logij bitje, takrat razlagal kot upodobitve žensk z razprtimi rokami in nogami. V zelo podobnem a S položaju so upodobljene nekatere kuščarjem podobne živali tudi na najdišču Göbekli Tepe ta re iz obdobja PPN (Schmidt 2006, 96-97). Interpretacija upodobitev kot podob žensk je zato zelo ga B upodobljena žival v položaju z razprtimi okončinami. Vendar so iz Çatal Höyüka znane tudi ega v ženske upodobitve, in sicer v obliki keramičnih kipcev (Slika 20) (Hansen 2007). Kot v pri-zh meru iz Sha‘ar Hagolana gre za podobe golih žensk s širokimi zadnjicami in na splošno pol- malo verjetna, zlasti ker je tudi na pintaderi (glinenem žigu) iz Çatal Höyüka nedvomno ližnj nim telesom. Figurine, ki prikazujejo gole ženske, so bile najdene tudi na neolitskem in d p zgodnje bakrenodobnem najdišču Hacılar Höyük blizu Burdura v jugozahodni Turčiji, ki ga reoda - O je prav tako izkopaval James Mellaart (Slika 21) (Mellaart 1970; Brami 2011). Odkritje števil- dk nih ženskih figurin je nekatere raziskovalce, kot sta James Mellaart in litvansko-ameriška er am arheologinja Marija Gimbutas, spodbudilo k predpostavki o posebnih kultih plodnosti in o ične verskih predstavah o veliki boginji materi ali celo o matriarhalni družbeni ureditvi v neoli- ga n moških in ženskih upodobitev - stenskih slik in figurin - v Çatal Höyüku skoraj izenačeno. litik tiku (Gimbutas 1989; Gimbutas 1991). Vendar pa Ian Hodder zagotavlja, da naj bi bilo število eo Kljub temu pa ni dvoma, da med figurinami prevladujejo ženske upodobitve, katerih poseb- a d o k na funkcija, ki so jo zagotovo imele, danes ostaja še nerazrešena. on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 18: Çatal Höyük, bukranije, hiša 77 (foto Jason Quinlan, Çatalhöyük Research Project) 39 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on Slika 19: Çatal Höyük, stenska poslikava, hiša 80 (foto Jason Quinlan, Çatalhöyük Research Project) ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 20: Çatal Höyük, figurica Slika 21: Hacılar Höyük, figurica (risba po Älteste Monumente 2007) (risba po Älteste Monumente) Po eni strani sta stabilnejša oskrba s hrano in zaščita v stalno naseljenem naselju pozitivno vplivala na možnosti preživetja šibkejših članov družbe. Po drugi strani pa je sobivanje vedno večjega števila ljudi prineslo nove izzive. Če pomislimo, so se zaradi utesnjenih življenjskih razmer in pomanjkanja higiene bolezni lažje širile. Predvideva- 40 rhA mo lahko tudi večje prizadevanje za načrtovanje in organiziranost skupnega življenja ter eo nastanek bolj zapletene družbene strukture. Visoko razvita gospodarska uprava je ena logij glavnih značilnosti naprednih visokih civilizacij Starega Bližnjega vzhoda. Pisno bele- a S ženje gospodarskih procesov na glinenih tablicah je dokazano od poznega 4. tisočletja ta re pr.n.št. dalje. To je povezano tudi z uporabo žetonov in pečatov (Slika 22) (Schmandt- ga B -Besserat 1992a; Schmandt-Besserat 1992b; Gebel 2014). ližnj Pojav pečatov ali postopek pečatenja, ki se kaže v obliki glinenih pečatov, kaže na ega v jevanja. Vendar pa so se žetoni in pečati pojavili že pred 4. tisočletjem pr.n.št., čeprav oda - O pomembnost lastništva in vprašanje odgovornosti zanj, njegovega zavarovanja in potr- zh ni dokazov, da so se žetoni iz kontekstov PPN, kot je es-Sifiya v Jordaniji, uporabljali v d p enakem pomenu kot nekaj tisočletij pozneje. Enako velja tudi za pojav pečatov. Glineni re žigi, pintadere, z geometrijskim okrasom so bili najdeni med 7. in 6. tisočletjem pr.n.št. dk er na območjih od Anatolije preko Grčije do južnega Balkanskega polotoka, medtem ko je z am območja »rodovitnega polmeseca« znanih le nekaj kosov, na primer iz Jericha ali Jarma. neič Tako predstavljajo pomembno povezavo med neolitskimi skupnostmi zahodne Azije in ga n jugovzhodne Evrope. Največja zbirka neolitskih pintader z geometrijskimi motivi v Ana- eolitik toliji izvira iz Çatal Höyüka, pri čemer predstavlja že omenjena pintadera v obliki živali a d (medved) izjemo (Türkcan 2007). o k Opazno je, da so pintadere v Çatal Höyüku pogostejše v poznih naselbinskih plasteh in da se število stenskih poslikav v istem obdobju zmanj- on ca z bolj priljubljen tekstil okrašen žigi. Takšna razlaga hkrati pojasnjuje tudi uporabo gline- dnje b šuje. To ugotovitev so razlagali tako, da je v pozni fazi morda postal kot stensko okrasje go nih žigov kot pripomočka za okraševanje organskih materialov, kot so tekstil ali morda ro kruh. V Anatoliji za to obdobje še ni bilo odkritih odtisov pintader v glini, kar lahko kaže na na to, da jih tu niso uporabljali kot pečate v upravne namene. Prvi odtisi žigov v glini so ste d bili najdeni s konca 6. tisočletja pr.n.št. Na odtisih glinenih pečatov iz Tell Sabi Abyada obe A v severni Siriji so prikazane geometrijske in zoomorfne upodobitve (Akkermans 2000). nja He uth Krallm bem rg er Slika 22: Žetoni, »tokens« (risbe po Crüsemann et al. 2013) 41 rhA eo Povezave med neolitskimi skupnostmi zahodne Azije in jugovzhodne Evrope lahko gijlo ugotavljamo tudi na osnovi določenih oblik keramičnih posod (Theocharis 1973; Aslanis a S 1989; Alram-Stern 1996; Tomkins, Day in Kilikoglou 2004; Reingruber 2008; Thissen 2010; ta Krauß 2011; Lichter 2011; Reingruber 2015; Dimoula 2017; Reingruber 2017). Omenimo lahko re ga B oblike posod in posebno vrsto slikane geometrijske ornamentike, ki so po eni strani značil- eg najdišče, ki očitno zavzema »mesto posrednika« in leži na meji med Evropo in Azijo, je na a v primer Aşağı Pınar v zahodni Turčiji, v vzhodni Trakiji. Izkopavanja v Aşağı Pınar so se zh od liž ne za Anatolijo, po drugi strani pa se pojavljajo tudi v zahodni Bolgariji in Grčiji. Arheološko nj a - O začela v prvi polovici 90-tih let 20. stoletja pod vodstvom Mehmeta Özdoğana z istanbulske d p univerze in nemškega prazgodovinarja Hermanna Parzingerja (Parzinger in Schwarzberg re 2005). Odkrita je bila večfazna naselbina, datirana med konec 7. in začetek 5. tisočletja dk pr.n.št. Med keramiko so bile najdene oblike z geometrijsko poslikavo, značilne za srednjo er in zahodno Anatolijo, pa tudi določena vrsta visokih čaš s kratko obročasto nogo, poime- am ič novanih »tulipanasta čaša«, ki pa ne spada v anatolski repertoar keramičnih oblik. »Tuli- ne ga n panaste čaše« se v različnih kronoloških različicah pojavljajo v Tell Karanovu, naselbini v litikeo Bolgariji, ki je najpomembnejša za kronologijo neolitika in bakrene dobe na jugovzhodnem Balkanu (Slika 23). Pri raziskavah je posebna pozornost posvečena prav odnosu med zahod- a d no Azijo in jugovzhodno Evropo z vidika neolitizacije Evrope, tj. širjenja neolitskega načina o k on življenja z ustaljenimi naselbinami, poljedelstvom in živinorejo, s kultiviranimi rastlinami go ske raziskave človeškega genetskega materiala kažejo, da so migracijski procesi iz Egejskega dnj e b ca z in udomačenimi živalmi, s strani priseljencev iz Anatolije ali Bližnjega vzhoda. Paleogenet- prostora in zahodne Anatolije dejansko imeli pomembno vlogo pri širjenju neolitika proti ro zahodu. Širjenje novih kulturnih impulzov pa je povezano tudi s trgovino s posebnimi suro- na ste d vinami, kar ne velja le za neolitik, temveč tudi za poznejša obdobja. obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 23: »Tulipanaste čaše« (risba po Krauß 2011) 42 rhA Obsidian, vulkansko steklo, je bila ena od zelo zaželenih surovin (Carter in Milić eo 2013). Nahajališča obsidiana so omejena le na nekaj regij na svetu; najdemo jih na primer logij v jugovzhodni in južni Anatoliji ali na kikladskem otoku Melos v Egejskem morju. Na ar- a S heološkem najdišču Çukuriçi Höyük v turški provinci Izmir, jugovzhodno od antičnega ta re Efeza, je bilo odkritih več tisoč obsidianovih artefaktov in ugotovljeno, da je večina suro- ga B vine izvirala iz Melosa. ližnj Arheološka izkopavanja v Çukuriçi Höyük so se začela leta 2006 pod vodstvom av- ega v majhno vzpetino in je v prazgodovini ležal ob morski laguni, naselitev pa se je začela v zgo- oda - O strijske prazgodovinarke Barbare Horejs (Horejs 2017; Schwall 2018). Tell tvori razmeroma zh dnjem neolitiku v 7. tisočletju pr.n.št. in je trajala do 3. tisočletja pr.n.št., tj. do zgodnje bro- d p naste dobe. Otok Melos je od Çukuriçi Höyük oddaljen približno 300 km, kar skupaj s kostmi re globokomorskih rib, odkritimi v Çukuriçi Höyük, priča o očitno dobro razvitih pomorskih dk er veščinah že v 7. tisočletju pr.n.št. Tudi Çatal Höyük je znan po tisočih artefaktih iz obsidia- am na. V nasprotju s Çukuriçi Höyük pa tu obsidian izvira iz najdišč keramičnega neolitika iz neič bližnjih virov surovin Göllü Dağ in Nenezi Dağ v gorovju Taurus v južni osrednji Anatoliji. ga n Ugotovljeno je bilo, da se je izvor surovine med zgodnjim in poznim keramičnim neolitikom eolitik spreminjal: v zgodnjem keramičnem neolitiku je obsidian prihajal predvsem iz kraja Göllü a d Dağ, kasneje pa so ga dobavljali predvsem iz Nenezi Dağ. To kaže na spremembe v komuni- o k kacijskem in trgovskem omrežju. on ca z mu označena kot Cu (Amzallag 2009; Golden, Levy in Hauptmann 2001; Parzinger in Boro- dnje b Z 6. tisočletjem pr.n.št. postane pomembna še ena surovina: baker, v periodnem siste- go ffka 2003; Vatandoust, Parzinger in Helwing 2011). Znano je, da je baker razmeroma mehka ro kovina, ki jo je enostavno obdelovati in ima tališče pri 1083,4 °C. Naravni baker, ki se pojavlja na v obliki zrn, grudic ali kristalnih struktur, je razmeroma redek. Najstarejši bakreni pred- ste d meti se pojavijo, kot prej opisano, že v pred-keramičnemu neolitiku, vendarle gre pri prvih obe Anj bakrenih predmetih za samorodni baker, ki so ga ljudje pobrali na površini in ga potem ko-a He vali v hladnem ali toplem stanju. V času naraščajočega povpraševanja po bakru v kovinskih llm dobah, tega ni bilo mogoče zadovoljiti samo z nahajališči samorodnega bakra in začeli so uth ga pridobivati na drug način. Pridobiva se lahko s taljenjem bakrovih rud, kot so halkopi- Kra rit, halkocit, bornit ali malahit. Na splošno lahko obdobje med približno 6000 in 5000 leti mbe pr.n.št., zgodnji halkolitik (tudi bakrena kamena doba), opišemo kot obdobje z vse večjo rger uporabo bakra in inovacijami pri taljenju in razvoju metalurgije bakra. Vendar ta razvojni proces ni potekal istočasno v vseh regijah, tako kot se tudi ni uporaba prvih posod iz žgane gline pojavila hkrati na vseh področjih. Poleg tehnoloških in rokodelskih inovacij na področju metalurgije bakra in proizvo- dnje različnih bakrenih predmetov se je na podlagi povpraševanja po surovini razvilo tudi novo komunikacijsko in trgovsko omrežje. Med drugim ima pomembno vlogo pri raziskova- 43 rhA eo nju zgodnje metalurgije in distribucije bakra arheometrija. Metode, kot sta izotopska anali- gijlo za in rentgenska fluorescenčna analiza, omogočajo določitev elementne sestave predmetov a S (njihov »kemični prstni odtis«), kar lahko omogoči identifikacijo izvora predmetov ali suro- ta vin. Raziskave o starodavnem rudarstvu so pokazale, da so v zgodnji bakreni dobi v 6. in 5. re ga B tisočletju pr.n.št. izkoriščali rudišča bakra v gorovju Taurus in v goratih predelih ob Jordan- eg rude potekalo v zahodnem osrednjem Iranu. Na splošno je treba za različne regije zahodne a v Azije razlikovati med območji, ki so imeli neposreden dostop do virov bakra, torej do rudar- zh od liž ski dolini, medtem ko je v pozni bakreni dobi v 4. tisočletju pr.n.št. intenzivno pridobivanje nj a - O skih revirjev z njihovo neposredno okolico, ter med regijami in kraji, ki so bili z bakrom, d p bakrenimi polizdelki ali končnimi izdelki oskrbovani prek trgovine z bakrom. Pomembni re kazalniki za metalurške dejavnosti, za taljenje in predelavo rude so delavnice za predelavo dk kovin, žlindra, peči, kalupi ali druga metalurška oprema, odkrita v naseljih. Sledov praz- er godovinskega rudarjenja ni enostavno prepoznati, pa čeprav so na primer na skali vidni am ič sledovi rudarske dejavnosti, so samo najdbe posebnega orodja in pripomočkov za kopanje ne ga n rude izhodišče za datiranje rudarskih dejavnosti. eo Bakrena doba v »rodovitnem polmesecu« zajema čas med 6. in 4. tisočletjem pr.n.št. lit ik a d Okvirno se deli na zgodnjo, srednjo in pozno fazo z različnimi podfazami in regionalnimi go in Siriji: Umm Dabaghiyah-Sotto, Hassuna, Samarra in Halaf (Herzfeld 1930; Lloyd in Safar dnj 1945; Breniquet 1991; Merpert in Munchaev 1993; Akkermans 2000; Northedge 2005; Rowan e b in Golden 2009; Goring-Morris, Hovers in Belfer-Cohen 2009; Tekin 2010; Becker 2015). Sta- ro na nje raziskav posameznih kultur je zelo različno, kar je odraz v razpoložljivosti naravoslov- ste d on ne različne kulture ali keramične skupine. Te kulture so poimenovane po najdiščih v Iraku ca z o k skupinami. Na območju Evfrata in Tigrisa so za obdobje med 7. in 6. tisočletjem pr.n.št. zna- ob kultura Halaf pa velja za prvo kulturo bakrene dobe. Vendar se domnevno vse tri kulture oz. e A nih datacij in z njimi povezane absolutne kronologije. Prve tri so uvrščene v pozni neolitik, nj keramične skupine Hassuna, Samarra in Halaf delno kronološko prekrivajo, a so razširjene a He na različnih območjih. Kultura Hassuna je okvirno datirana med sredino 7. in začetkom 6. uth bila razširjena na območju Tigrisa v severnem Iraku, najdbe iz Tall Leilana v severovzhodni K ra llm tisočletja pr.n.št., vendar pa so zaenkrat absolutne datacije komajda na voljo. V glavnem je m Siriji pa kažejo na njeno razširjenost vse do Haburskega trikotnika, arheološko najdišče Ha- be kemi Use v jugovzhodni Turčiji pa do zgornjega Tigrisa. er Kultura Hassuna je dobila ime po kraju Tell Hassuna v bližini Mosula. Poleg Tell Hassu- rg na sta pomembni še arheološki najdišči Yarim Tepe I in Kujundjik (Ninive) v severnem Iraku. Značilna je svetla keramika večinoma preprostih kroglastih oblik, z naslikanim in vrezanim okrasom. Posebej izstopajo kroglaste posode za shranjevanje z izbočenim dnom in kratkimi valjastimi vratovi, okrašene z vrezanim ornamentom v obliki ribje kosti (Slika 24a). Na najdišču Tell Hassuna so arheološka izkopavanja potekala v letih 1943-1944/45 pod vodstvom britanskega arheologa Setona H. F. Lloyda. Odkritih je bilo več plasti poselitve 44 rhA (šest), znotraj katerih so bile opazne spremembe v arhitekturi. V najstarejših plasteh so pre- eo vladovale okrogle stavbe z ognjišči, ki spominjajo na stavbe predkeramičnega neolitika. V logij poznejši fazi naselbine so bili odkriti tlorisi pravokotnih stavb z več prostori, kjer so bile ste- a S ne oblikovane z nabijanjem gline, stene in tla pa so bili ometani. Skeletni pokopi z le nekaj ta re grobnimi pridatki so bili odkriti znotraj naselbine ali pod tlemi hiš; na najdišču Hakemi Use ga B v jugovzhodni Turčiji pa ostanki trsja na kosteh kažejo, da so bili pokojniki zaviti v preproge ližnj iz rogoze. ega v tnem stanju raziskav je pojav samarrske kulture ali keramike, značilne za samarrsko kul- oda - O Tudi kultura Samarra je ena od manj raziskanih kultur s konca neolitika. Po trenu- zh turo, datiran okoli 6.300 let pr.n.št., razširjena pa je bila vzdolž srednjega Tigrisa okoli d p sodobnega iraškega mesta Samarra. Poleg Samarre, je eno najpomembnejših naselij Tell re al-Suwwan (Tell es-Sawwan). Tu so odkrili naselbino, utrjeno z jarkom in obzidjem ter z dk er razmeroma velikimi stavbami iz glinenih opek z notranjo razdelitvijo na številne manjše am prostore. Specifično samarrsko keramiko predstavljajo preproste, odprte oblike posod, neič ki so okrašene z geometrijskimi ornamenti v mat tehniki, upodobljene pa so tudi živali in ga n do severnega Iraka ob zgornjem toku Tigrisa. Datirana je predvsem v 6. tisočletje pr.n.št., Halafska kultura je bila razširjena na širšem območju, od jugovzhodne Turčije in Sirije a do kon ljudje (Slika 24b). eolitik vendar pa posamezne C14-datacije, kot so tiste iz Tell Sabi Abyada, kažejo na začetek že v ca z – bolje raziskana kot prej omenjeni kulturi Hassuna in Samarra. Kultura je dobila svoje ime dnje b poznem 7. tisočletju pr.n.št. Na splošno je halafska kultura – imenovana tudi obdobje Halaf go 1943; Orthmann 2005; Baghdo et al. 2009; Baghdo et al. 2012; Becker 2013). na Med letoma 1911 po najdišču Tell Halaf v severovzhodni Siriji, akadsko ime najdišča pa je Guzāna (Schmidt ro in 1927 so v Tell Halafu potekala arheološka izkopavanja pod vodstvom nemškega diplomata ste d in arheologa Maxa von Oppenheima. Šele leta 2006 so se raziskave nadaljevale kot sodelova- obe Anj nje v skupnem sirsko-nemškem projektu. Posebnost halafske kulture je fina rdeča keramika a He z zelo bleščečimi polihromnimi poslikavami (Slika 24c). Zlasti v razviti fazi halafske kera-llm mike se pojavljajo geometrijski motivi ter upodobitve živali in ljudi. uth K O pogrebnih običajih halafske kulture je malo znanega, vendar očitno niso sledili eno-ram tnemu vzorcu. Znane so grobne jame ali grobni jaški z majhnimi komorami, nekateri z več berg pokopi. Na severnoiraškem najdišču Yarim Tepe II so izpričani različni pogrebni obredi; er v naselbini so bili najdeni skeletni grobovi, grobovi z upepelitvijo in tudi pokopi človeških lobanj. Keramične figurice, poslikane z vodoravnimi trakovi, spadajo v umetniško in/ali versko sfero halafske kulture, pri čemer so ponovno prisotne upodobitve žensk v sedečem položaju. V primerjavi z razmeroma realistično upodobljenimi neolitskimi ženskimi figuri-nami, iz Çatal Höyüka na primer, so halafske figurine izrazito stilizirane, glave so večinoma le izvlečene kot kratki zatiči (Slika 25). 45 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh Slika 24a-c: primeri lončenine iz Hassuna, Samarre in Halafa d p (a: risba po Roaf 1990; b: vektorizirana ilustracija po Roaf 1990; c: risba po Hrouda 2003) re dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He Slika 25: Tell Halaf, Sirija, keramične figurice Slika 26: »Tholos«, samostojna hiša z okroglim tlorisom, llm (risba po Hansen 2007) Tell Sabi Abyad, Sirija – (Po: Peter Akkermans - uth Tell Sabi Abyad Archive, Leiden University) ram K be To so stavbe iz na zraku sušenih glinenih opek ali zbite zemlje, deloma s kamnitimi te- rg Značilnost halafske kulture je pojav samostojnih hiš z okroglim tlorisom (Slika 26). er melji. Okroglim stavbam so ponekod priključene pravokotne stavbne enote z manjšimi prostori. Te okrogle stavbe halafske kulture so poimenovane tudi »tholoi« in so običajno rekonstruirane s streho v obliki kupole. Pomenljivo je, da se v severni Siriji in jugo-vzhodni Anatoliji okrogle stavbe iz glinenih opek v obliki čebeljega panja pojavljajo še danes. Arheološka izkopavanja na sirskem najdišču Tell Sabi Abyad so pokazala, da se okrogle stavbe tipa tholos pojavijo v poznem 7. tisočletju pr.n.št. Tell Sabi Abyad razisku-jejo od leta 1986 pod vodstvom Petra Akkermansa z Univerze v Leidnu na Nizozemskem 46 rhA (Akkermans 1989; Akkermans 1996; Akkermans 2008; Akkermans 2010; Nieuwenhuyse, eo Akkermans in van der Plicht 2010; van der Plicht et al. 2011). Najdišče se razprostira na logij štirih vzpetinah, ki so bile poseljene v različnih obdobjih od predkeramičnega neolitika a S do pozne bronaste dobe. Keramični neolitik se v Tell Sabi Abyadu začne okoli leta 6700 ta re pr.n.št. in takrat so bile poseljene vse štiri vzpetine. Posebej pomembna je ugotovitev, da ga B plastmi in da ni nobene prekinitve, kar govori za kontinuiteto prehoda iz predkeramič- ega v nega neolitika v keramični neolitik. Pojav prvih keramičnih posod torej ni povezan z zh nobenim opaznim prelomom. Tudi pojav omenjenih okroglih stavb tipa tholos je poseb- se prve plasti s keramičnimi posodami pojavijo takoj nad predkeramičnimi neolitskimi ližnj oda - O nega pomena, saj gre za spremembe v arhitekturi in nastanek novega tipa stavb. d p Paleoklimatske raziskave, na primer jedrnih vrtin grenlandskih ledenikov, so poka- re zali, da se je temperatura okoli leta 6200 pr.n.št. znižala (Akkermans 2010; van der Plicht dk er et al. 2011; Weninger et al. 2014). Ta padec temperature je bil poimenovan kot »8,2-kiloletni am dogodek« (»8.2 kiloyear event« ali »8.2 Event«) oziroma nihanje Misox. Nekateri razisko- neič valci, kot je Peter Akkermans, domnevajo, da so spremembe v drugi polovici 7. tisočletja ga n pr.n.št. na Bližnjem vzhodu, kot je pojav okroglih stavb tipa tholos ali spremembe v strate- eolitik giji preživetja s pokazatelji bolj intenzivnega lova in sezonskega pašništva, povezane prav a d s podnebnimi spremembami. o k on Od sredine 6. tisočletja pr.n.št. se je na južnih območjih Evfrata in Tigrisa, tj. v dana- ca z ravnih pasov, pri čemer so med pasovi lahko vstavljeni tudi drugi vzorci (Slika 27). To je dnje b šnjem južnem Iraku, pojavila specifična svetla keramika s temno poslikavo v obliki vodo- go Stein 1994; Rowan in Golden 2009; Stein 2010; McMahon 2013; Becker 2015). na Čas med poznim značilna, tako imenovana 'obedska ('o) (Hall in Woolley 1927; Henrickson in Thuesen 1989; ro 6. tisočletjem pr.n.št. in 4000 pr.n.št. se zato imenuje tudi 'obedsko obdobje (ali obdobje ste d Ubaid), ki mu v 4. tisočletju pr.n.št. sledi zadnja stopnja bakrene dobe, poimenovana kot obe Anj obdobje Uruk. 'Obedska oziroma 'obedsko obdobje ali 'obedski horizont, je dobila svoje a He ime po istoimenskem arheološkem najdišču Tell el-`Obed/ Tell El-Ubaid v južnem Iraku v llm provinci Dhi Qar.uth K Arheološka izkopavanja so v Tell el-`Obedu potekala že v prvi polovici 20. stoletja in ram so povezana s slavnimi britanskimi raziskovalci, kot sta Sir Charles Leonard Woolley ali berg Seton H. F. Lloyd. 'Obedskaa kultura je na podlagi razlik v okrasu na keramiki razdelje-er na na več faz, in sicer na začetno fazo ('Obed 0) in štiri naslednje faze 'Obed I-IV. Okras trakastih pasov na keramiki je bil izdelan s pomočjo počasi vrteče se delovne plošče (»tournette«), kar lahko razumemo kot korak k razvoju in uporabi lončarskega kolesa. Izum lončarskega kolesa, ki ga zasledimo v poznem 'obedskem obdobju, je še posebej pomemben, saj je omogočil hitrejšo izdelavo keramičnih posod in s tem večje količine - keramične posode so prvič postale masovni izdelek. To je bilo zelo verjetno povezano 47 rhA eo z novo specializacijo in s tem z nastankom lončarstva kot poklica. Prav tako je zelo po- gijlo menljivo, da se značilna 'obedska keramika v 6.-5. tisočletju pr.n.št. ni proizvajala le na a S omejenem geografskem prostoru, temveč na celotnem območju Evfrata in Tigrisa. Na ta območju južnega Evfrata lahko poleg istoimenskega najdišča Tell el-‘Obed navedemo re ga B še Ur, Eridu ali Uruk, na severu pa med drugim Tell Zeidan, Tell Brak ali Tell Halaf. eg zunaj »rodovitnega polmeseca«, tj. območja, na katerem je bilo mogoče poljedelstvo, ki a v je uspevalo zaradi dovoljšnje količine padavin. zh od liž Poselitev južnega dela rek Evfrat in Tigris kaže, da se prvič pojavi večje število naselij nj a - O Naselitev v regijah, ki so manj primerne za poljedelstvo, je omogočil razvoj umetnega d p namakanja. Ljudje so začeli graditi kanale in izkoriščati vodo iz rek za namaknje polj. Ume- dk bilo možno kmetovati s pomočjo letnih padavin ali »suhim kmetovanjem«, temveč je zagoto- re tno namakanje ni omogočilo le ustanavljanja naselij na območjih zunaj tistih con, kjer je am vilo tudi zanesljivejše letine. Materialna kultura `obedskega obdobja vključuje poleg značil- er neič ga n za 6. in 5. tisočletje pr.n.št. Gre za poseben tip zgradb z osrednjo dvorano v obliki črke T ne keramike s temnobarvanimi vodoravnimi pasovi tudi posebno arhitekturo, ki je značilna eo ali križa, iz katere so bili dostopni manjši prostori (v nemškem jeziku »Mittelsaalhaus« ali lit ik a d »Mittelsaalgebäude«) (Slika 28) (Stein 1994; Ur 2014). Za razliko s prejšnjimi večprostorskimi on verjetno zelo specifično funkcijo, ki je bila pomembna za vsako gospodinjstvo. ca z o k stavbami sledi gradnja teh hiš jasno določenem vzorcu. Tako je imel osrednji prostor zelo dnj stavbah, ki so opredeljene kot templji, in ki so imele upravno in reprezentativno funkci- go Zelo podobna stavbna zasnova je prisotna od pozne bakrene dobe dalje pri prvih e b ste d ra. V središču Eriduja, na območju poznejšega svetišča Enki (Enki je bil bog sladkovodne ob e vode in je skupaj z Anom in Enlilom tvoril najpomembnejšo božjo triado sumerskega na jetneje odkrit v Eriduju – Tell Abu-Shahrain v južnem Iraku blizu sodobnega mesta Bas- ro jo. Eden izmed najzgodnejših primerov sakralne stavbe v klasičnem smislu je bil najver- A a Henj panteona) je bila odkrita stavba pravokotne oblike z dolžino stranice približno 20 m in llm osrednjim delom stavbe, iz katerega so bili dostopni različni manjši prostori. Datirana uth je v pozno 6. tisočletje pr.n.št. ra K Tako kot v predkeramičnem in keramičnem neolitiku so tudi iz obdobja `Obed zna- rg ric so plazilcu podobna glava s stožčasto podaljšanim zadnjim delom in ozke oči (v angl. er »lizard-head«) (Slika 29). Figurice prikazujejo moške in ženske, včasih so dodani tudi bem ne številne keramične figurice, ki se verjetno nanašajo na versko sfero. Značilnosti figu- posebni elementi. Za moške so to lahko orožje ali žezlo, za ženske pa nakit ali dojenček v naročju. Zaradi nenavadno podaljšanih glav se postavlja vprašanje, ali gre zgolj za dolo-čene pričeske ali stožčasta pokrivala, ali pa so morda upodobljene umetne deformacije lobanje. Čeprav antropoloških dokazov za 'obedsko obdobje ni, so umetne deformacije lobanje znane iz številnih in različnih kultur ter časovnih obdobij. 48 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er Slika 27: `Obedska keramika (risba po Bourke 2014) am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 28: Hiša z dvorano v obliki črke T ali križa na sredini (risba po Ur 2014) 49 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d Slika 29: »Lizard-head«-figurica (risba po Sumerer 1994) o k on Številne inovacije in razvoj, ki se prvič pojavijo v obdobju `Obed in so bili opisani zgoraj, ca z se nadaljujejo in naprej razvijajo v 4. tisočletju pr.n.št., v obdobju Uruk. Ta proces je dosegel go dnj vrhunec v nastanku prvih urbanih kultur s pismenostjo v poznem 4. tisočletju pr.n.št. in s e b pojavom prve »visoke sumerske civilizacije« na začetku zgodnje bronaste dobe na prehodu ro na med 4. in 3. tisočletjem pr.n.št. v južni Mezopotamiji. Eponimno arheološko najdišče, po ka- ste d terem je to obdobje in kultura dobila ime, je Uruk-Warka blizu Evfrata v južnem Iraku (Von ob e Haller 1931; Heinrich 1936; Nissen 1986; Sürenhagen 1986; Eichmann 1989; Salje 2003; van A nj Ess 2005; Crüsemann et al. 2013; van Ess 2015). a He Britanski geolog William Kennett Loftus je bil med prvimi zahodnimi raziskovalci, ki llm so sredi 19. stoletja raziskovali v Uruku, konec 19. stoletja pa je Uruk obiskal tudi znani arhi- uth K tekt in strokovnjak za arhitekturo Robert Koldewey. Obsežna arheološka izkopavanja so se ra m začela leta 1912 pod vodstvom nemškega arheologa in strokovnjaka za arhitekturo Julijusa be rg Jordana, in sicer kot projekt nemškega društva za Orient (»Deutsche Orient-Gesellschaft«), er ki je bilo ustanovljeno v Berlinu leta 1898. Med letoma 1980 in 2003 pa so pod okriljem nem- škega arheološkega inštituta (Deutsches Archäologisches Institut) potekala sodobna arhe-ološka izkopavanja. Izvedena so bila pod vodstvom različnih raziskovalcev, kot so Rainer Michael Boehmer, Margarete van Ess in Ricardo Eichmann. Obdobje Uruk sega v 4. tisočletje pr.n.št., vendar se datacije začetka in konca tega obdobja nenehno spreminjajo z novimi raziskavami in spoznanji. Nekatere C14-datacije 50 rhA kažejo, da se je obdobje Jemdet Nasr, ki je sledilo obdobju Uruk, začelo že okoli 3300 let eo pr.n.št. Obdobje med približno 4000 in 3200 pr.n.št. je razdeljeno na več časovnih stopenj, logij ki so v grobem opisane kot prehodna faza iz obdobja 'Obed , zgodnja faza, srednja in pozna a S faza Uruka – s podfazami, odvisnimi od kronološke sheme. Za pozno bakreno dobo je še ta re posebej pomemben nastanek urbanih središč v porečju velikih rek, zlasti v južni Mezo- ga B naselbin pozne bakrene dobe v južni Mezopotamiji. Ob vodotokih, za katero so značilni ega v stari rečni rokavi, naplavine in nasipine, depresije in plitva močvirja, so obstajale tudi zh manjše vaške naselbine. potamiji. Istoimensko najdišče Uruk-Warka, ki obsega več sto hektarjev, je ena največjih ližnj oda - O Najpomembnejši gradbeni material je bilo trstje, iz katerega so gradili koče, čolne, ko- d p šare itd. Na slikovnih reliefih iz 4. tisočletja pr.n.št. so, na primer na kamnitih posodah, upo- re dobljene hiše iz trstja z zaobljenimi strehami (tako imenovane hiše mudhif), ki jih še danes dk er gradijo prebivalci močvirnih območij na jugu Iraka. Vasi so tvorile povezane sisteme naselij am z mestnimi središči. V središčih se kaže razvoj v visoko razvito in hierarhično strukturi- neič rano družbo. Eden najpomembnejših pokazateljev razvoja je bila gradnja posebnih stavb ga n v osrednjem delu naselbine, ki so postale središča gospodarske uprave in vere oz. kulta. S eolitik tem je povezana tudi gradnja prvih umetnih teras oz. ploščadi tako imenovanih ziguratov, a d kot sedežev božanstva oz. kot tempelj, posvečen predvsem mestnemu bogu. Monumentalne o k terase so bile zgrajene iz na zraku posušenih glinenih opek, med katerimi so bile za stabi- on ca z omeniti najdbe na »območju Eanna« in na območju »zigurata Anu« (zigurat boga An/Anu) v dnje b lizacijo položene plasti rastlinskega izvora. Kot primere posebnih osrednjih stavb je treba go Uruk-Warka. Najstarejši sledovi poselitve na območju zigurata Anu segajo v pozno 5. tisočle- ro tje pr.n.št., v obdobje 'Obed. Odkrita je bila za to obdobje značilna stavba z osrednjo dvorano, na v njeni bližini pa 1,5 m visoka glinena ploščad, ki predstavlja temelj zigurata. ste d dvigovanjem teras, dokler ni nastala približno 12 m visoka terasa. Na vrhu je okoli sre-V 4. tisočletju pr.n.št. so zigurat nenehno dograjevali z dodajanjem novih slojev in obe Anja He dine 4. tisočletja pr.n.št. stala 17,5 x 22 m velika zgradba, katere tloris ustreza tipu hiše z llm osrednjo dvorano. Stene z ohranjeno višino do 3,5 m, so bile znotraj razdeljene z nišami, uth v osrednjem delu zgradbe so bile nameščeni podesti, več stopnišč pa je vodilo na stre- Kra ho ali v naslednje nadstropje. Zaradi pobeljenih sten so stavbo poimenovali tudi »Beli mbe tempelj«; oznaka tempelj se nanaša na domnevno funkcijo te stavbe. Vsekakor pa tako rger konstrukcija kot tudi celotna postavitev objekta na monumentalni umetni terasi ustreza shemi, ki je značilna za takšne sakralne objekte v kasnejših obdobjih. Obsežne sledi naselitve od konca 5. in 4. tisočletja pr.n.št. so bile odkrite tudi na tako imenovanem »območju Eanne«. Ta osrednji predel mesta je dobil ime po svetišču boginje Inanne in njenega očeta, mestnega boga Ana. Monumentalne zgradbe so bile tu že v drugi polovici 4. tisočletja pr.n.št., glede na poznejšo funkcijo tega območja kot osrednjega svetišča pa je zelo verjetno, da lahko tudi te zgodnje zgradbe obravnavamo že kot prve templje. 51 rhA eo Osrednja območja gospodarske uprave lahko prepoznamo tudi po zgoščenosti najdb gijlo glinenih tablic (predhodnice tablic s klinopisi) in odtisov pečatnikov. Kot je bilo že opi- a S sano, sta zaščita in potrjevanje pristnosti s pečatom kot sestavni del upravnih postopkov ta predstavljata pomembno značilnost kultur starodavnega Bližnjega vzhoda in segata že v re ga B pozno 6. tisočletje pr.n.št. (Klengel-Brandt 1997; Lichter 2011; Duistermaat 2012). Predme- eg zgradbe, so bili zapečateni z glinenimi pečati. V 4. tisočletju pr.n.št. je uporaba žetonov a v dosegla vrhunec in majhni glineni predmeti zdaj niso več vključevali le geometrijskih ob- zh od liž ti, kot so glinene ovojnice, ki so vsebovale žetone ali dokumente, posode ali celo vhodi v nj a - O lik, temveč tudi miniaturne oblike konkretnih predmetov, kot so majhne posode ali zoo- d p morfne upodobitve. Različne oblike žetonov so predstavljale različno število ali različne re dobrine. Ljudje so začeli vtiskovati žetone v majhne tablice iz mehke gline in poleg vtisov dk žetonov dodajati piktograme. Piktogrami so bili narejeni s pisalom z ostrim robom, npr. iz er trstike, in v mehko površino so bili vtisnjeni majhni klinasti odtisi. am ič ne Ti odtisi predstavljajo izhodišče za razvoj klinopisa in nekatere piktograme je kljub ga n vse večji abstrakciji še vedno mogoče prepoznati v poznejših klinopisnih znakih. Iz te eo kombinacije številk (odtisov žetonov) in piktogramov je konec 4. stoletja pr.n.št. nasta- lit ik a d la prva pisava. Tako se je iz kombinacije številk (žetonov) in piktogramov razvila prva on pisanje razvilo iz štetja (Schmandt-Besserat 1992a; Schmandt-Besserat 1992b). ca z o k pisava. Po besedah francosko-ameriške raziskovalke Denise Schmandt-Besserat se je dnj ni »leksikalni seznami« (Slika 30); informacije o zgodovinskih dogodkih v njih še niso go Najstarejše glinene tablice so pripomočki za gospodarsko upravo in tako imenova- e b ste d kaj je bilo uporabljeno, v tem obdobju ni, včasih pa je mogoče najti imena pošiljatelja ali ob e prejemnika. »Leksikalni seznami« so, kot pove že ime, zbirke in sistematizacije takrat na predvsem za dokumente o zalogah. Podatkov o tem, od kod je določeno blago prišlo in za ro beležene. Gospodarska besedila pričajo o obsežnem upravljanju blaga, pri čemer gre A a Henj znanega okolja. Navedeni so materiali, živali in rastline, zvezde, bogovi, mesta, nazivi, llm uradniki, skupine ljudi itd. Seznami so bili sčasoma večkrat prepisani in prevedeni, zato uth se domneva, da so bili sestavni deli šol pisanja. ra K Z gospodarskimi procesi pa tudi kot odraz socialne strukturiranosti družbe je v rg zvončaste sklede (Slika 31). To so grobe, koničasto oblikovane posode, izdelane po enem er kalupu kot serijski izdelek. Domeva se, da so te posode uporabljali za razdeljevanje obro- bem tem obdobju mogoče povezati tudi določeno vrsto keramičnega posodja, označenega kot kov hrane kot plačilo za delavce. Pri tem je prišlo do delitve na osebe z različnimi nalo-gami in, kar je verjetno povezano s tem, različnim položajem ali statusom. Na eni strani tisti, ki so imeli nadzor nad blagom ali njegovim upravljanjem (in razdeljevanjem), na drugi strani pa tisti, ki so bili zavezani prvim in tako odvisni od njih. Vse večja specia-lizacija je vidna tudi v rokodelsko-obrtnem sektorju. Izum 4. tisočletja pr.n.št. je hitro 52 rhA vrteče se lončarsko vreteno, katerega začetki segajo nazaj vse do uporabe počasi vrteče eo se delovne plošče iz 'obedskega obdobja. Razpon oblik keramike v uruškem obdobju se logij znatno poveča, zlasti se pogosteje pojavljajo zaprte oblike, kot so vrči, steklenice in lonci a S z ozkim ustjem. Hkrati pa je keramika manj zahtevno okrašena, zlasti če pomislimo na ta re včasih zapleteno poslikavo v 6. in 5. tisočletju pr.n.št. S pomočjo lončarskega kolesa je ga B potekalo v specializiranih delavnicah. Poleg specializiranih lončarjev so bili v mestnih ega v središčih dejavni tudi metalurgi, gradbeni mojstri in kamnoseki, zato je prvič mogoče zh govoriti o posebnih poklicnih skupinah. bilo zdaj mogoče hitreje izdelovati keramiko v večjih količinah, kar je po vsej verjetnosti ližnj oda - O d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na Slika 30: Uruk, zgodnja glinena tablica oz. leksikalni seznam (risba po Crüsemann et al. 2013) ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 31: Uruk, »zvončaste sklede« (risba po Crüsemann et al. 2013) 53 rhA eo Z vedno večjim pojavljanjem individualno oblikovanih cilindričnih pečatnikov, ki gijlo so se uporabljali predvsem v okviru gospodarskih transakcij za varnost in preverjanje a S pristnosti, je mogoče v 4. tisočletju pr.n.št. v južni Mezopotamiji prvič identificirati po- ta sameznike z določenimi odgovornostmi, čeprav njihova imena niso znana. Prav tako so re ga B se proti koncu 4. tisočletja pr.n.št. pojavile prve podobe domnevnih vladarjev in bogov v eg nih pečatih, reliefih in reliefnih posodah (Hockmann 2008; Vogel 2013; Crüsemann et al. a v 2013). Ker pa upodobitve še niso opremljene z napisi, kot je to značilno za poznejša obdob- zh od liž obliki kamnitih kipcev in fragmentov kipov ter v okviru scenskih upodobitev na cilindrič- nj a - O ja, ostaja večinoma nejasno, katere osebe ali božanstva so upodobljene. Med najdbami iz d p Uruk-Warka se na primer pojavlja več upodobitev enega ali več bradatih mož z okroglim re pokrivalom s širokim robom, za katere obstaja mnenje, da so podobe vladarjev ali, glede dk na kasnejša stoletja, upodobitve kraljev svečenikov, znane tudi kot »veliki mož iz Uruka« er (Slika 32). Vsem podobam je skupno omenjeno polkrožno pokrivalo s širokim robom, ven- am ič dar se med seboj razlikujejo v izrazu in glede na kontekste. Gole in vzravnane moške upo- ne ga n dabljajo kipci, moški, oblečene v krilo, so prikazani pri obredih ali pri žrtvovanju kot litikeo motivi na cilindričnih pečatnikih. Prav tako sta dva bradata moža v krilu in s pokrivalom s širokim robom, ki se borita z levi, upodobljena na bazaltnem reliefu iz Uruk-Warka, a d znanem kot »stela z lovom na leve«. Ta stela predstavlja tako rekoč najstarejši primerek o k on s tovrstno ikonografijo, saj se motiv vladarja, ki se bori z levi, pogosto pojavlja v 2. in 1. ca z tisočletju pr.n.št. tako v Mezopotamiji kot tudi v Egiptu. dnj Iz poznega obdobja Uruka je prav tako z obredjem povezana določena ikonografija žen- e b go ro skih upodobitev, za katere se smatra, da predstavljajo zgodnje podobe prav specifične bogi- na nje. Nanaša se na sumersko boginjo Inanno ali Ištar v kasnejšem akadskem poimenovanju ob ngbündel«). Snop trstičja kot znak boginje Inanne je upodobljen v poznejšem klinopisnem e A nj znaku MÙŠ (Blocher 2013). Upodobitve snopov trstičja kot simbola Inanne na cilindričnih a He ste d in na njen simbol, tako imenovani »snop trstičja z obročastim zaključkom« (nem. »Schilfri- pečatih in reliefih so številne, snopi trstičja, oviti z bakrenim trakom, pa so se kot obredni uth K Posebnega pomena je tudi upodobitev na eni najbolj znanih najdb iz Uruka-Warke, llm predmeti, kot kažejo najdbe iz Uruka, očitno uporabljali že sredi 4. tisočletja pr.n.št. ram in sicer na skoraj 1 m visoki alabastrni reliefni posodi, ki je bila najdena v uruških, tako be imenovanih arhaičnih plasteh na območju Inanninega templja (Slika 33). Na spodnjih dveh rg er reliefnih pasovih na zunanji strani posode so upodobljene živali in rastline, srednji relief pa prikazuje sprevod golih moških, ki nosijo napolnjene košare ali posode. Najvišji relief prikazuje kultni prizor s prinašalcem daril, darili in drugimi osebami pred stoječo žensko figuro. Za figuro je več snopov trstičja z obročastimi zaključki. Verjetno je, da je ženska fi-gura pred simboli upodobitev boginje Inanne. Drugo upodobitev boginje Inanne predstavlja verjetno ženska glava iz marmorja v skoraj naravni velikosti, znana kot »Dama iz Warke«, ki je datirana v sredino 4. tisočletja pr.n.št. (Slika 34). 54 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d Slika 32: Uruk, Kipec moškega Slika 33: Uruk, »vaza Warka« o k (risba po Crüsemann et al. 2013) (vektorizirana ilustracija po Crüsemann et al. 2013) on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 34: Uruk, kip »Inanna« (risba po Crüsemann et al. 2013) 55 rhA eo Slikovne upodobitve v obliki kipov, kipcev in podob na reliefnih posodah in cilin- gijlo dričnih pečatnikih, ki verjetno predstavljajo zgodnje portrete vladarjev in bogov, so bile a S doslej dokazane za drugo polovico 4. tisočletja pr.n.št., predvsem v južni Mezopotamiji ta in samem najdišču Uruk-Warka. Številne civilizacijske dosežke »uruške sfere« pa je zas- re ga B lediti tudi v severni Mezopotamiji, Siriji, severnem Iraku in jugovzhodni Turčiji ter v ju- liž gozahodnem Iranu, zato lahko podoben razvoj domnevamo za celotno območje Evfrata nj eg in Tigrisa. a v oda - Ozh Širjenje uruške kulture ter njenih kulturnih in civilizacijskih značilnosti na sever je označeno tudi z izrazom »uruška ekspanzija« (Algaze 1989; Algaze 1993; Bernbeck d p 1995; Rothman 2001; Postgate 2002; Schwartz in Hollander 2016). Odločilno vlogo v ko- dk drugi strani pa ustanavljanje kolonij. Med trgovskim blagom, s katerim so v srednjem in re munikacijskem omrežju je na eni strani imela trgovina ob rekah Evfrat in Tigris, na am poznem obdobju Uruka trgovali z juga Mezopotamije proti severu, je bil - kot so pokazale er neič ga n uporabljala za tesnjenje posod, plovil ali čolnov. Eno od arheoloških najdišč, ki zavzema izotopske analize - bitumen ali naravni asfalt. Bitumen je bil pomembna snov, ki se je eo v okviru razprave o širjenju uruške kulture na sever pomembno mesto, je Habuba Ka- lit ik a d bira (Strommenger 1980; Pernicka et al. 1998; Strommenger, Sürenhagen in Rittig 2014; go loška izkopavanja v Habubi Kabiri-jug in na območju doline pod vodstvom nemškega dnj gradbenega strokovnjaka Ernsta Heinricha in arheologinje Eve Strommenger ter ekipe e b nemškega društva za Orient (Deutsche Orientgesellschaft). Poleg tega je belgijska ekipa ro na pod vodstvom Andréja Fineta opravila arheološke raziskave na območju vzpetine Tall ste d on ni Siriji v guverneratu ar-Raqqa. Med letoma 1969 in 1975 so potekala obsežna arheo- ca z o k Strommenger 2017). Najdišče Habuba Kabira se nahaja ob reki Evfrat v današnji sever- ob gradnjo jezu ath-Thawra ali jezu Tabqa. Po izkopavanjih je Habuba Kabira večinoma e A Qannas. Arheološka izkopavanja so bila izvedena v okviru reševalnih izkopavanj med nj izginila pod vodami akumulucijskega jezera Assad na Evfratu. Kraj je bil naseljen okoli a He sredine 4. tisočletja pr.n.št. za razmeroma kratko obdobje, le približno 150 let. Naseljeno uth Kabira, vaško naselje ter 18 hektarjev veliko utrjeno urbano območje Habuba Kabira- K ra llm območje se je raztezalo na več hektarjih ob bregu Evfrata in je vključevalo Tall Habuba m -Jug. Mesto Habuba Kabira-Jug je bilo s treh strani obdano z mestnim obzidjem s stolpi, rg na zraku posušenih glinenih opek, je bilo debelo 3 m in je bilo na dveh mestih vzdolž za- be medtem ko je na eni strani naravno utrdbo oblikovala reka Evfrat. Obzidje, zgrajeno iz er hodnega poteka prekinjeno z dvoje vrat. Natančen pravokotni tloris celotne utrdbe priča o gradnji v skladu z arhitekturnim konceptom. Odsotnost starejših sledov poselitve jasno kaže, da je bila Habuba Kabira nova usta- novitev, ki jo lahko označimo kot načrtovano mesto. Znotraj utrjenega območja je bilo mesto na gosto pozidano z več prostornimi stavbami, zgrajenimi iz na zraku posušenih glinenih opek, katerih stene so bile od zunaj in znotraj premazane z ilovnatim ometom, 56 rhA in z mrežo ulic. Ulice so bile delno tlakovane s prodniki. Osupljiv je vodovodni sistem iz eo sestavljenih glinenih cevi, kar priča o izjemno visoki stopnji civilizacije (Slika 35). Obmo- logij čje s templji se je zelo verjetno nahajalo v južnem delu Habube Kabire, na območju vzpeti- a S ne Tall Qannas, pri čemer so bile tukaj odkrite stavbe večjih dimenzij, zastopan pa je tudi ta re tip »hiše z osrednjo dvorano«. Odkrite so bile najdbe, ki pričajo o visoko razviti gospodar- ga B in »zvončaste sklede«. Izkopavalka Eva Strommenger je upodobitve na pečatih opisala kot ega v nekoliko preprostejše in jih označila kot »provincialni slog«. Vpogled v življenje v mestu zh Habuba Kabira iz pozne bakrene dobe omogočajo tudi številne dobro ohranjene najdbe. ski upravi. Tako kot v Uruku so bili najdeni žetoni ali števci, glinene tablice, odtisi pečatov ližnj Kažejo na vsakodnevne dejavnosti, kot so proizvodnja tekstila in keramike, shranjevanje d p in priprava hrane, pa tudi na prisotnost specializiranih rokodelcev in obrtnikov, ki so ob-reoda - O delovali baker in izdelovali nakit. O delu metalurgov pričajo tudi surovci bakra, kalupi iz dk apnenca in bakreno orodje. er am Pomembno je odkritje delavnice, v kateri so izdelovali igralne deske s črnimi in belimi neič polji iz kamna, podobnimi šahovnici, ki so verjetno služile zabavi elite pozne bakrene dobe. ga n Kot smo že omenili, so kamnite podobe domnevnih božanstev in vladarjev znane predvsem eolitik iz južne Mezopotamije in tudi v Habubi Kabiri niso bile odkrite. Vendar pa bi lahko v religi- a d ozno sfero uvrstili majhne glinene figurice, morda kot izraz lokalne tradicije. Dejstvo, da je o k bilo mesto Habuba Kabira ustanovljeno po arhitekturnem načrtu, skupaj z dokazi o materi- on ca z o širjenju oz. ekspanziji uruške kulture proti severu. dnje b alni kulturi in ravnjo civilizacije, ki je primerljiva s tisto v južni Mezopotamiji, podpira tezo go V zvezi s širitvijo Uruka pa je mogoče ugotoviti, da širjenje civilizacijskih dosežkov juž- ro ne Mezopotamije proti severu v 4. tisočletju pr.n.št. ni vodilo le do nenaseljene »nikogaršnje na zemlje«. Čeprav je bila Habuba Kabira nova naselbina, so tu tudi pomembna arheološka ste d najdišča iz 4. tisočletja pr.n.št., ki izkazujejo daljšo zgodovino naseljevanja. Tell Brak v se- obe Anj verovzhodni Siriji je eno izmed najpomembnejših takšnih najdišč (Fielden 1981; Oates 1985; a He Oates in Oates 1997; Matthews 2000; McMahon et al. 2007; Hald 2008; McMahon 2013).llmuth Tell Brak se nahaja na vzhodnem pritoku Chaburja, nekdaj najdaljšega pritoka Evfrata, K v provinci al-Hasakah, blizu sodobne vasi z imenom Tell Brak. V 30. letih prejšnjega stoletja ram so v Tell Braku potekala arheološka izkopavanja pod vodstvom britanskega arheologa Maxa berg Mallowana. Sir Max E.L. Mallowan je svojo kariero začel kot pomočnik Sira Leonarda Wo-er olleyja v Uru, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo, pisateljico Agatho Christie, ki je sode- lovala pri dokumentiranju najdb med izkopavanji v Tell Braku. Od 80-tih let 20. stoletja do leta 2003 sta bila za izkopavanja zadolžena britansko-ameriški par arheologov David in Joan Oates z londonske univerze. Do izbruha sirske državljanske vojne so se raziskave nadaljeva-le pod vodstvom Auguste McMahon z Univerze v Cambridgeu. 57 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo Slika 35: Habuba Kabira, Sirija, vodovodni sistem iz sestavljenih glinenih cevi (vektorizirana ilustracija po Strommenger 1980) ro na ste d Naselbina Tell Brak je obstajala od druge polovice 7. tisočletja do 1. tisočletja pr.n.št., najsta- ob rejši sledovi naselitve spadajo v proto-halafsko obdobje. Osrednji poselitveni hrib Tell Brak je e A največje tovrstno arheološko najdišče v celotni severni Mezopotamiji. Njegova višina je do 40 m, nj a He površina pa 40–60 hektarjev. Če upoštevamo tudi območje poselitve okoli tella, je največji obseg uth dobjih. V poznem 5. tisočletju pr.n.št. je naseljeno območje merilo že več kot 50 hektarjev. Torej K ra llm naselbine znašal več kot 130 hektarjev, čeprav vsa območja niso bila enako poseljena v vseh ob- m je bil Tell Brak že v poznem obdobju ´Obeda veliko središče urbanega značaja. Na območju tako be imenovanih izkopnih polj CH in TW so bili odkriti ostanki monumentalnih stavb. Za monumen- rg talno stavbo na območju TW, ki se zaradi svoje arhitekture bistveno razlikuje od vseh drugih er stavb, se domneva posebna, verjetno upravna funkcija. Zraven te stavbe je bil odkrit kompleks z več prostori in delavnicami, v katerem so obdelovali posebne surovine in izdelovali luksuzne predmete. Med drugim so našli orodja iz obsidiana in okrasne predmete iz obsidiana in školjk. Oznake upravnih postopkov predstavljajo odtisi pečatov na glinenih plombah. Intenzivna uporaba območja TW se je nadaljevala v 4. tisočletju pr.n.št., torej v obdobju Uruka, in naseljeno območje je takrat prvič doseglo največji obseg. Ugotoviti 58 rhA je bilo mogoče zaporedje različnih poselitvenih in gradbenih faz, med katerimi so bile eo stavbe večkrat izravnane in obnovljene. Poleg tega so bile odkrite stavbe različnih na- logij membnosti, vključno s stavbami z upravnimi funkcijami. a S ta Posebnega pomena so tudi majhni predmeti iz alabastra, ki se zaradi svoje oblike re imenujejo »očesni idoli« (»Augen-Idole«) (Slika 36). Zanje se domneva povezava z vero- ga B vanjskimi predstavami. Max Mallowan je v stavbi, ki ustreza tipu »hiše z osrednjo dvo- ližnj rano«, takrat odkril na tisoče takšnih predmetov in stavbo poimenoval »tempelj oči«. ega v selbinskih plasteh srednjega in poznega 4. tisočletja pr.n.št. (srednje in pozno uruško oda - O »Očesni idoli« nedvomno odražajo lokalno tradicijo. Po drugi strani pa so odkrili v na- zh obdobje) velike količine keramike, značilne za južno Mezopotamijo. Zato se domneva, d p da je bilo urbano središče v Tell Braku v tem obdobju kolonija južne Mezopotamije, re čeprav je izkazovalo daljšo poselitveno tradicijo. dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 36: Tell Brak, »očesni idoli« (risba po Sumerer 1994) V južni Levanti je v bakreni dobi možno razpoznati samostojen razvoj in drugačno materialno kulturo kot v preostalem delu »rodovitnega polmeseca« oziroma na obmo-čju rek Evfrat in Tigris. Tako so med 6. in 4. tisočletjem pr.n.št. pozno neolitski kulturi Yarmuk sledile različne faze ali kulturne enote, kot so Qatifian, Jericho IX-Lodian, Wadi 59 rhA eo Rabah, Besorian in nazadnje »normativni« halkolit z različnimi kulturnimi skupinami gijlo in podfazami (Bourke 2007; Seaton 2008; Rowan in Golden 2009; Goring-Morris, Hivers a S in Belfer-Cohen 2009). Te podfaze vključujejo srednjo in pozno bakreno dobo Ghassuli- ta an, poimenovano po eponimnem najdišču Teleilat Ghassul v Jordaniji. re ga B V Teleilat Ghassul je bilo odkritih več naselbinskih horizontov iz bakrene dobe, liž nj v katerih je bila ugotovljena razmeroma gosta pozidava s pravokotnimi stavbami z več eg a v prostori, ki so bile zgrajene iz glinene opeke na kamnitih temeljih. Keramika je različ- oda - Ozh nih oblik, med njimi tudi zelo neobičajna. Obstajajo na primer stožčaste posode za pitje, podobne rogovom, sklede na visoki nogi, antropomorfne in zoomorfne posode in sodča- d p ste posode, ki so jih verjetno uporabljali za izdelavo masla. Keramika je bila tudi posli- dk poznih fazah Ghassuliana, je prišlo v južni Levanti do pomembne tehnološke inovacije, re kana, pogosto s trakastim okrasom v rdeči barvi. Že okrog sredine 4. tisočletja pr.n.št., v am ki je dala pečat naslednjima dvema tisočletjema: pojav bronaste zlitine in s tem metalur- er neič ga n Mishmar v Izraelu (Slika 37) (Bar-Adon 1980). gije brona. V tej zvezi velja omeniti depojsko najdbo iz najdišča Nachal Mischmar/Naḥal lit Najdba je bila odkrita v zgodnjih 60-tih letih prejšnjega stoletja v jami v dolini Na- ik eo a d chal Mischmar. V jami je bilo najdenih več kot 400 predmetov iz bakra, slonovine in o k brona, ki so bili zaviti v več preprog iz rogoze. Gre za različne predmete kot bojni kiji, on ca z glaviči kijev, posode,»žezla« oziroma paradni prapori in »krone«. Radiokarbonsko da- dnj fini in kompleksni predmeti so bili narejeni v tehniki vlivanja z »izgubo voska«. Pri tej go tiranje rogoznih preprog je pokazalo, da je bil depo odložen približno 3500 pr.n.št. Ti e b ste d no. Zlitina brona, običajno izdelana iz bakra (Cu) in kositra (Sn), je kot material veliko ob e trša od bakra in zato veliko bolj primerna za izdelavo orožja in orodja. Poleg tega kosi- na žgana, se je vosek stopil in ustvaril kalup, v katerega je bilo mogoče vliti tekočo kovi- ro tehniki je bil želeni predmet najprej oblikovan v vosku in prekrit z glino. Ko je bila glina A a Henj ter zniža tališče, zato je mogoče uliti večje in kompleksnejše oblike predmetov. Vendar llm najzgodnejši bronasti predmeti v Zahodni Aziji niso bili izdelani iz kositrnega brona, uth temveč iz zlitine bakra in polkovine arzena (As), ki se v naravi običajno pojavlja v obliki ram K sulfidov. Bakrove rude so lahko tudi onesnažene z arzenom, zato je arzen lahko stranski proizvod pri pridobivanju bakra. be rg er 60 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na ste d Slika 37: Depojska najdba iz Nachal Mischmarja, Izrael (vektorizirana ilustracija po Roaf 1990) obe Anja He uth Krallm bem rg er 61 Zgodnja bronasta doba Izum brona je po eni strani pomenil pomemben tehnološki korak naprej, po drugi pa je odprl novo »industrijo« in novo oziroma razširjeno komunikacijsko in trgovsko omrežje (Pigott 1996; Amzallag 2009; Pernicka 1998; Golden, Levy in Hauptmann 2001; Parzinger in Boroffka 2003; Vatandoust, Parzinger in Helwing 2011; Jablonka 2018). Kot je bilo opisa-no zgoraj, so v zgodnji bakreni dobi ljudje v 6. in 5. tisočletju pr.n.št. vire bakra izkoriščali predvsem v gorovju Taurus in v gorskih predelih ob Jordanskem tektonskem jarku, medtem ko je v pozni bakreni dobi v 4. tisočletju pr.n.št. intenzivno pridobivanje rude potekalo tudi v zahodnem osrednjem Iranu. Tako je že v obdobju od 6. do 4. tisočletja pr.n.št. mogoče opaziti vse večji razmah pridobivanja rude ter vse večjo širitev komunikacijskega omrežja prek različnih »bakrenih cest«. S pojavom kositrnega brona in potrebo po novi surovini – kositru – so se razmere od 3. tisočletja pr.n.št. drastično spremenile. V nasprotju z bakrom, so bila nahajališča kositra veliko redkejša in omejena na razmeroma malo regij. Nahajališče kositra, ki je geografsko najbližje območjem Evfrata in Tigrisa in so ga kopali v 3. tisočletju pr.n.št., je Kestel v gorovju Taurus na jugovzhodu Turčije. Vendar pa se domneva, da tam-kajšnji donos morda ni bil zadosten za celotno Mezopotamijo. Zato se predpostavlja, da so kositer v bronasti dobi pridobivali zlasti v srednji Aziji, na primer na Karnabu v gorovju Serabulak Zaijidin v Uzbekistanu. Vendar je treba opozoriti, da prazgodovinske poselitvene sledi iz zgodnje bronaste dobe v bližini rudarskega območja Karnab še niso bile odkrite, ampak segajo v srednjo bronasto dobo, v prvo polovico 2. tisočletja pr.n.št. Na splošno velja, da srednjeazijska regija v bronasti dobi ni bilo le dobavitelj kositra; od tod so prihajale tudi druge pomembne surovine, kot sta zlato in lapis lazuli, kar bo omenjeno kasneje. Zaradi nenehno naraščajočega pomena kovin in posebnih surovin se je povečalo tekmovanje za prevlado nad regijami s tovrstnimi nahajališči in nadzor nad trgovskim omrežjem in strate-škimi trgovskimi potmi. V zgodnji bronasti dobi se je poleg razvoja razvejanega trgovskega sistema na dolge razdalje okrepila tudi hierarhična struktura družbe z vodstveno elito in pojavom prvih, v pisanih virih zabeleženih dinastij. Medtem ko se zgodnja bronasta doba v južni Levanti začne že okoli leta 3500 pr.n.št., se v regijah ob Evfratu in Tigrisu ter v Anatoliji v skladu z ustrezno kronološko shemo začne šele nekaj stoletij pozneje. Regionalno razlikujemo različne faze, deloma s podfazami, ki jih poimenujemo kot zgodnja bronasta doba I do III/IV. Na podlagi radiokarbonskih datacij ocenjujemo, da se je prehod v zgodnjo bronasto dobo v južni Mezopotamiji zgodil v poznem 4. tisočletju pr.n.št. (približno 3200 pr.n.št.) z obdobjem Dschemdet Nasr (tudi Ğemdet Nasr ali Jemdet Nasr), poimenovanim po istoimenskem arheološkem najdišču v provinci Babil v 63 rhA eo Iraku (Nagel 1964; Orthmann 1975; Matthews 2002; van Ess 2015; Salzmann 2019). Od prib- gijlo ližno 2900 pr.n.št. dalje sledi Zgodnje dinastično obdobje, ki je trajalo do 24. stoletja pr.n.št. a S Na podlagi arheoloških raziskav s treh najdišč Tell Agrab, Tell Asmar in Hafaği v južnem ta Iraku, je bilo to obdobje razdeljeno na štiri faze: na zgodnje dinastične faze I, II, IIIa in IIIb. re ga B V drugi polovici 3. tisočletja pr.n.št. pa so posamezna obdobja opredeljena že po različnih eg pr.n.št. je sledila III. Urska dinastija (obdobje Ur-III). Obdobje Dschemdet Nasr na najdišču a v Uruk-Warka v južnem Iraku pa zaznamuje plast III, na začetku katere so bile izvedene na zh od liž dinastijah. V 24. stoletju pr.n.št. je bila Akadska dinastija (Akadsko obdobje), v 22. stoletju nj a - O osrednjem mestnem območju obsežne spremembe. V tem obdobju je bilo oblikovano tako d p imenovano »okrožje Eanna«, ki je obstajalo neprekinjeno do 1. tisočletja pr.n.št. dk se v plasti III v Uruk-Warki prvič pojavijo glinene tablice z zgodnjo obliko klinopisne pisave, re Razlogi za obsežne spremembe še niso povsem pojasnjeni. Vendar je pomembno, da am ki nadomestijo piktograme. Kljub temu še vedno ni pisnih dokumentov, ki bi vsebovali po- er neič eo 3. tisočletju pr.n.št. torej še vedno izhaja predvsem iz arheoloških virov. lit ik a d Razširjenost primerljive materialne kulture je v obdobju Dschemdet Nasr segala do juž-o k ne Mezopotamije in na sosednji zahodni Iran. Značilnost poznega 4. in začetek 3. tisočletja ga n vedno gospodarska besedila ali »leksikalni seznami«. Naše znanje o poznem 4. in zgodnjem datke o zgodovinskih dogodkih ali političnih razmerah; pisni dokumenti, ki obstajajo, so še on ca z pr.n.št. je pojav polihromne (večbarvne) poslikane lončenine, narejene na lončarskem vre- dnj »Scharlachware«) (Slika 38) (Del Bravo 2014). go tenu, za katero se uporablja izraz »škrlatna lončenina« (angl. »Scarlet Ware Pottery«, nem. e b Ta keramika, ki kaže različne faze razvoja, se ste d motive, rastline, živali in ljudi ter scenske upodobitve ter spominja na poslikano keramiko ob e iz obdobja `Obed v 5. tisočletju pr.n.št. Pojav in razširjenost te keramike tako razmejujeta na ke poznega obdobja Uruka. Prefinjena rdeča, rjava in črna poslikava prikazuje geometrijske ro jasno razlikuje od zelo standardizirane in precej redko okrašene masovno izdelane kerami- A a Henj južno in severno Mezopotamijo. Tu začetek zgodnje bronaste dobe zaznamujejo najdbe v llm plasti 5 v tako imenovani globoki sondi (na območju Tella Kujundschik/Kuyunjik), označe- uth ne tudi kot horizont »Ninive-5« ali »Ninive V« na istoimenskem najdišču Ninive v središču ram K sodobnega mesta Mosul v severnem Iraku (Grossman 2014; Ławecka 2018). Keramika iz Ni- be vrezane in plastične okrase. Po obdobju Uruk, za katerega so bile karakteristične skupne nive-5 kaže kompleksne geometrijske in zoomorfne slikane ornamente v temnih barvah ter er značilnosti v severni in južni Mezopotamiji, se na začetku zgodnje bronaste dobe ponovno rg pojavijo regionalne specifike in razmejitve. 64 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na Slika 38: »Škrlatna lončenina« (vektorizirana ilustracija po Roaf 1990) ste d rov. Zato naše informacije izhajajo predvsem iz arheološkega konteksta različnih urbanih Kot že omenjeno, za zgodnje 3. tisočletje pr.n.št. ni podrobnih podatkov iz pisnih vi- obe Anja Hellm središč, nekropol in njihove okolice. Na podlagi le-teh pa se domneva, da so bile družbene uth razmere že podobne tistim, ki jih je mogoče zaslediti v pisnih virih v sumerskem jeziku od Kra sredine 3. tisočletja pr.n.št. dalje (Nissen 1983; Nissen 1985; Stein in Rothman 1994; Nissen mbe 1999; Ur et al. 2007; Ur 2014).rger Osrednja značilnost tega obdobja so konkurenčne »mestne države«, ki so bile pod zaščito mestnega boga, katerega najvišji svečeniki so bili hkrati tudi vladarji mesta. Ide-ja o vladarju kot kralju in najvišjem svečeniku v isti osebi temelji na nekoliko poznejših pisnih virih. Nekatera besedila iz Girsu-Tello/ Tall Lawh poročajo, da je »celotno mesto pripadalo bogu mesta in da je bil vladar kot najvišji svečenik gospodar templja«. Oko-li sredi 3. tisočletja pr.n.št. se pojavijo različni nazivi, kot so »lugal«, »ensi« ali »en«, ki 65 rhA eo verjetno označujejo različne vodstvene položaje. V poznem 4. in na začetku 3. tisočletja gijlo pr.n.št. v južni Mezopotamiji obstajajo indici o spremembi v vzorcu poselitve; pojavila se a S je »centralizacija«. Zlasti Uruk-Warka z okolico kaže znatno manjše število manjših nasel- ta bin v zaledju, hkrati pa se je povečala povprečna velikost preostalih naselbin. Ta razvoj je re ga B bil povezan s spremembami okoljskih razmer, natančneje z zniževanjem morske gladine eg premeščene ob večje reke, ki so bile vodonosne skozi celo leto. Poleg tega je bilo ugotovlje- a v no, da so bila središča, ki so imela zigurat za sedež svojega mestnega boga, bolj ali manj zh od liž (Perzijskega zaliva) in s tem povezanim pomanjkanjem vode v rekah. Naselbine so bile nj a - O enako oddaljena drugo od drugega. Menijo, da te razdalje kažejo na velikost območja, d p ki ga je obvladovalo določeno mesto ali urbano središče. Večja urbana središča so sedaj re videna kot sumerske »mestne države«. Uruk-Warka velja za največjo mestno državo. Pred- dk videva se, da je na približno 550 hektarov velikem območju naselbine, ki jo je obdajalo 9 er km dolgo mestno obzidje, živelo od 30.000 do 80.000 ljudi. Kot smo že omenili, so imele po- am ič samezne večje stavbe v središču mest, opredeljene tudi kot templji ali palače, pomembno ne ga n funkcijo kot središča uprave, upravljanja in religije. To dokazujejo na eni strani glinene litikeo tablice, na drugi strani pa predmeti, kot so zgodnje dinastične »figurice molivca « (Slika 39) (Braun-Holzinger 1977; Czichon 2006). a d go mavčnega kamna), ki upodabljajo moške in ženske z rokami, sklenjenimi na prsih. Značil- dnj ne so prevelike oči in posebna oblačila z resami (nem. »Zottengewand« ali »Zottenrock«, e b Kaunakes). To oblačilo, krilo za moške in obleka s prostim ramenom in ogrinjalom za ro na ženske, verjetno predstavlja običajno ali pa obredno oblačilo. Prvotno je bilo to oblačilo ste d on nih plastik, majhnih kipcev, izklesanih iz kamna (npr. alabastra, apnenca, marmorja ali ca z o k Figurice molivcev oziroma molitvene figurice sodijo v skupino tako imenovanih pol- ob volnene resice ali šopi volne v več plasteh prišite ena na drugo. V nekaterih templjih, ki e A sestavljeno iz krznenih trakov, kasneje pa imitacija krzna iz volne. V ta namen so bile nj so bili v uporabi v času od obdobja Jemdet-Nasr do druge polovice 3. tisočletja pr.n.št., so a He bile odkrite cele shrambe takih kipcev. Znan primer so najdbe iz tako imenovanega »kva- uth prvotno postavljene v tempelj, po določenem času in glede na izpolnjen prvotni namen, K ra llm dratnega templja« v Tell Asmar-Ešnunna v Iraku. Domneva se, da so bile figure, ki so bile m obredno »pokopane« pod tlemi stavbe. Veliko število teh kipcev in kasnejši napisi kažejo, rg - molivci. Odkrili so jih ne le v največjih stavbah, temveč tudi v manjših svetiščih v stano- be da ne gre za upodobitve bogov, temveč za predmete, ki so jih v tempelj darovali prebivalci er vanjskih območjih. Izjema glede najdišča je na primer zgodnjedinastični ženski kipec, ki pa je bil najden kot grobni pridatek na nekropoli Ur-Tell el-Muqejjir. 66 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on Slika 39: »Figurice molivca « (risba po Caubet in Pouysssegur 2001) ca z dnje bgo V prvi polovici 3. tisočletja pr.n.št. se pojavijo tudi »kraljevski grobovi«. Tokrat so se po- ro samezni pripadniki elite po načinu pokopa prvič jasno razlikovali od preostalega prebival- na stva. V južni Mezopotamiji smo o imenih posameznikov v nekaterih primerih obveščeni celo ste d iz napisov na grobnih pridatkih. Gre za elito, ki ni imela le nadzora nad trgovino z dragoceni- obe A mi surovinami in dostopa do obrtnikov, temveč je lahko odločala tudi o življenju podrejenih. nja He Najpomembnejše in najznačilnejše najdbe v južni Mezopotamiji izvirajo iz najdišča Ur llm ali Tell el-Muqejjir ob Evfratu blizu sodobnega mesta Nasirija v današnjem južnem Iraku v uth provinci Dhi Qar (Woolley 1934; Woolley 1939; Woolley 1955; Woolley 1965; Woolley 1974; Kra Orthmann 1975; Woolley 1976). Med letoma 1922 in 1934 so pod vodstvom britanskega arheo-mbe loga Sira Leonarda Woolleyja v Uru potekala arheološka izkopavanja, pri katerih so sodelovale rger znane osebnosti, kot sta Sir Max Mallowan in njegova kasnejša žena Agatha Christie. Najsta- rejši sledovi poselitve v Uru segajo v obdobje halkolitika, v 6. tisočletje pr.n.št. Kraj je bil nase-ljen tudi v obdobju Uruk v 4. tisočletju pr.n.št. Med materialnimi ostanki so bile med drugim tudi »zvončaste sklede«, značilne za obdobje Uruk. Za mestno krajino Ura je značilen zigurat mestnega boga Nanne (boga lune), ki je bil zgrajen konec 3. tisočletja pr.n.št., v obdobju Ur III. Na splošno je bil naseljen vse do neobabilonskega obdobja v 1. tisočletju pr.n.št. Kot kaldejsko mesto je Ur v Stari zavezi Svetega pisma (1 Mz 11,28.31) omenjen kot rojstni kraj Abrahama. 67 rhA eo Med najbolj znanimi najdbami v Uru, ki jih je odkril Woolley, pa so zagotovo »kra- gijlo ljevski grobovi Ura« ali »kraljevsko pokopališče v Uru« iz zgodnje bronaste dobe oziro- a S ma 3. tisočletja pr.n.št. (Woolley 1934; Nissen 1966; Pollock 1983; Pollock 1991; Zettler ta in Horne 1998; Vogel 2014). Iz kraljevskih grobnic v Uru izvirajo nekateri najbolj znani re ga B zgodnji dinastični predmeti, kot so glasbila z intarzijami, igralne deske in dragocen na- eg so se ohranili ali pa je bila, prav zaradi Woolleyjevih skrbnih metod dokumentiranja, a v rekonstruirana njihova prvotna oblika. V začetku 20. stoletja je bil Woolley namreč s zh od liž kit iz zlata, lapis lazulija in karneola (Slika 40). Mnogi, danes svetovno znani artefakti nj a - O svojo metodo vlivanja mavca eden od pionirjev na tem konzervatorskem področju. Šte- d p vilni predmeti iz kraljevskih grobnic v Uru so bili prvotno izdelani iz lesa, ki je bil ovit v re zlato folijo ali okrašen s finimi vložki (intarzijo), vendar so organske sestavine že zdav- dk naj izginile. Njihovo rekonstrukcijo je omogočila prav Woolleyjeva uporaba že omenjene er metode litja v mavec, pri kateri so bile praznine (prej iz organskih snovi) zapolnjene z am ič mavcem, kar je omogočilo ujeti in ohraniti obliko predmeta. ne ga n V zgodnje bronastodobni nekropoli v Uru je bilo odkritih skoraj 2000 grobov, od ka- eo terih jih je 16 obravnavanih kot »kraljevskih«. Posamezni predmeti, odkriti med grobovi lit ik a d kažejo, da je bilo na nekropoli prvotno morda še 2000 – 4000 grobov. Tako imenovani go od značilnosti kraljevskih grobov so kamnite kamre, do katerih je bilo mogoče dostopati dnj skozi jašek (jaškasti grobovi). Večina kraljevskih grobnic je bila izropana, a tri so bile e b odkrite nedotaknjene in ponujajo izjemen vpogled o prvotni bogati opremi grobnic ter o ro na pogrebnih običajih elite iz zgodnje bronaste dobe. Posebna pozornost je namenjena ne ste d on letnih pokopov, kjer so bili pokojniki v grob položeni na bok, s skrčenimi nogami. Ena ca z o k kraljevski grobovi so se v vseh pogledih razlikovali od velikega števila preprostih ske- ob tistimi, ki so bili pokopani neposredno v grobni komori, v grobnem jašku in njegovem e A le bogati grobni opremi, temveč tudi običaju »pogreba v spremstvu«. Razlikujemo med nj vhodu ter v tako imenovanih »mrtvaških jamah« med grobovi. Medtem ko so v komorah a He in ob vhodih v jaške našli okostja do šestih drugih oseb, je Woolley v dostopnih jaških s uth pokopanih v jašku groba 789 je jasno, da jih lahko na podlagi priloženih predmetov in K ra llm številkami 789, 800 in 1237, odkril od 21 do 74 spremljevalnih pokopov. Zlasti v primeru m njihove razporeditve razdelimo v različne skupine, ki jih lahko označimo kot kraljevi rg povsem jasno, kako so posamezne osebe umrle, ali so bila trupla položena v jašek ali pa be „dvor“ s stražarji, vozniki, nosači, glasbeniki in drugimi pomočniki (služabniki). Ni pa er so jih ubili na kraju samem (po Woolleyjevi domnevi s strupom). Med antropološkimi raziskavami so na posameznih lobanjah našli sledove poškodb, ki jih je povzročil pred-met, podoben kladivu, s katerim so bile osebe očitno ubite. Prav tako ostaja nejasno, na kakšnem moralnem ozadju si je treba predstavljati usmrtitev ali koncept sledenja vla-darju v smrt. Ali so to storili prostovoljno zaradi lojalnosti, kot zamenjava, ali pa so bili vojni ujetniki in s tem žrtve? Je bil to znak tiranije ali izraz spoštovanja? 68 rhA Vprašanja, ki jih je danes težko razjasniti. Ravno tako ostaja neodgovorjeno vprašanje, eo ali je dodelitev določeni skupini v grobu, na primer skupini glasbenikov, dejansko ustrezala logij tudi statusu v življenju osebe ali pa gre zgolj za uprizoritev znotraj pogrebnega obredja. Po a S drugi strani pa je mogoče podati bolj natančne podatke o nekaterih grobnih pridatkih, ki ta re so bili odkriti še nedotaknjeni v kraljevih grobnicah. V zadnjih letih se raziskave intenziv- ga B kamnov iz kraljevskih grobnic v Uru ter s tem povezanega trgovskega in komunikacijskega ega v omrežja v 3. tisočletju pr.n.št. (Jansen, Klein in Hauptmann 2018; Jablonka 2018; Salzmann zh 2019). V tem okviru so bila med drugim analizirana zlata naglavna pokrivala iz groba števil- no osredotočajo na vprašanje virov surovin za luksuzno blago iz zlata, srebra in poldragih ližnj ka 800 ter zlata čelada in posode iz groba številka 755. Nedotaknjen grob 800 je eden najbolj d p znanih grobov z nekropole. Gre za grob ženske, stare okoli 40 let, ki je bila zelo verjetno reoda - O članica kraljeve družine z imenom Puabi, kot kažejo najdbe cilindričnih pečatnikov s tem dk imenom v grobu. Zato je grob znan tudi kot »Puabijina grobnica«. O tem, kakšen status je er am imela ta ženska, ali je bila dejansko kraljica ali svečenica, raziskovalci še vedno razpravljajo. ične V kamniti grobni komori je bilo okostje ženske, ki je bila položena v stegnjenem položaju na ga n iz zlatih listov in cvetov, jagod iz lapis lazulija in karneola, na vratu pa so jo krasile bogate litik hrbtu, ter okostja treh drugih oseb. Na glavi pokojnice je bilo izjemno dragoceno pokrivalo eo ogrlice korald. Ob smrtni postelji so našli še eno naglavno pokrivalo. V komori so bile odkrite a d o k tudi številne posode iz plemenitih kovin in keramike ter eno od znamenitih glasbil, lira. Grob on 755 pa je znan kot »Meskalamdugov grob«, saj je to ime mogoče razbrati iz napisov na zlatih ca z posodah in omenjene zlate čelade. Ker ob imenu ni bilo zapisano dodatno poimenovanje za godnje b »kralja« (»lugal«) in ker je tudi sama grobna komora v primerjavi s prvo precej majhna, se o statusu pokojnika še razpravlja in ga včasih naslavljajo kot princa Meskalamduga. ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 40a-b: Predmeti iz kraljevih grobnic v Uru, Irak, zlato bodalo in igralna plošča (vektorizirana ilustracija po Roaf 1990) 69 rhA eo Analize slednih elementov zlatih predmetov iz obeh grobov so pokazale, da gre gijlo za aluvialno (rečno) zlato. Analiza izotopov svinca daje informacije o geološki starosti a S nahajališča in s tem o eventualnem izvoru surovine. Za zlato iz Ura prideta v poštev dva ta potencialna vira izvora: zahodni Azerbajdžan in Afganistan. Zanimiv se zdi izvor zlata re ga B iz Afganistana, kajti tudi kositer so uvažali iz srednje Azije. Še ena pomembna surovina, liž ki je imela ključno vlogo pri izdelavi prestižnih predmetov v kraljevih grobnicah v Uru, nj eg je izvirala iz Afganistana: lapis lazuli. a v oda - Ozh V monumentalni grobnici 779, ki jo pripisujejo kralju z imenom Ur-Pabilsag, je bil na primer najden predmet, znan kot »mozaični prapor/standarta« ali »prapor iz Ura«. d p Namembnost predmeta ni jasna, vendar je malo verjetno, da gre za predmet v smislu dk manj kot 50 cm in visok 22 cm, okrašen z mozaiki na obeh daljših straneh in trapeznih re vojaškega znamenja ali prapora. Prvotno je bil to lesen pravokoten predmet, dolg nekaj am stranicah. Mozaiki so bili sestavljeni iz lapis lazulija, školjk in rdečega apnenca ter pritr- er neič ga n osredotočeni in sta poimenovani kot »stran vojne« in »stran miru«; na »strani vojne« so jeni z bitumnom (naravnim asfaltom). Obe vidni strani predmeta sta tematsko različno eo v treh pasovih – frizih upodobljeni sprevodi bojevnikov, golih ujetnikov in štirikolesnih lit ik a d bojnih voz, ki jih vlečejo osli. Tudi »stran miru« prikazuje sprevode ljudi v obeh spodnjih on pred nadnaravno veliko osebo, za katero stoji igralec na liro. Posebej zanimiva je upo- ca z o k pasovih, v tem primeru skupaj z živalmi in nosači. V zgornjem pasu pa sedi več ljudi go dobitev lire z majhno bikovo glavo kot okrasom, saj so bila glasbila, okrašena prav na ta dnj način, najdena tudi v kraljevskih grobnicah, ki jih je odkril Woolley. e b ste d nih goratih predelov srednje Azije do južnih predelov Evfrata in Tigrisa? Z geografskega ob e vidika je najlažja pot vzdolž reke Ind v današnjem Pakistanu. Iz delte reke Ind je pot na kast apnenec, kosti in školjke. Kako si je treba predstavljati potek trgovine iz teh oddalje- ro Tudi v mozaikih na nekaterih igralnih deskah so bili uporabljeni lapis lazuli, rdeč- A a Henj lahko potekala čez Omanski zaliv proti Perzijskemu zalivu po morju. Trgovska ladja bi llm v 3. tisočletju pr.n.št. pristala neposredno na obali blizu Ura. To trgovsko pot je mogoče uth domnevati tudi na podlagi nekaterih drugih predmetov iz kraljevskih grobnic v Uru. ra K Arheometrične analize so pokazale, da je baker, uporabljen v nekaterih kositrnih rg Indije na drugi. Nasprotno pa obstajajo dokazi o uvozu iz Mezopotamije v srednjo in juž- er no Azijo od 4. in 3. tisočletja pr.n.št. dalje (Bartl, Bernbeck in Heinz 1995; Radner 2008; bem bronastih predmetih iz Ura, izviral iz današnjega Omana na eni strani in severozahodne Wemhoff et al. 2018). V zgodnji bronasti dobi je na območju današnjega Pakistana, Afganistana in za- hodne Indije obstajala visoko razvita kultura, znana kot kultura Ind, civilizacija Inda ali kultura Harappa. Tudi tu so se razvila mestna središča, primerljiva z mezopotamskimi, s templji kot središči religije in gospodarske uprave, uporabljali so pečate in pisavo, 70 rhA obstajali so rokodelci in hierarhična struktura prebivalstva. Drugo stično območje, ki eo ga razkrivajo predmeti iz kraljevih grobnic v Uru, je Anatolija. Izotopske analize so po- logij kazale, da je del srebra, uporabljenega v predmetih iz Ura (npr. srebrne posode), izviral a S iz gorovja Taurus. Na splošno se zdi, da je v prvi polovici 3. tisočletja pr.n.št. obstajalo ta re obsežno komunikacijsko omrežje, v okviru katerega so imela zgodnja dinastična središ- ga B ča v južni Mezopotamiji, kot npr. Ur / Tell el-Muqejjir, osrednji položaj. ližnj Kot smo videli, so bile zgodnje dinastične elite južne Mezopotamije prisiljene vse ega v sko delno oddaljenih območij, saj v neposrednem porečju Evfrata in Tigrisa – z izjemo oda - O kovine in druge eksotične surovine, kot sta lapis lazuli ali karneol, uvažati iz geograf- zh njunih izvirov v notranjem in vzhodnem gorovju Taurus – ni bilo virov zaželenih suro- d p vin (Radner 2008; Amzallag 2009; Lehner 2014; Blum 2016; Kozal 2018; Salzmann 2019). re Pomanjkanje surovin in njihov uvoz pa odpira tudi vprašanje, kakšno protiutež so imela dk er na voljo mestna središča južne Mezopotamije in ali lahko nadzor nad trgovino pripiše- am mo na splošno bolj razviti gospodarski in vojaški organizaciji. Iz starodavnih asirskih neič klinopisnih besedil lahko razberemo, da so v zgodnjem 2. tisočletju pr.n.št. z Anatolijo ga n trgovali s posebno finimi tekstilijami iz južne Mezopotamije, zato se domneva, da je bila eolitik tekstilna proizvodnja zelo pomembna že v obdobju Uruka. a d Po drugi strani pa je v regijah, ki so imele neposreden dostop do prav teh zaželenih o k on virov surovin, zlasti v Anatoliji v prvi polovici 3. tisočletja pr.n.št. mogoče opaziti pojav ca z razlikovali po posebej bogato opremljenih grobnicah z izjemnimi grobnimi pridatki ter dnje b močneje razslojene družbe s posamezniki na čelu, ki so se od preostalega prebivalstva go z dostopom do posebnih surovin in specializiranih rokodelcev. Ena prvih takšnih grob- ro nic je tako imenovan »knežji grob« z arheološkega najdišča Arslantepe (Frangipane et na al. 2001; Zimmermann 2009; Di Nocera 2018; Yalçın 2018). ste d govzhodu Turčije v provinci Malatya. Starodavno ime je bilo Melid. Arheološka izko-Najdišče Arslantepe –»Levji hrib«– se nahaja ob zgornjem toku reke Evfrat na ju- obe Anja He pa pod vodstvom italijanske arheologinje Marcelle Frangipane. Kraj je bil poseljen od uth K bakrene do pozne bronaste dobe, tj. od 5. do 2. tisočletja pr.n.št., vendar je v povezavi s pavanja v Arslantepe že več kot 60 let izvaja italijanska ekipa, od 90-tih let 20. stoletja llm »knežjim grobom« pomembna predvsem naselbina iz zgodnjega 3. tisočletja pr.n.št., ki ram be je enačena s fazama Arslantepe VI B1 in VI B2. »Knežji grob«, ki je bil z radiokarbonsko rg er analizo datiran v čas okoli leta 2900 pr.n.št., je bil odkrit na zahodnem pobočju tella. Na globini 2 m je bila sredi jame, velike 4,5 x 3,5 m, odkrita kamnita skrinja, prekrita z veli-ko kamnito ploščo. V kamniti cisti je bil odkrit pokop moškega, ki je bil položen na bok, s skrčenimi nogami, na glavi je imel srebrne igle in jagode, v skrinjo pa so bili položeni tudi drugi pridatki kot dodatni nakit, posode in številno bronasto orožje, kot so meči, bodala in sulice. Poleg bogate posmrtne opreme v kamniti cisti, sta na veliki kamniti 71 rhA eo plošči, ki je služila kot pokrov, ležala še dva človeška skeleta ter še dva ob kamniti skri- gijlo nji. Spremljajoči pokopi so bili ohranjeni kot skeleti, prav tako v bočni legi s skrčenimi a S nogami, na enem skeletu pa je bil tudi bronast diadem in ostanki finega tekstila. Štirje ta posamezniki so bili mlad moški in tri mlade ženske, sledovi na okostjih pa so kazali, da re ga B so bili vsi štirje nasilno ubiti. Tako kot v primeru pokopov spremljevalcev v kraljevih eg katerem je bilo mogoče, da so morali drugi ljudje slediti umrlemu vladarju v smrt ali so a v to morda celo storili po svoji volji. zh od liž grobnicah v Uru, si danes ne znamo predstavljati družbenega ali verskega konteksta, v nj a - O Najpomembnejši in najbolj znani zgodnje bronastodobni »knežji grobovi« v Anato- d p liji pa izvirajo iz Alaca Höyük v severni osrednji Anatoliji v provinci Çorum (Orthmann dk 2009; Yalçın in Gönül Yalçın 2018; Lichter 2018). Naselbinska vzpetina ima dolgo pose- re 1967; Bittel 1976; Pernicka 2006; Zimmermann 2008; Nakai et al. 2008; Zimmermann am litveno zgodovino, od bakrene dobe v 6. tisočletju pr.n.št. do železne dobe v 1. tisočletju er neič ga n zgodovinsko društvo (Türk Tarih Kurumu). V zgodnjebronastodobnih plasteh 7-5 Ala- pr.n.št. Sistematične arheološke raziskave je v tridesetih letih 20. stoletja začelo Turško eo ca Höyük je bilo odkritih 14 grobov, ki so bili velike pravokotne kamnite konstrukcije lit ik a d (približno 3/4 x 4/5 m), pokrite z lesom. Sprva so domnevali, da grobovi izvirajo iz druge go postavlja v primerljiv časovni okvir z zgodnjimi dinastičnimi kraljevimi grobnicami v dnj Uru/Tell el-Muqejjirju v južni Mezopotamiji. Najstarejši grob je grob L, datiran v 27. sto- e b letje pr.n.št., kar ga uvršča v isto stoletje kot grob Puabi. V grobovih Alaca Höyük so bili ro na prav tako najdeni skeletni pokopi v bočnem položaju s skrčenimi nogami; pokopani so ste d on kateri grobovi precej starejši, in sicer iz prve polovice 3. tisočletja pr.n.št. To grobove ca z o k polovice 3. tisočletja pr.n.št., vendar je radiokarbonsko datiranje pokazalo, da so ne- ob grobnimi pridatki, vključno s posodami iz zlata in elektrona, nakitom iz zlata, jantarja e A bili moški in ženske, odkriti pa so bili tudi dvojni pokopi. Opremljeni so bili z bogatimi nj in ahata ter bronastimi predmeti, okrašenimi s tavširanimi vložki iz srebra. a He llm S tem se »knežji grobovi« jasno razlikujejo od drugih zgodnje bronastodobnih poko- uth pov, ki so bili brez bogate grobne opreme in so bili položeni v preproste kamnite skrinje ram K ali posode (pithoi). Omenimo naj zanimiv primer zgodnjebronastodobne nekropole De- be prevladujejo pokopi v eni ali dveh velikih posodah (pithoi) (Korfmann 1983; Seeher 2000; mircihöyük-Sarıket v zahodni osrednji Anatoliji v provinci Eskişehir, kjer s približno 75 % er Massa in Şahoğlu 2011; Massa 2014). Večina grobov je bila opremljena z le nekaj grobnimi rg pridatki v obliki keramičnih posod, bronasto orožje, kot so kijasti glaviči ali bojni kiji, je zelo redko in verjetno označuje grobove oseb s posebnim statusom. Vendar so tudi ti gro-bovi domnevnih »voditeljev«, v primerjavi z grobovi iz Alaca Höyük, skromni. V »knežjih grobnicah« Alaca Höyük je bilo odkritih 39 izjemnih bronastih pred- metov v obliki žezla oz. figuric z upodobitvami jelenov, goveda ali umetelnih okrasnih 72 rhA elementov v obliki koles, kar vodi k domnevi, da gre za statusne simbole ali verske pred- eo mete (Slika 41). Druga možna razlaga je, da ti predmeti predstavljajo okrasne nastavke logij za voz, še zlasti ker so bile na pokrovih grobov najdene tudi lobanje goveda, ki bi lahko a S bile od žrtvovanih vlečnih živali. ta re Nenavadna je tudi najdba bodala z zlatim ročajem in pozlačeno nožnico iz groba ga B K, katerega rezilo je bilo izdelano iz meteoritskega železa (Slika 42). Grobnica K je ena ližnj najstarejših grobnic v Alaca Höyük in je datirana v prvo polovico 3. tisočletja pr.n.št. ega v v Anatoliji, dolgo pred začetkom železne dobe v drugi polovici 2. tisočletja pr.n.št. in oda - O To pomeni, da je bodalo z železnim rezilom eno izmed najzgodnejših železnih najdb zh veliko prej, preden je predelava železa postala »samoumevna metalurška dejavnost«. Iz d p kasnejših hetitskih pisnih virov iz 2. tisočletja pr.n.št. je znano, da je bilo železo 40-krat re dragocenejše od srebra. dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 41: Standarta/ prapor iz Alaca Höyük (risba po Bittel 1976) »Knežji grobovi« v Alaca Höyüku veljajo za pokope Hattijcev, ki jih ne smemo za- menjevati s Hetiti, ki so v 2. tisočletju pr.n.št. prav tako živeli v Anatoliji. Hattijski in hetitski jeziki nimajo skupnih korenin in niso med seboj niso povezani. Medtem ko he-titščina spada med indoevropske jezike, še ni bilo mogoče ugotoviti, kateri doslej znani 73 rhA eo jezikovni družini pripada hattijščina, pri čemer je sporna njena povezava s kavkaško gijlo jezikovno družino. Ohranili so se le fragmenti hattijskega jezika, praviloma besedila a S verske narave v okviru hetitskih arhivov iz 2. tisočletja pr.n.št. Iz 3. tisočletja pr.n.št. ta še niso bila najdena nobena besedila. Zato tudi nimamo podatkov o imenih ali statusu re ga B pokopanih v »knežjih grobovih« v Alaca Höyüku. Sklepamo lahko le, da so bili očitno eg dobrin, eksotičnih surovin in specializiranih rokodelcev, ter se je po izgledu in pridat- a v kih v grobnicah jasno razlikovala od preostalega prebivalstva. zh od liž pripadniki zgodnjebronastodobne elite, ki je tako kot v Uru imela dostop do luksuznih nj a - O d p re dk er am neič ga n litikeo a d Slika 42: Alaca Höyük, bodalo z železnim rezilom (risba po Massa 2014) o k on Razvoj vladajočega razreda ali elite je mogoče opazovati tudi v zahodni Anatoliji v prvi ca z polovici 3. tisočletja pr.n.št. Kot je že bilo jasno prikazano, je bila Anatolija po eni strani vir go dnj različnih surovin, uvoženih v Mezopotamijo, po drugi strani pa je zaradi svoje geografske e b lege zlasti zahodna Anatolija delovala kot posrednik med kulturami zahodne Azije in jugo- ro na vzhodne Evrope. Eno od najpomembnejših in najbolj slavnih arheoloških najdišč, ki odraža ste d medregionalne stike v zgodnji bronasti dobi, je Hisarlık-Tepe ali bolj znano kot Troja (Tolsti- ob e kov, Trejster in König 1996; Easton 2002; Treister 2002; Korfmann 2006; Zimmermann 2006; A nj Blum 2016; Pernicka, Ünlüsoy in Blum 2016; Kozal 2018). a He uth zu ožine Dardanele (Hellespont) in ima dolgo zgodovino raziskav. Med letoma 1871 in 1890 K je trgovec in arheolog Heinrich Schliemann vodil obsežna arheološka izkopavanja in Hi- ra llm Hisarlık-Tepe se nahaja v provinci Çanakkale v starodavni pokrajini Troadi (Troas) bli- bem sarlık-Tepe razlagal kot ostaline mesta Troja (Ilion), opisanega v Homerjevem epu »Iliada«. er stoletja in nemški prazgodovinar Manfred Korfmann, ki je med letoma 1988 in 2005 vodil rg Tej interpretaciji so sledili tudi poznejši izkopavalci, kot sta Carl W. Blegen v 30-tih letih 20. nova arheološka izkopavanja na Hisarlik-Tepe. Dokončnega dokaza, da gre za Trojo, še ved-no ni, vendar mnogi raziskovalci istovetijo Hisarlik-Tepe s Trojo. Zaradi zamuljevanja leži današnji naselbinski grič več kilometrov v notranjosti. V praz- godovini je ustje reke Skamander (Skamandros) tvorilo zaliv, ki je naselju omogočal boljši dostop do morja. Zaščiteno ustje reke Skamander je bilo morda pomembno pristanišče za 74 rhA ladje v pomorskem prometu. O naselitvi Hisarlık -Tepe obstajajo dokazi od začetka zgodnje eo bronaste dobe do bizantinskega obdobja, pri čemer je bilo skupno 10 obdobij (večinoma z logij več gradbenimi fazami) v njihovem zaporedju označenih kot Troia I-X. Troia I predstavlja a S najstarejšo zgodnjebronastodobno naselbino, Troia X pa najkasnejšo fazo kot sedež bizan- ta re tinskega škofa. Nekatere prazgodovinske naselbinske plasti (VI, VII a-b) so se ohranile le na ga B ga obdobja. Zgodnja bronasta doba I-III obsega faze Troia I do III/IV, ki obsegajo približno ega v čas od 2920 do 2200/2000 pr.n.št. in so poimenovane tudi kot »trojanska pomorska kultura«, zh saj se je območje razširjenosti enake materialne kulture raztezalo vzdolž obal severnega pobočju, saj so jih v središču mesta uničile stavbe iz helenističnega, rimskega in bizantinske- ližnj Egejskega in Marmarskega morja. Medtem ko je bila prva zgodnje bronastodobna naselbina d p na Hisarlık-Tepe (Troia I) še dokaj nepomembno obalno pristanišče t. i. kulture Troia-Yor-reoda - O tan, je naselbina v drugi fazi (Troia II) doživela obsežno arhitektonsko širitev z monumen- dk talno utrdbo in velikim megaronom v središču, verjetno v smislu kultne stavbe ali shajališča er am mestne skupnosti. V tem obdobju velja mesto za sedež vladarske hiše z nadregionalnimi ične stiki. Le-ti nadregionalni stiki naselbine iz obdobja Troia II na Hisarlık-Tepe so razvidni iz ga n znotraj vhoda FL v utrdbo najprej odkril kovinsko posodo in zlate predmete; sledile pa so še litik nekaterih izjemnih »zakladnih najdb«. Leta 1873 je Schliemann na globini več kot 8 m v niši eo srebrne in zlate posode, zlati nakit, vključno z dvema umetelnima zlatima naglavnima ok- a d o k rasjema, ter napadalno in zaščitno orožje (ščit) iz bakra in brona (Slika 43-44). Schliemann on je domneval, da je njegova senzacionalna najdba kraljevi zaklad, natančneje zaklad kralja ca z Priama iz Homerskih epov, zaradi česar je najdba tudi poimenovana kot »Priamov zaklad«. godnje b Skupno je bilo v plasteh iz zgodnje bronaste dobe odkritih 20 »zakladnih najdb« iz 3. tisočle-tja pr.n.št. s predmeti iz zlata (tudi zlati ingoti), srebra, elektrona, kamene strele, karneola, ro jantarja, bakra in brona, ki so označeni kot »zakladi A-S« (nem. »Schatzfunde A-S«, angl. na ste d »Treasure-Finds A-S«), pri čemer zaklad A predstavlja tako imenovani »Priamov zaklad«. Le obe ena od najdb je bila odkrita v grobnici (najdba R), vse druge so depojske oz. naselbinske in Anj posamične najdbe. a He Predmeti iz zakladnih najdb pričajo o zelo razvejanih in obsežnih trgovinskih povezavah llm in izmenjavi znanja ter izkušenj okoli sredine 3. tisočletja pr.n.št. Kot kažejo oblikovne vzpo- Kuth rednice in uporabljeni eksotični materiali je Troja gojila stike z zelo različnimi območji, ki so ram segali od Irana, Mezopotamije, Egejskih otokov, Kavkaza in Ponta do Balkanskega polotoka. be Nekatere posode iz plemenitih kovin ali »zlati lističi« naglavnega okrasja so oblikovno in po rg er tehnični plati podobni dragocenim najdbam iz zgodnje dinastičnih kraljevih grobnic v Uru/ Tell el-Muqejjirju. Vendar pa tako kot v »knežjih grobovih« v Alaca Hüyük tudi tu manjkajo napisi, ki bi nam dali podatke o imenih ali nazivih elite iz zgodnje bronaste dobe v Troji. 75 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z dnje bgo ro na ste d obe Anja He uth Krallm bem rg er Slika 43: Troja – Hisarlık-Tepe, »Priamov zaklad« (Heinrich Schliemann, Atlas trojanischer Alterthümer (Leipzig 1874) Taf. 204) 76 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n Slika 44: Troja – Hisarlık-Tepe, zlati nakit, »Priamov zaklad« (Staatliche Museen zu Berlin, litikeo Museum für Vor- und Frühgeschichte, foto: Claudia Klein) o ka d on V nasprotju z Malo Azijo postanejo podatki o posameznih vladarjih, dinastijah, mestnih ca z državah in zgodovinskih dogodkih na območju Evfrata in Tigrisa konkretni okoli sredine 3. godnje b tisočletja pr.n.št. Kot je bilo že omenjeno v uvodu, je bil eden najstarejših pisno zabeleženih spopadov v južni Mezopotamiji iz približno sredine 3. tisočletja pr.n.št. mejni spor med su- ro na merskim vladarjem Eanatumom iz mesta Lagaš/Tell el-Hiba in njegovim rivalom - vladar- ste d jem iz mesta Umma, ki je zabeležen na t. i. »steli jastrebov« z najdišča Girso-Tello/Tall Lawh obe (Barrelet 1970; Orthmann 1975; Nissen 1983, 172; Winter 1985; Nissen 1999, 53).Anja He Girso-Tello/Tall Law se nahaja približno 28 km severozahodno od mesta Lagaš/Tell llm el-Hiba v provinci Dhi Qar na jugu Iraka. »Stelo jastrebov« je leta 1878 odkril francoski di-uth plomat Ernest de Sarzec. Ohranilo se je le nekaj večjih fragmentov; prvotno je bila verjetno Kra visoka približno 180 cm in široka 130 cm. Stela, izdelana iz apnenca, je dobila ime po upo-mbe dobitvi jastrebov, ki odnašajo ude in glave poraženih sovražnikov. Gre za dolgotrajen spor o rg mejnem zemljišču in kanalu med mestoma Lagaš in Umma. Vladar Lagaša je bil kralj (Ensi) er Eanatum, ime vladarja mesta Umma ni znano. Predvideva se, da gre za vladarja z imenom Uš, ki je znan iz drugega besedila v povezavi z mejnim sporom z Lagašem. Napis in slikovne upodobitve na »steli jastrebov« govorijo o zmagovitem izidu spopada za Eanatuma in mesto Lagaš ter o usodi poražencev. Eanatum je na steli upodobljen pred falango bojevnikov, ki stopajo čez trupla poraženih sovražnikov, opremljenih s čeladami, sulicami in ščiti (Slika 45). Na drugi strani stele je ob kletki, polni ujetnikov, upodobljen mestni bog Lagaša, Ningir- 77 rhA eo su, napis na steli pa jasno pove, da bo mesto Umma doletela božja kazen, če še naprej ne bo gijlo upoštevalo meje. Informacije o zgodovinskih ali političnih dogodkih, vladarjih, dinastijah a S itd. nudijo od druge polovice 3. tisočletja pr.n.št. dalje obsežne zbirke glinenih tablic, ki so ta kot palačni arhivi nastajali skozi daljše časovno obdobje. re ga B Eden izmed najpomembnejših arhivov glinenih tablic s približno 25.000 besedili izvira liž nj iz kraja Mâri/Tell Harīrī, ki leži ob srednjem Evfratu v severovzhodni Siriji (Parrot 1959; eg a v Durand 1997; Durand 1998; Durand 2000; Fleming 2004; Margueron 2014). Na žalost je Mâri/ oda - Ozh Tell Harīrī eno od tistih arheoloških najdišč, ki so bila med nedavno državljansko vojno še posebej močno uničena. Od 30-tih let 20. stoletja so potekala arheološka izkopavanja, med d p drugim pod vodstvom francoskih arheologov André Parrota in Jean-Claude Marguerona. dk geografsko lego kot pomembno križišče trgovskih poti med jugom in severom ter obalo Le- re Že v 3. tisočletju pr.n.št. je bil Mâri zgodnje dinastična mestna država, saj je imela ugodno am vante. V 3.-2. tisočletju pr.n.št. je mesto dobilo značilen markanten krožni obris, kar kaže, er neič ga n s kanalom. Arheološka izkopavanja so pokazala, da so v Mâriju obstajale tri glavne faze da je bilo verjetno načrtovano na holocenski terasi reke Evfrat, s katero je bilo povezano eo poselitve. Za vsako od njih je bilo ugotovljeno, da je bilo mesto razrušeno in planirano ter lit ik a d ponovno obnovljeno oz. zgrajeno, pri čemer se je ohranila osnovna struktura mesta – krožni o k tloris z dvojno utrdbo. Te tri faze so označene kot mesto (= City) I-III. on ca z Od najstarejše poselitve mesta I se je ohranilo le malo arheoloških ostalin, ki je na dnj kar ustreza mezopotamskim zgodnjim dinastičnim fazam I-II. Mesto II spada v pozno zgo- go podlagi radiokarbonskih in termoluminiscenčnih analiz datirano v 30.-27. stoletje pr.n.št., e b ste d mesto II v 23. stoletju pr.n. št. uničile vojaške enote akadskega vladarja Narām-Sîna. Zad- ob e nja faza, mesto III, je obstajalo med koncem 23. stoletja pr.n.št. in dokončnim uničenjem v na obdobje obstajajo številni pisani viri, ki govore o političnih razmerah. Domneva se, da so ro dnje dinastično obdobje in akadsko obdobje med 26. in 23. stoletjem pr.n.št. Za to drugo A a Henj 18. stoletju pr.n.št. Začetek te faze je opredeljen z dinastijo Sakkanakku. Shakkanakku bi llm naj bila prvotno oznaka za akadskega vojaškega guvernerja in domneva se, da je akadski uth vladar Narām-Sîn prepustil osvojeno mesto v roke svojih guvernerjev in da je bila prek njih ram K ustanovljena nova dinastija. Arhivi iz Mâri/Tell Harīrī so se ohranili prav zaradi uničenja be -Lim, sodobnika zgodovinsko pomembnih vladarjev z začetka 2. tisočletja pr.n.št., kot sta palače v 18. stoletju pr.n.št. V tem obdobju je bilo mesto sedež vladarja z imenom Zimri- er bila asirski kralj Šamši-Adad I. in babilonski kralj Hammurapi. Kraljeva palača mesta III je rg glavni spomenik v Mâri in se imenuje tudi »palača Zimri-Lim«, čeprav njeni temelji segajo v 3. tisočletje pr.n.št. Uničenje mesta je povezano s spopadi s Hammurapijem. Besedila na glinenih ploščicah, ki zajemajo več stoletij, so napisana v akadščini in so poleg diplomatskih besedil, ki vsebujejo podatke o političnih razmerah, predvsem gospodarske narave z raču-ni, naročili (npr. za stavbe) in trgovino. 78 rhA eolo gija S ta re ga B ližnj ega v oda - Ozh d p re dk er am neič ga n litikeo a d o k on ca z go Slika 45: »Stela jastrebov« (del) z najdišča Girso-Tello/Tall Lawh dnj (vektorizirana ilustracija po Caubet in Pouysssegur 2001) e b ro na Še en pomemben palačni arhiv ali več arhivov z besedili iz druge polovice 3. tisočletja ste d pred našim štetjem izvira iz Eble/Tell Mardikha (Matthiae 1981; Archi 2015). Arheološko obe A najdišče leži na severozahodu Sirije, dobrih 100 km zahodno od reke Evfrat, torej približno nja He na polovici poti do obale Sredozemskega morja. S to lego je imela Ebla pomembno vlogo Od sredine 60-tih let 20. stoletja so v Ebli/Tell Mardikhu potekala arheološka izkopavanja uth K pod vodstvom italijanskega arheologa Paola Matthiae. Kraj je bil naseljen že od 4. tisočletja trgovskega vozlišča, kar je razvidno tudi iz najdenih besedil z vsebino, povezano s trgovino. llm ram pr.n.št. in so ga vedno znova naseljevali vse do prvih stoletij našega štetja, vendar je dose- be gel svoj razcvet in pomembnost v drugi polovici 3. tisočletja pr.n.št. ter med 19. in 17. stol. rg er pr.n.št. Tako kot arhivi iz Mâri/Tell Harīrī so se tudi palačni arhivi A-H iz Eble z več tisoč gli- nenimi tablicami ohranili zaradi uničenja »kraljeve palače G« v 23. stoletju pr.n.št., kjer so bile tablice shranjene v različnih prostorih. Prvotno nežgane glinene tablice so bile žgane med požarom, ki je uničil palačo, vendar je sporno, kaj je bil vzrok požara. V glav-nem arhivu C je bilo na lesenih policah shranjenih 1757 glinenih tablic, razvrščenih po 79 rhA eo posameznih uradnikih in vsebini; nekateri dokumenti (tablice) so bili shranjeni tudi v ko- gijlo šarah. Administrativna besedila zajemajo obdobje približno 40 let, pri čemer so prevlado- a S vali zapisi o tekstilu ter plemenitih kovinah, zlatu in srebru. Poleg gospodarskih besedil, ta ki predstavljajo nedvomno večino, vsebujejo arhivi tudi pravne dokumente ter besedila re ga B diplomatske in verske narave. Med drugim nudijo upravna besedila tudi zanimiv vpogled eg so na primer vrtnarice, pevke, tkalke ali mlinarice (za mletje žita). Plačilo v obliki žita in a v volne je bilo običajno nižje kot pri moških delavcih. Besedila iz arhiva v Ebli so napisana zh od liž v življenje žena v zgodnji bronasti dobi. V palači so ženske opravljale različna dela, bile nj a - O v sumerski klinopisni pisavi in eblaitščini, lokalnem narečju, ki za razliko od sumerščine d p spada med semitske jezike. dk jo zelo neposredne stvarne podatke o političnih dogodkih in posameznih vladarjih. Tako re Kot že prikazano, obstajajo prvi pisni zapisi iz sredine 3. tisočletja pr.n.št., ki prinaša- am se nam prvič orisuje veliko bolj konkretna zgodovinska slika, kot je bila na voljo za vsa er neič ga n jejo prehod v zgodovinsko obdobje Zahodne Azije. Kljub temu ostajajo tudi v drugi polovici predhodna obdobja. Na nek način predstavljajo ti pisni viri pomembno cezuro, saj označu- eo 3. tisočletja pr.n.št. ključni podatki iz arheoloških raziskav, še zlasti za tiste regije, ki še lit ik a d niso imele lastne pisne tradicije in so bile le v stiku s pismenimi ljudstvi na območju Evfra- go države. Pri tem naj še enkrat spomnimo na tako imenovano »stelo jastrebov«, ki priča o dnj mejnem sporu med dvema sumerskima vladarjema, natančneje med kraljem Eanatumom e b iz mesta Lagaš/Tell el-Hiba in vladarjem neznanega imena iz sosednjega mesta Umma. ro na Mesto Umma je bilo v tem spopadu poraženo, vendar je njenim vladarjem očitno pozneje ste d on zni vladarji poskušali razširiti svoje področje nadzora preko meja ozemlja lastne mestne ca z o k ta in Tigrisa. Sredi 3. tisočletja pr.n.št. je zaslediti prve razpoznavne znake, da so posame- ob kralj Lugalzagesi iz mesta Umma, ki je imel nadzor nad več mestnimi državami v južni e A ponovno uspelo prevzeti oblast. Tako je iz prve polovice 24. stoletja pr.n.št. znan sumerski nj Mezopotamiji. To je povzročilo novo politično konstelacijo, ki je v naslednjih stoletjih pri- a He vedla do oblikovanja centralne države. V tem političnem kontekstu se v 24. stoletju pr.n.št. uth I. (2334-2279 pr.n.št.) (Franke 1995; Liverani 1993; Van de Mieroop 1999; Nissen 1999). Po- K ra llm pojavi ime vladarja, ki se je stoletja navajal kot idealen vladar – Sargon Akadski ali Sargon m datki o Sargonovem izvoru, ki so zabeleženi v številnih starodavnih bližnjevzhodnih bese- rg Sargon ni izhajal iz kraljeve družine in da ga je treba označiti kot samodržca. Po nekaterih be dilih, so legendarne narave in znane kot »Sargonova legenda«. Nesporno naj bi bilo le, da er izročilih naj bi bil Sargon nezakonski otrok neke svečenice, ki naj bi ga izpostavila v košari na Evfratu, ki jo je našel vrtnar kralja Kiša. Odraščal bi naj v mestu Kiš (Tall al-Uhajmir blizu Babilona), saj se v neki poznejši pripovedi omenja kot kraljevi točaj. Na dvoru kralja Kiša Ur-Zababe se je Sargonu očitno uspelo povzpeti in prevzeti oblast, čeprav ni povsem jasno, kako se je to zgodilo. Znano je le, da se je po strmoglavljenju Ur-Zababe imenoval za »kralja Kiša«. 80 rhA Sargon sam je svojo moč in oblast označil kot od bogov dano, s čemer je utemeljeval eo tudi svojo kraljevsko legitimnost; v kraljevih napisih na primer piše, da mu je bog En- logij lil podaril »Zgornje morje« (Sredozemlje) in »Spodnje morje« (Perzijski zaliv). Sargon je a S ustanovil novo prestolnico z imenom Akad ali Agade, ki je morda ležala v bližini Kiša, a ta re doslej še ni bila odkrita kot arheološko najdišče. Po prevzemu oblasti je Sargonu očitno ga B ljem Umme Lugalzagesijem, ki je že pred tem uspešno osvojil ozemlja na jugu Babilonije, ega v pripadlo razmeroma obsežno območje. Še naprej je širil svojo oblast in velja za prvega me-zh zopotamskega vladarja, ki je pod svojo oblastjo združil celotno območje Evfrata in Tigrisa, uspelo hitro razširiti svoje ozemlje. Razmere so bile ugodne, saj mu je z zmago nad kra- ližnj torej južno in severno Mezopotamijo. To je bilo prvič, da je bilo tako obsežno ozemlje pod d p kontrolo enega samega vladarja. Sargonova osvajanja so segala tudi onkraj Evfrata in Ti-reoda - O grisa (do Anatolije), vendar nikoli niso bila trajno priključena Akadskemu kraljestvu. Tudi dk akadske trgovske povezave so bile gotovo daljnosežne in so segale vse do srednje in južne er am Azije, kar dokazujejo arheološke najdbe – v obeh smereh. ične V poznejših mezopotamskih virih je bil Sargon vedno spoštovan kot zgleden vladar. ga n O tem, kdaj natančno je vladal in kako dolgo, še teče diskusija. Sargonovo ekspanzivno eolitik politiko so nadaljevali tudi njegovi nasledniki, tako da štejemo njegovega poveličevanega a d vnuka Narām-Sîna (2254-2218 pr.n.št.) poleg Sargona za enega najpomembnejših vladar- o k jev akadske dinastije. Bil je prvi vladar, ki je bil upodobljen z atributom krone z rogovi, kar on ca z na primer na znani steli zmage Narām-Sîna, ki so jo v 19. stoletju našli v elamitski prestol- dnje b je bil znak njegovega božanskega poveličanja. Upodobitev Narām-Sîna s krono z rogovi je go nici Susa, kamor je prispela skupaj s številnimi drugimi stelami in kipi kot vojni plen v 12. ro stoletju pr.n.št. na Prevlada akadske dinastije je trajala približno 150 let, konec 23. stoletja pr.n.št. pa so ste d se politične razmere v Mezopotamiji ponovno drastično spremenile. obe Anja He uth Krallm bem rg er 81 Glosar Analize svinčevih izotopov Analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi. Arheometrične analize kot ana-lize svinčevih izotopov s pomočjo masne spektrometrije nam omogočajo ugotavljanje izvora surovin, iz katerih so predmeti. Arheobotanika Arheobotanika proučuje vse rastlinske ostanke iz arheoloških izkopavanj in daje po-membne informacije o življenjskemu slogu (nabiralništvo, poljedelstvo), prehrani in nekdanjem okolju. Arheometrija Metode, ki se uporabljajo v arheometriji izhajajo iz disciplin kot so kemija, fizika, mine-ralogija in molekularna biologija. Arheometrične metode se lahko uporabljajo za razja-snitev vprašanj o starosti, izvoru, vrsti materialov in nekdanjem okolju oziroma razme-rah v okolju. Arheozoologija Arheozoologija proučuje živalske ostanke iz arheoloških izkopavanj in daje pomembne po-datke o živinoreji, lovu in ribolovu, prehranjevalnih navadah, pogrebnih običajih (npr. živa-li kot grobni pridatki) ter nekdanjem okolju. Bukranion (množina: bukrania) Označuje naslikan ali modeliran / izklesan okras goveje lobanje z rogovi. Ta okras je lahko replika ali pa vključuje goveje lobanje in/ali rogove. Damasceniranje Opisuje okras, pri katerem so vstavki iz mehkih barvanih ali plemenitih kovin, npr. zlata, vdelani v tršo kovinsko površino drugih barv (intarzija). V ta namen se v podstavek z buri-nom ali dletom naredi poglobitev, v katero se nato vbije ali pritisne kovinski vložek. 83 rhA eo Dendrokronološko datiranje gijlo Metoda temeljih na določanju širin lesnih branik. Širina branik namreč od leta do leta va- ta širine branik iste vrste iz določenega rastišča načeloma enake. Vzorci so lahko datirani s a S riira, odvisno od prirastka, ki je odvisen od naravnih pogojev v določenem letu. Vendar so ga B pomočjo obstoječih referenčnih dendrokronoloških sekvenc. re ližnj eg Depojska najdba a v oda - Ozh Depojske najdbe se nanašajo na posamezne predmete ali skupine predmetov, ki so bili po- loženi, zakopani ali potopljeni hkrati. Kot vzroki za odlaganje se obravnavajo sakralni ali d p profani razlogi, vsekakor pa ne gre za ostanke pokopov (grobne pridatke) ali ostanke nasel- re binske dejavnosti. dk er am Geofizikalne raziskave neič ga n Različne geofizikalne metode, kot so metoda električne upornosti, georadar ali geoma- eo gnetne meritve, se uporabljajo za nedestruktivno opazovanje arheoloških ostankov, skri- lit tih v tleh. ik a d on Označuje obdobje brez najdb. Hiatus se lahko nanaša na posamezno stavbo, naselbino, gro- o k Hiatus (latinsko; prekinitev) ca z dnje bgo bišče ali celotno območje ki je bilo uporabljeno skozi daljše časovno obdobje. na Območja z veliko ekološko raznolikostjo, zlasti na gorskih območjih ali gorskih pogorjih z ste d ro »Hilly Flanks« (»hriboviti obronki«) e dnji udomačitvi živali in rastlin. A nj a He ob bolj razčlenjenim reliefom. Tako imenovana »hilly flanks« so prinesla veliko dokazov o zgo- uth Sumerska boginja, ki so častili v Uruku skupaj z njenim očetom, bogom An/Anu, v glavnem K svetišču Eanna. V akadščini je znana kot Ištar. ra m llm Inanna be In situ (latinsko; na tem mestu) rg er V arheologiji ta latinski izraz pomeni, da je bila najdba med izkopavanjem najdena na prvotnem mestu ali da je bila še vedno na mestu prejšnje uporabe. »Kaunakes« V grščini dejansko »debel plašč«, gre za oblačila sešita iz posameznih kosov živalskega ko-žuha (drobnice). 84 Karum, obdobje Karumov rhA Okoli 2000 pr. n. št. se pojavili v Anatoliji stare asirske trgovske postojanke. Iz besedil je eolo znano, da so se stare asirske trgovske postojanke imenovale karū-mi (ednina karum). Po gija S teh trgovskih mestih se prvo stoletje drugega tisočletja pr. n. št. v Anatoliji imenuje obdob- ta re je Karumov. ga B ližnj Kebaran, Kebarien ega v današnjem Izraelu. V Kebaranu so za opaziti spremembe pri izbiranju življenjskih prosto- oda - O Starejša faza epipaleolitika med 18.000 in 12.000 pr. n. št., poimenovana po jami Kebara v zh rov, surovin za hrano in pri obdelavi hrane. To je začetek kompleksnega prehoda iz lovsko- d p -nabiralniškega na sedentarni način življenja s poljedeljstvom in živinorejo. re dk er »Levantinski koridor« am Območje v južnem Levantu, v Izraelu, Palestini in Jordaniji do severne Sirije. Do sredine 20. neič stoletja so raziskovalci domnevali, da je bila južna levantinska regija prostor, kjer je prišlo ga n do prve udomačitve rastlin in živali. eolitik a d Mikroliti o k Mikroliti so zelo majhna kamnita orodja, ki so ljudi uporabljajo v sestavljenih orodij, kot so on ca z srpi. Polkrožni mikroliti se imenuje »lunates«. godnje b Natufian ro Mlajša faza epipaleolitika med 12.000 in 10.500 / 9.500 pr. n. št. je poimenovana po več najdi- na ščih v Wadi Al-Natufu v Palestini. ste d »Neolitska revolucija« obe Anja He Opisuje pojav sedentarnega načina življenja s kmetijstvom in živinorejo ter kultiviranimi oz. llm udomačenimi rastlinami in živalmi na Bližnjem vzhodu. Izraz je skoval teoretični arheolog uth K Vere Gordon Childe med 30. in 50. letom 20. stoletja. Njegova teorija je bila, da je proces ram udomačitve prvič potekal na območjih z oazami, kjer so bili ljudje in živali v tesnem stiku.berger Piktogram Simbol, ki izraža pomen s slikovno upodobitvijo fizičnega predmeta. Pintadera Pečatnik, narejen iz gline. Pečatniki in pečatenje kažeta, da so se ljudje začeli intenzivno ukvarjati z lastnino in s tem, kdo je za njo odgovoren. 85 rhA eo Pitos gijlo Velika posoda za shranjevanje, včasih visoka kot človek, ki je lahko opremljena z ročaji ali a S držaji, včasih tudi okrašena. ta ga B PPNA, PPNB, PPNC (faze A, B in C predkeramičnega neolitika) re ližnj Izraz »predkeramični neolitik« – na kratko PPN (angleško: Pre-Pottery Neolithic) – je uvedla ega v Kathleen Kenyon po odkritjih v Jerichu – Tell es-Sultan. Predkeramični neolitik tako ozna- oda - Ozh čuje razvojno stopnjo, v kateri obstajajo znaki neolitskega načina življenja s poljedelstvom in živinorejo, vendar posode še niso bile izdelane iz žgane gline. d p dk S to metodo je mogoče določiti starost organskih materialov in temelji na dejstvu, da orga- re Radiokarbonsko datiranje am nizmi (živali in rastline) vsebujejo enako koncentracijo izotopa ogljika C14 kot je v atmosfe- er neič ga n ri. S prekinitvijo življenjskega kroga se vnos izotopa ogljika 14C v organizem prekine in nato eo postopoma zmanjšuje. litika d »Rodovitni polmesec« ono k Naravni pas, kjer je bilo mogoče poljedeljstvo brez namakanja in je igral ključno vlogo pri ca z razvoju starih civilizacij Bližnjega vzhoda. »Rodovitni polmesec« se razteza od gorovja Zag- dnj zahodu ob levatinski obali do Palestine, Izraela in Jordanije. e b go ros na vzhodu v današnjem Iranu do gorovja Taurus v jugovzhodni Turčiji in naprej proti ro ste d Različni izrazi se nanašajo na umeten hrib, ki je nastal skozi tisočletja z zaporedjem grajenja na Tell (tudi Tall, Tepe, Höyük, Toumba, Magoula itd.) obe naselbin. Pri tem so na ruševinah predhodnih naselij vedno znova gradili nova naselja, kar A nj je povišalo višino hriba. a He llm Termoluminiscenčno datiranje uth K Je metoda za določanje starosti keramičnih ali drugih predmetov, ki so bili žgani oz. v stiku ra m z ognjem. Kristaliničen material se med meritvami segreje in termoluminiscenca oddaja be rg šibek svetlobni signal, ki je sorazmeren z dozo sevanja, ki jo material absorbira. er Tokens (žetoni) Gre za majhne glinene predmete geometrijskih oblik, ki so bili uporabljeni pri štetju blaga. Nekateri žetoni kažejo tudi bolj kompleksne oblike, ki lahko prikazujejo konkretne predme-te kot so majhne posode. 86 Kultura Troia-Yortan rhA Materialna kultura zgodnje bronaste dobe I, razširjena na trakijski obali ob Marmarskem eolo morju, Troadi, otoku Lemnos, območju okoli Izmirja in območju Yortana. gija S ta re „White Ware“ ga B ali „Vaisselle Blanche“ predstavlja posodje iz apnenčastega ometa. ližnj ega v Prva stopnja keramičnega neolitika v južnem Levantu v 8.–7. tisočletju pr. n. št. Vključuje oda - O Yarmoukian/ Yarmukian, kultura Yarmuk zh dve fazi, A in B, poimenovana pa je po reki Yarmouk. d p re Zigurat dk er Monumentalni umetni plato (terasa) iz na zraku sušene glinene opeke, med katero so za am neič stabilizacijo uporabili plasti organskega, rastlinskega materiala. Sedež božanstva oziroma ga n njegov tempelj, zlasti tempelj ustreznega mestnega boga. eolitik »Zlati trikotnik« a d Območje ob vznožju gorovja Taurus v regiji Srednjega in Zgornjega Evfrata in ob vznožju o k on gorovja Zagros v regiji Zgornjega Tigrisa je poimenovan »zlati trikotnik« in predstavlja ob- ca z močje izvora neolitika z udomačenimi živalmi in rastlinami. godnje b Zlitina ro V metalurgiji se beseda zlitina nanaša na homogen kovinski material, izdelan iz vsaj na ste d dveh elementov. Najpomembnejša zlitina v prazgodovini je bil kositrni bron, zlitine bak- obe ra in kositra.Anja He uth Krallm bem rg er 87 Literatura Uvodi Adams, Amanda. 2010. Ladies of the Field: Early Women Archaeologists and Their Search for Ad-venture. Vancouver: Greystone Books. Älteste Monumente. 2007. Vor 12.000 Jahren in Anatolien: Die ältesten Monumente der Mensch-heit. Stuttgart: Konrad Theiss Verlag. Benecke, Norbert. 1994. Der Mensch und seine Haustiere: die Geschichte einer jahrtausendealten Beziehung. Stuttgart: Konrad Theiss Verlag. Bourke, Stephen. 2014. Der Nahe Osten. Von der Urgeschichte über Babylonien bis zum Au-fstieg des Islam. Kerdriel: Librero. Caubet, Annie in Patrick Pouyssegur. 2001. Der Alte Orien. Von 12.000 bis 300 v. Chr. Fre-chen: Komet. Crüsemann, Nicola, Margarete van Ess, Markus Hilgert in Beate Salje (ur.). 2013. Uruk - 5000 Jahre Megacity: Begleitband zu den gleichnamigen Ausstellungen in den Staatliche Museen zu Berlin vom 25. April bis 8. September 2013 und in den Reiss-Engelhorn-Museen Mannheim vom 20. Oktober 2013 bis 21. April 2014. Publikation der Reiss-Engelhorn-Museen 58. Pe-tersberg: Michael Imhof Verlag. Gimbutas, Marija. 1989. The language of the goddess: unearthing the hidden symbols of western civilization. San Francisco: Harper & Row. Gimbutas, Marija. 1991. The civilization of the goddess: the world of Old Europe. San Francisco: Harper & Row. Hethiter 2002. Die Hethiter und ihr Reich: das Volk der 1000 Götter. Stuttgart: Konrad Theiss Verlag. Hodder, Ian. 2012. 2012. Entangled: An Archaeology of the Relationships Between Humans and Things. Chichester: Wiley- Blackwell. Hrouda, Barthel. 1997. Mesopotamien. Die antiken Kulturen zwischen Euphrat und Tigris. München: Beck. Hrouda, Barthel. 2003. Der Alte Orient. Geschichte und Kultur des alten Vorderasien. München: Bassermann. 89 rhA eo Klengel-Brandt, Evelyn (ur.). 1997. Mit Sieben Siegeln versehen: Das Siegel in Wirtschaft und gijlo Kunst des Alten Orients. Mainz: Verlag Philipp von Zabern. taa S Koch, Heidemarie. 2007. Frauen und Schlangen: Die geheimnisvolle Kultur der Elamer in Alt-I-re ran. Kulturgeschichte der Antiken Welt 114. Mainz: Verlag Philipp von Zabern. liž Marzahn, Joachim in Beate Salje (ur.). 2003. Wiedererstehendes Assur: 100 Jahre deutsche nj Ausgrabungen in Assyrien. Mainz: Verlag Philipp von Zabern. ga B ega v zh McCall, Henrietta. 2001. The life of Max Mallowan: Archaeology and Agatha Christie. London: od British Museum Press. a - O d p Nissen, Hans Jörg. 1983. Grundzüge einer Geschichte der Frühzeit des Vorderen Orients. Dar-re mstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft. er Nissen, Hans Jörg. 1999. Geschichte Alt-Vorderasiens. Oldenbourg Grundriss der Geschichte am dk neič 25. München: Oldenbourg Verlag. eo Roaf, Michael. 1990. litCultural atlas of Mesopotamia and the Ancient Near East. New York: Facts ik a d ga n Parrot, André. 1983. Sumer und Akkad. München: Beck. on File. on Schmidt, Klaus 2006. Sie bauten die ersten Tempel: Das rätselhafte Heiligtum am Göbekli Tepe. o k go Sumerer 1994. Die blühenden Städte der Sumerer. Köln: Time Life Books. dnj e b ca z München: Beck. ro Trümpler, Charlotte. 1999. Agatha Christie und der Orient. Kriminalistik und Archäologie. Es- na sen: Scherz Verlag. ob Von Soden, Wolfram. 1992. Einführung in die Altorientalistik. 2. Auflage. Darmstadt: Wis- e A senschaftliche Buchgesellschaft. nj ste d a He Wartke, Ralf-B. 2008. Auf dem Weg nach Babylon. Robert Koldewey – Ein Archäologenleben. Ma- uth Krallm inz: Verlag Philipp von Zabern. m Epi-paleolitik in predkeramični neolitik rg Alarashi, Hala. 2016. Butterfly Beads in the Neolithic Near East: Evolution, Technology and er be Socio-cultural Implications. Cambridge Archaeological Journal 26(3): 493–512. Asouti, Eleni. 2006. Beyond the Pre-Pottery Neolithic B interaction sphere. Journal of World Prehistory 20: 87–126. Asouti, Eleni in Dorian Q. Fuller. 2012. From foraging to farming in the southern Levant: the development of Epipalaeolithic and Pre-pottery Neolithic plant management strategies. Vegetation History and Archaeobotany 21(2): 149-162. 90 rhA Aurenche, Olivier in Stefan Karol Kozlowski. 1999. La Naissance du Néolithique au Proche-O- eo rient ou le Paradis Perdu. Paris: Editions Errance. logij Bar-Yosef, Ofer. 1986. The Walls of Jericho: An Alternative Interpretation. a S Current Anthropo- ta logy 27(2): 157-162. re ga B Bar-Yosef, Ofer. 1998. The Natufian Culture in the Levant, Threshold to the Origins of Agri- ližnj culture. Evolutionary anthropology: issues, news, and reviews 6(5): 159-177.ega v Bar-Yosef, Ofer. 2011. Climatic Fluctuations and Early Farming in West and East Asia. Cur-zhod rent Anthropology 52(4): 175-193.a - O Bar-Yosef, Ofer in François R. Valla. 1990. The Natufian Culture and the Origin of the Neolit- d p hic in the Levant. Current Anthropology 31(4): 433-436. re Belfer-Cohen, Anna in Nigel Goring-Morris. 2011. Becoming Farmers: The Inside Story. er Cur-amdk rent Anthropology 52(4): 209-220. ične Belfer-Cohen, Anna in Nigel Goring-Morris. 2013. Breaking the Mold: Phases and Facies in ga n the Natufian of the Mediterranean Zone. In eo Natufian Foragers in the Levant. Terminal Pleisto-litik cene Social Changes in Western Asia , ur. Bar-Yosef, Ofer in François R. Valla, 544-561. Inter-a d national Monographs in Prehistory, Archaeological Series 19. Ann Arbor: Berghahn Books. o k Belfer-Cohen, Anna in Nigel Goring-Morris. 2014. The Upper Palaeolithic and Earlier Epi-Pa- on ca z Bahn, 1381-1407. Cambridge: Cambridge University Press. dnje b laeolithic of Western Asia. In The Cambridge World Prehistory, ur. Renfrew, Colin in Paul G. go Benz, Marion. 2000. ro Die Neolithisierung im Vorderen Orient: Theorien, archäologische Daten und na ein ethnologisches Modell . Studies in Early Near Eastern Production, Subsistence, and Envi-ste d ronment 7. Berlin: ex oriente.obe A Braidwood, Robert J. in Linda Braidwood. 1950. Jarmo: A village of early farmers in Iraq. nja He Antiquity 24: 189–195.llm Braidwood, Robert J. 1952. The Near East and the Foundation for Civilization . Eugene: Uni-uth versity of Oregon Press. Kram Carter, Tristan in Marina Milić. 2013. The consumption of obsidian at Neolithic Çatalhöyük: berg a long-term perspective. In Stone Tools in Transition: From Hunter-Gatherers to Farming Societ-er ies in the Near East , ur. Borrell, Ferran, Juan J. Ibáñez in Miquel Molist, 495-508. Barcelona: Universitat Autònoma de Barcelona. Childe, Vere G. 1951. Man makes Himself. New York: New American Library. Dietrich, Laura et al. 2019. Cereal processing at Early Neolithic Göbekli Tepe, southeastern Turkey. PLoS ONE 14(5): e0215214. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0215214. 91 rhA eo Dietrich, Oliver et al. 2012. The role of cult and feasting in the emergence of Neolithic com- gijlo munities. New evidence from Göbekli Tepe, south-eastern Turkey. Antiquity 86: 674–695. taa S Finleyson, Cheryl in Bill Makarewicz. 2018. Contextualizing Beidha, Jordan, in the southern re Levantine PPNB: Communal architecture and chronology. Paléorient 44(1): 35-55. ga B liž Flannery, Kent V. 1969. Origins and ecological effects of early domestication in Iran and the nj Near East. In The Domestication and Exploitation of Plants and Animals , ur. Ucko, Peter G. in eg a v William Dimbleby, 73–100. London: Gerald Duckworth. zh od Garstang, John. 1948. The Story of Jericho . London: Marshall, Morgan & Scott. a - O d p Gebel, Hans Georg K. et al. (ur.). 2006. Basta II. The Architecture and Stratigraphy. Bibliotheca dk ulty of Archaeology and Anthropology 5. Berlin: ex oriente. re neolithica Asiae meridionalis et occidentalis & Yarmouk University, Monograph of the Fac- er am neič Gebel, Hans Georg K. 2014. Territoriality in Early Near Eastern Sedentism. Neo-Lithics 2-14: ga n 23-44. eo Gebel, Hans Georg K. et al. 2004. Ba’ja Hidden in the Petra Mountains, II. Preliminary re- lit ik sults of the 1999–2000 investigations. In Central Settlements in Neolithic Jordan: Proceedings of a d o k a Symposium Held in Wadi Musa, Jordan, 21st-25th of July, 1997, ur. Bienert, Hans-Dieter, Hans on Georg K. Gebel in Reinder Neef, 119-144. Studies in Early Near Eastern Production, Subsis- ca z tence, and Environment 5. Berlin: ex oriente. go dnj Goring-Morris, Nigel. 1987. At the Edge. Pleistocene Hunter-Gatherers in the Negev and Sinai . e b British Archaeological Reports, International Series 361. Oxford: British Archaeological ro na Reports. ste d Goring-Morris, Nigel. 1998. Complex hunter-gatherers at the end of the Paleolithic: 20,000- ob e A 10,000 BP. In The Archaeology of Society in the Holy Land , ur. Levy, Thomas E., 141-167. New nj a He York: Facts on file. uth Near Eastern Residential Architecture Across the Epipalaeolithic–Neolithic Transition. In K ra llm Goring-Morris, Nigel in Anna Belfer-Cohen. 2008. A Roof Over One’s Head: Developments in m The Neolithic Demographic Transition and its Consequences, ur. Bocquet-Appel, Jean-Pierre in be Ofer Bar-Yosef, 239-286. New York: Springer. er Goring-Morris, Nigel in Anna Belfer-Cohen. 2013. Ruminations on the role of periphery and rg centre for the Natufian. In Natufian Foragers in the Levant. Terminal Pleistocene Social Changes in Western Asia, ur. Bar-Yosef, Ofer in François R. Valla, 562-583. International Monographs in Prehistory, Archaeological Series 19. Ann Arbor: Berghahn Books. Harney, Éadaoin et al. 2018. Ancient DNA from Chalcolithic Israel reveals the role of popu-lation mixture in cultural transformation. Nature Communications 9(1): 1-11. 92 rhA Hauptmann, Harald. 1991/92. Nevalı Çori. Eine Siedlung des akeramischen. Neolithikums eo am mittleren Euphrat. Nürnberger Blätter zur Archäologie 8: 15-33. logij Hauptmann, Harald. 1993. Ein Kultgebäude in Nevali Çori. In a S Between the Rivers and over the ta Mountains. Archaeologica Anatolica et Mesopotamica Alba Palmieri Dedicata, ur. Frangipane, re Marcella, Harald Hauptmann, Mario Liverani, Paolo Matthiae in Machteld J. Mellink, 37- ga B 69. Rome: Dipatimento di Scienze Storiche Archeologiche e Antropologiche dell’Antichità ližnj Università di Roma. ega v Hillman, Gordon C. 2000. Abu Hureyra 1: The Epipaleolithic. In zh Village on the Euphrates. oda - O From Foraging to Farming at Abu Hureyra , ur., Moore, Andrew Michael Tangye, Gordon C. Hillman in Anthony J. Legge, 327–399. London, New York: Oxford University Press. d p re on the Euphrates. er The Holocene Hillman, Gordon C. et al. 2001, New evidence of Lateglacial cereal cultivation at Abu Hureyra dk 11: 383-393. am on Quarterly ga n 84: 62-82.eolit Kenyon, Kathleen M. 1952. Excavations at Jericho, 1952. Interim Report. Palestine Explorati- neič Kenyon, Kathleen M. 1954. Excavations at Jericho, 1954. Palestine Exploration Quarterly 86: 45-63. ika d Kenyon, Kathleen M. 1960. Excavations at Jericho, 1957-1958. Palestine Exploration Quarterly o k 92: 88-113. on ca z the Tell dnj . London: British School of Archaeology in Jerusalem. Kenyon, Kathleen M. 1981. Excavations at Jericho. Vol. III. The Architecture and Stratigraphy of go e b Kozłowski, Stefan Karol in Olivier Aurenche. 2005. ro Territories, Boundaries and Cultures in the na Neolithic Near East . British Archaeological Reports, International Series 1362. Oxford: Briti-ste d sh Archaeological Reports.obe A Lazaridis, Iosif et al. 2016. Genomic insights into the origin of farming in the ancient Near nja He East. Nature 536: 419-424.llm Moore, Andrew Michael Tangye, Gordon C. Hillman in Anthony J. Legge 2000. Village on the uth Euphrates. From Foraging to Farming at Abu Hureyra . London, New York: Oxford University Press. Kram Nigro, Lorenzo 2017. Beheaded ancestors: Of skulls and statues in pre-pottery Neolithic Jer-berg icho. Scienze dell’Antichità 23(3): 3-30. er Nissen, Hans J., Mujahed Muheisen in Hans Georg K. Gebel (ur.). 2004. Basta I. The Human Ecology. Bibliotheca neolithica Asiaemeridionalis et occidentalis & Yarmouk University, Monograph of the Faculty of Archaeology and Anthropology 4. Berlin: ex oriente. Perschke, Reena. 2013. Kopf und Körper: der ‚Schädelkult‘ im vorderasiatischen Neolithi-kum. In ‚Irreguläre‘ Bestattungen in der Urgeschichte: Norm, Ritual, Strafe …? ur. Müller-Sche-eßel, Nils, 95-110. Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte 19. Bonn: Verlag Dr. Rudolf Habelt. 93 rhA eo Postgate, John N. in Marvin Adell Powell (ur.). 1995. Domestic Animals of Mesopotamia Part II. gijlo Bulletin on Sumerian Agriculture 8. Cambridge: University of Cambridge, Faculty of Orien- a S tal Studies. ta ližnj Rollefson, Gary O. 1984. ʿAin Ghazal: An Early Neolithic Community in Highland Jordan, eg a v near Amman. Bulletin of the American Schools of Oriental Research 255: 3-14. zh ga B 9(2): 29-38. re Rollefson, Gary O. 1983. Ritual and Ceremony at Neolithic Ain Ghazal (Jordan). Paléorient od Rollefson, Gary O. 1986. Neolithic ‘Ain Ghazal (Jordan): Ritual and Ceremony, II. Paléorient a - O d p 12(1): 45-52. dk Ghazal. re Rollefson, Gary O. 1989. The Aceramic Neolithic of the Southern Levant: The View from ‘Ain er Paléorient 15(1): 135-140. am neič Rollefson, Gary O. et al. 1984. The pre-pottery neolithic B village of Ain Ghazal (Jordan). Pre- ga n liminary report of the 1982 excavation season. Mitteilungen der Deutschen Orientgesellschaft litikeo 116: 139-183. a d Sala, Maura. 2014. The Archaeological Expeditions to Tell es-Sultan (1868–2012). In Archae- o k ology in the Land of 'Tells and Ruins': A History of Excavations in the Holy Land Inspired by the on Photographs and Accounts of Leo Boer, ur. Wagemakers, Bart, 117-130. Oxford, Philadelphia: ca z Oxbow Books. go dnj Samuelian, Nicolas et al. 2006. Final Natufian architecture at ‘Eynan (‘Ain Mallaha) Approaching e b the diversity behind uniformity. In Domesticating Space: Construction, Community, and Cosmology ro na in the Late Prehistoric Near East , ur. Banning, Edward Bruce in Michael Chazan, 35-42. Studies in ste d Early Near Eastern Production, Subsistence, and Environment 6. Berlin: ex oriente. ob e A Schmandt-Besserat, Denise. 1997. Animal Symbols at ’Ain Ghazal. Expedition 39(1): 48-57. nj a He Schmandt-Besserat, Denise (ur.). 2013. Symbols at ’Ain Ghazal. ’Ain Ghazal Excavation Reports llm 3 . Bibliotheca neolithica Asiaemeridionalis et occidentalis, Monograph of the Faculty of Ar-uth chaeology and Anthropology (Yarmouk University). Berlin: ex oriente. K ra m Schmidt, Klaus 1988. Nevalı Çori: Zum Typenspektrum der Silexindustrie und der übrigen be Kleinfunde. Anatolica 15: 161-202. rg er Schmidt, Klaus 2010. Göbekli Tepe: the Stone Age Sanctuaries. New results of ongoing ex- cavations with a special focus on sculptures and high reliefs. Documenta Praehistorica 37: 239-256. Sicker-Akman, Martina. 2007. Cayönü Tepesi: Untersuchungen zu den sogenannten Gril-lplanbauten der akeramisch-neolithischen Subphase 2. Materialien zu Bauforschung und Baugeschichte 22. Karlsruhe: Universität Karlsruhe. 94 rhA Tchernov, Eytan. 1997. Are Late Pleistocene Environmental Factors, Faunal Changes and eo Cultural Transformations causally connected? The case of the Southern Levant. Paléorient logij 23(2): 209-228. a S ta and Near East during the last 20,000 years. In ga B Palaeoclimates, Palaeoenvironments and Human van Ziest, Willem in Sytze Bottema. 1982. Vegetational history of the Eastern Mediterranean re Communities in the Eastern Mediterranean Region in Later Prehistory liž , ur. Bintliff, John L. in nj Willem van Zeist 277–321. British Archeological Report, International Series 133. Oxford: ega v British Archeological Report. zhoda - O Weninger, Bernard et al. 2009. The Impact of Rapid Climate Change on prehistoric societies during the Holocene in the Eastern Mediterranean. d p Documenta Praehistorica 36: 7-59. re Zeder, Melinda A. 2011. The Origins of Agriculture in the Near East. Current Anthropology dk 52(4): 221-235. er am Keramični neolitik in bakrena doba ga neolitneič Akkermans, Peter M.M.G. (ur.). 1989. Excavations at Tell Sabi Abyad. Prehistoric investigations ika d in the Balikh Valley, northern Syria . British Archeological Report, International Series 468. o k Oxford: British Archeological Report. on ca z cavations of the University of Amsterdam (1988) and the National Museum of Antiquities, Leiden dnje b Akkermans, Peter M.M.G. 1996. Tell Sabi Abyad: The Late Neolithic Settlement: Report on the Ex- go (1991-1993) in Syria 1. Istanbul: Historisch-Archaeologisch Instituut at Istanbul. ro ture. In ste d La Djéziré et l’Euphrate syriens de la protohistoire à la fin du second millénaire av. J.C Akkermans, Peter M.M.G. 2000. Old and New Perspectives on the Origins of the Halaf Cul- na Rouault, Olivier in Markus Wäfler, 43-54. Subartu 7. Turnhout: Brepols. e Anj ., ur. ob Akkermans, Peter M.M.G. 2008. Burying the dead in Late Neolithic Syria. In Proceedings of the a He ur. Córdoba, Joaquín M., Miquel Molist, Carmen Pérez, Isabel Rubio in Sergio Martínez, 621- uth K 645. Madrid: Universidad Autónoma de Madrid. 5th International Congress on the Archaeology of the Ancient Near East: Madrid, April 3-8, 2006, llm ram Akkermans, Peter M.M.G. 2010. Late Neolithic Architectural Renewal: The Emergence of be rg Round Houses in the Northern Levant, c. 6500-6000 BC. In The Development of Pre-State Com- er munities in the Ancient Near East: Studies in Honour of Edgar Peltenburg, ur. Bolger, Diane in Louise C., 22-28. BANEA monograph Series 2. Oxford, Oakville: Oxbow Books. Akkermans, Peter M.M.G. et al. 1983. Bouqras Revisited: Preliminary Report on a Project in Eastern Syria. Proceedings of the Prehistoric Society 49(1): 335 – 372. 95 rhA eo Akkermans, Peter M.M.G., Henry Fokkens in H. Tjalling Waterbolk. 1981. Stratigraphy, ar- gijlo chitecture and lay-out of Bouqras’. In Prehistoire du Levant: Chronologie et Vorganisation de l’es-a S pace depuis les Origines jusqu’au VIe millenaire, ur. Cauvin, Jacques in Paul Sanlaville, 485–501. ta Paris: Editions du Centre national de la recherche scientifique. re ga B Algaze, Guillermo. 1989. The Uruk Expansion: Cross-cultural Exchange in Early Mesopota-liž nj mian Civilization. Current Anthropology 30(5): 571-608. eg a v Algaze, Guillermo. 1993. The Uruk World System: The Dynamics of Expansion of Early Mesopota-zh mian Civilization . Chicago: The University of Chicago Press. od a - O d p Alram-Stern, Eva. 1996. Die ägäische Frühzeit. mit Ausnahme von Kreta und Zypern. 2. Serie am Aslanis, Ioannis. 1989. Das Neolithikum und Chalkolithikum im Nordgriechischen Raum. ič ne In Tell Karanovo und das Balkan-Neolithikum. Gesammelte Beiträge zum Internationalen Kol- ga n loquium in Salzburg, 20-22- Oktober 1988 , ur. Hiller, Stefan in Vassil Nikolov, 65-81. Salzburg: eo dk reichischen Akademie der Wissenschaften. er re (Forschungsbericht 1975-1993). Bd. 1, Das Neolithikum in Griechenland. Wien: Verlag der Öster- lit Universität Salzburg. Institut für Klassische Archäologie der Universität Salzburg. ik a d Baghdo, Abd el-Masih Hanna, Lutz Martin, Mirko Novák, Winfried Orthmann in Abd El-o k-Masih. 2009. Ausgrabungen auf dem Tell Halaf in Nordost-Syrien Teil I. Vorbericht über die erste on ca z und zweite syrisch-deutsche Grabungskampagne auf dem Tell Halaf . Vorderasiatische Forschun-go gen der Max Freiherr von Oppenheim Stiftung 3(1). Wiesbaden: Harrassowitz. dnj e b Baghdo, Abd el-Masih Hanna, Lutz Martin, Mirko Novák in Winfried Orthmann. 2012. Aus-ro grabungen auf dem Tell Halaf, Teil II. Vorbericht über die dritte bis fünfte syrisch-deutsche Gra-na ste d bungskampagne auf dem Tell Halaf. Vorderasiatische Forschungen der Max Freiherr von Op- ob penheim-Stiftung 3(2). Wiesbaden: Harrassowitz. e A nj Bar-Adon, Pessah. 1980. The Cave of the treasure: the finds from the caves in Nahal Mishmar. a He Jerusalem: Israel Exploration Society. llm uth Becker, Jörg. 2013. Tell Halaf – Die prähistorischen Schichten – Neue Einblicke. In 100 Jahre K Archäologische Feldforschungen In Nordost-Syrien – Eine Bilanz. Internationales Symposium des ra m Instituts für Vorderasiatische Archäologie der Freien Universität Berlin und des Vorderasiatischen be rg Museums der Staatlichen Museen zu Berlin vom 21. Juli bis 23. Juli 2011 im Pergamonmuseum er für das Institut für Vorderasiatische Archäologie der Freien Universität Berlin und das Vorderasi- atische Museum der Staatlichen Museen zu Berlin, ur. Bonatz, Dominik in Lutz Martin, 45-64. Wiesbaden: Harrassowitz. Becker, Jörg. 2015. Tell Ṭawīla, Tell Ḥalaf und Wādī Ḥamar: Ḥalaf- und ‘Obēd-Zeit in Nordost-Syrien. Regionale Entwicklungen, Gemeinsamkeiten und Unterschiede. Bibliotheca neolithica Asiae meridionalis et occidentalis. Berlin: ex oriente. 96 rhA Ben-Shlomo, David in Yosef Garfinkel. 2009 Sha’ar Hagolan and new Insights on Near East- eo ern Proto-Historic Urban Concepts. Oxford Journal of Archaeology 28(2): 189 - 209. logij Bernbeck, Reinhard. 1995. Die Uruk-Zeit: Perspektiven einer komplexen Gesellschaft. In a S ta Zwischen Euphrat und Indus: Aktuelle Forschungsprobleme in der vorderasiatischen Archäologie, re ur. Bartl, Karin, Reinhard Bernbeck in Marlies Heinz, 57-67. ga B Blocher, Felix. 2013. Die Ikonographie der Inanna/Ischtar im Alten Orient. In ližnj Uruk - 5000 ega v Jahre Megacity: Begleitband zu den gleichnamigen Ausstellungen in den Staatliche Museen zu zh Berlin vom 25. April bis 8. September 2013 und in den Reiss-Engelhorn-Museen Mannheim vom oda - O 20. Oktober 2013 bis 21. April 2014 , ur. Crüsemann, Nicola, Margarete van Ess, Markus Hil- gert in Beate Salje, 83-91. Publikation der Reiss-Engelhorn-Museen 58. Petersberg: Micha- d p el Imhof Verlag. re dk Bourke, Stephen J. 2007. The Late Neolithic/Early Chalcolithic Transition at Teleilat Ghassul: er Context, Chronology and Culture. ič Paléorient 33(1): 15-32.nega nam Anatolia, fifty years on. Praehistorische Zeitschrift 86: 165–206. litik Brami, Maxime. 2011. The origins of Europe’s first farmers: The role of Hacılar and Western eo Breniquet, Catherine. 1991. Tell es-Sawwan – Réalités et Problèmes. a d Iraq 53: 75-90. o k Budja, Mihael. 2007. The Dawn of Ceramics. In Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, on ur. Blečić, Martina et al., 41-55. Situla 44. Ljubljana: Narodni Muzej Slovenije. ca z Çamurcuoğlu, Duygu. 2015. dnj The Wall Paintings of Çatalhöyük (Turkey): Materials, Technologies go e b and Artists. PhD thesis, Institute of Archaeology University College. London: Institute of Ar- ro chaeology University College. na ste d Dimoula, Ansastasia. 2017. Early pottery mobility: The case of early Neolithic Thessaly, Gre- obe ece. Journal of Archaeological Science: Reports 1 : 209–218.Anja He Duistermaat, Kim. 2012. Which Came First, the Bureaucrat or the Seal? Some thoughts on Near East. Developments in Administration and Magic from Prehistory to the Islamic Period, ur. uth K Regulski, Ilona, Kim Duistermaat in Peter Verkinderen, 1-16. Orientalia Loviensia Analecta the non-administrative origins of seals in Neolithic Syria. In Seals and sealing practices in the llm ram 219. Leuven: Uitgeverij Peeters En Departement Oosterse Studies. be Eichmann, Ricardo. 1989 er . Uruk: Die Stratigraphie. Grabungen 1912-1977 in den Bereichen Ean-rg na und Anu-Ziqqurrat. Deutsche Archäologisches Institut, Abt. Baghdad. Ausgrabungen in Uruk-Warka 3. Mainz: Verlag Philipp von Zabern. Fielden, Kate. 1981. A Late Uruk Pottery Group from Tell Brak, 1978. Iraq 43(2): 157-166. Garfinkel, Yosef. 1993. The Yarmukian Culture in Israel. Paléorient 19(1): 115-134. 97 rhA eo Garfinkel, Yosef. 2019. Çatalhöyük and Sha’ar Hagolan: A Tale of Two Cities. In Social and gijlo Economic Changes in the Second Half of the 7th Millennium in the Near East. A conference held at a S Çatalhöyük in August 2014, ur. Marciniak, Arkadiusz, 77–100. Atlanta: Lockwood Press. ta ga B Neolithic Settlement and Artistic Center in the Jordan Valley. re Garfinkel, Yosef, David Ben-Shlomo in Nimrod Marom. 2011. Sha‘ ar Hagolan: A Major Pottery eg Golden, Jonathan, Thomas E. Levy in Andreas Hauptmann. 2001. Recent Discoveries Concer- a v ning Chalcolithic Metallurgy at Shiqmim, Israel. Journal of Archaeological Science 28(9): 951–963. zh od ližnj Eurasian Prehistory 8(1–2): 97–143. a - O Gopher, Avi in Estelle Orrelle. 1996. An Alternative Interpretation for the Material Imagery d p of the Yarmukian, a Neolithic Culture of the Sixth Millennium BC in the Southern Levant. dk Goring-Morris, Nigel, Erella Hovers in Anna Belfer-Cohen. 2009. The Dynamics of Pleistoce- re Cambridge Archaeological Journal 6(2): 255-279. am ne and Early Holocene Settlement Patterns and Human Adaptations in the Levant: An Over- er neič ga n view. In Transitions in Prehistory: Essays in Honor of Ofer Bar-Yosef, ur. Shea, John J. in Daniel E. lit Oakville: Oxbow Books. ik a d Hald, Mette M. 2008. eo Liebermann, 185-252. American School of Prehistoric Research Monograph Series. Oxford, o k A Thousand Years of Farming: Late Chalcolithic Agricultural Practices at on Tell Brak in Northern Mesopotamia. British Archeological Report, International Series 1880. go Hall, Harry R.H. in Charles Leonard Woolley. 1927. dnjAl-’Ubaid. A report on the work carried out e b ca z Oxford: British Archeological Report. ro Museum. at al-’Ubaid for the British Museum in 1919 and for the joint expedition in 1923. Oxford: British ste d Haller von, Arndt. 1932. Die Keramik der archaischen Schichten von Uruk. In na e figer Bericht über die von der Notgemeinschaft der Deutschen Wissenschaft in Uruk unternomme- A nj nen Ausgrabungen , ur. Nöldeke, Arnold, Ernst Heinrich, Heinrich Lenzen in Arndt von Hal- a He ob Vierter vorläu- uth Hansen, Svend. 2007. Bilder vom Menschen der Steinzeit: Untersuchungen zur anthropomorphen K Plastik der Jungsteinzeit und Kupferzeit in Südosteuropa . Archäologie in Eurasien 20. Mainz: ra m Verlag Philipp von Zabern. llm ler, 31-47. Berlin: de Gruyter. rg Heinrich, Ernst. 1936. be er Kleinfunde aus den archaischen Tempelschichten in Uruk. Leipzig: Harrassowitz. Henrickson, Elizabeth F. in Ingolf Thuesen. 1989. Upon this foundation: the ‘Ubaid reconsid-ered. Copenhagen: Carsten Niebuhr institute of ancient Near East studies. Herzfeld, Ernst. 1930. Die Ausgrabungen von Samarra, Band V: Die Vorgeschichtliche Töpfereien von Samarra. Berlin: Dietrich Reimer. 98 rhA Hockmann, Daniel. 2008. Die Warka-Vase. Eine neue Interpretation. Altorientalische For- eo schungen 35(2): 326-336. logij Practice. In ta Assembling Çatalhöyük. European Association of Archaeologists , ur. Hodder, Ian in re Hodder, Ian. 2015. Assembling Science at Çatalhöyük. Interdisciplinarity in Theory and a S Arkadiusz Marciniak, 7-12. Leeds: Maney Publishing. ga B Hodder, Ian in Arkadiusz Marciniak (ur.). 2015. ližnj Assembling Çatalhöyük. European Association eg of Archaeologists . Leeds: Maney Publishing.a vzh Hofmanová, Zuzana et al. 2016. Early farmers from across Europe directly descended from oda - O Neolithic Aegeans. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of Ame-d p rica 113(25): 6886–6891. redk Horejs, Barbara. 2017. Çukuriçi Höyük 1. Anatolia and the Aegean from the 7th to the 3rd Millen-er nium BC . Oriental and European Archaeology 5. Wien: Austrian Academy of Sciences.amič Krauß, Raiko (ur.). 2011. Beginnings – New Research in the Appearance of the Neolithic between nega n Northwest Anatolia and the Carpathian Basin. Papers of the International Workshop 8 th -9 th April eo 2009, Istanbul. Organized by Dan Ciobotaru, Barbara Horejs and Raiko Krauß . Menschen – Kul-litik turen – Traditionen. Studien aus den Forschungsclustern des Deutschen Archäologischen a d Instituts 1. Rahden: Leidorf. o k on Lichter, Clemens. 2011. Neolithic Stamps and the Neolithization Process. A Fresh Look at ca z west Anatolia and the Carpathian Basin. Papers of the International Workshop 8 dnj th -9 an Old Issue. In Beginnings – New Research in the Appearance of the Neolithic between North- go th April 2009, e b Istanbul. Organized by Dan Ciobotaru, Barbara Horejs and Raiko Krauß, ur. Krauß, Raiko, 35- ro 44. Menschen – Kulturen – Traditionen. Studien aus den Forschungsclustern des Deutschen na ste d Archäologischen Instituts 1. Rahden: Leidorf. ob Lichter, Clemens. 2014. ´Temples’ in the Neolithic and Copper Age in Southeast Europe. e Do- A cumenta Praehistorica XLI: 119-136. a Henj Government Directorate General of Antiquities in 1943 and 1944. uth Journal of Near Eastern Stu- Kra Lloyd, Seton, Fuad Safar in Robert J. Braidwood. 1945. Tell Hassuna Excavations by the Iraq llm McMahon, Augusta et al. 2007. Excavations at Tell Brak 2006-2007. be Iraq 69: 145-171.rger dies 4: 255-289. m McMahon, Augusta. 2013. Tell Brak, Early Northern Mesopotamian Urbanism, Economic Complexity and Social Stress, fifth-fourth millennia BC. In 100 Jahre Archäologische Feldfor-schungen In Nordost-Syrien – Eine Bilanz. Internationales Symposium des Instituts für Vorderasia-tische Archäologie der Freien Universität Berlin und des Vorderasiatischen Museums der Staatlichen Museen zu Berlin vom 21. Juli bis 23. Juli 2011 im Pergamonmuseum für das Institut für Vorderasia-tische Archäologie der Freien Universität Berlin und das Vorderasiatische Museum der Staatlichen Museen zu Berlin, ur. Bonatz, Dominik in Lutz Martin, 67-80. Wiesbaden: Harrassowitz. 99 rhA eo Matthews, Roger. 2000. Fourth and third millennia chronologies: the view from Tell Brak, gijlo north-east Syria. In Chronologies des Pays du Caucase et de l‘Euphrate aux IVe-IIIe Millenaires, a S ur. Marro, Catherine in Harald Hauptmann, 65-72. Paris: De Boccard. ta re Mellaart, James. 1967. Çatal Hüyük: A Neolithic Town in Anatolia. London: Thames and Hudson. ga B liž Mellaart, James. 1970. Excavations at Hacılar. BIAA Occasional Monograph Series 10. nj Edinburgh: British Institute at Ankara, Edinburgh University Press. eg a v Merpert, Nikolai IAkovlevich in Rauf Magometovich Munchaev. 1993. YarimTepe III: the Halaf zh od levels. In Early stages in the evolution of Mesopotamian civilization: Soviet excavations in northern a - O d p Iraq, ur. Yoffee, Norman in Jeffery J. Clark, 164-205. New Haven: Human Relations Area Files. dk coarse, nor always plain – the earliest pottery of Syria. re Nieuwenhuyse, Olivier P., Peter M.M.G. Akkermans in Johannes van der Plicht. 2010. Not so er Antiquity 84: 71–85. am neič Nissen, Hans J. 1985. The Emergence of Writing in the Ancient Near East. Interdisciplinary ga n Science Reviews 10: 349-61. eo Nissen, Hans J. 1986. The Archaic Texts from Uruk. World Archaeology 17(3): 317-334. lit ik a d Northedge, Alastair. 2005. The Historical Topography of Samarra . Samarra Studies I. London: o k British School of Archaeology in Iraq. on ca z Oates, Joan. 1985. Tell Brak: Uruk pottery from the 1984 season. Iraq 47: 175-187. go dnj Oates, Joan in David Oates. 1997. An Open Gate: Cities of the Fourth Millennium BC (Tell e b Brak 1997). Cambridge Archaeological Journal 7(2): 287–307. ro na Orthmann, Winfried. 2005. Die aramäisch-assyrische Stadt Guzana. Ein Rückblick auf die Au-ste d sgrabungen Max von Oppenheims in Tell Halaf . Schriften der Max Freiherr von Oppenheim-ob e -Stiftung 15. Saarbrücken: Saarbrücker Druckerei und Verlag. A nj a He Parzinger, Hermann in Heiner Schwarzberg (ur.). 2005. AşağıPınar II. Die mittel- und spätne- uth inz: Verlag Philipp von Zabern. K ra llm olithische Keramik. Archäologie in Eurasien 18, Studien im Thrakien-Marmara Raum 2. Ma- be Syria. In Metallurgica Antiqua. In Honour of Hans-Gert Bachmann and Robert Maddin, ur. rg m Pernicka, Ernst et al. 1998. Late Uruk silver production by cupellation at Habuba Kabira, er Bachmann, Hans-Gert, Thilo Rehren, Andreas Hauptmann in James David Muhly, 123-134. Der Anschnitt 8. Bochum: Deutsches Bergbau-Museum. Piezonka, Henny. 2017. Die frühe Keramik Eurasiens: Aktuelle Forschungsfragen und metho-dische Ansätze. In Multidisciplinary approach to archaeology: Recent achievements and prospects. Proceedings of the International Symposium “Multidisciplinary approach to archaeology: Recent achievements and prospects”, June 22-26, 2015, Novosibirsk, ur. Molodin, Vjačeslav Ivanovič in Svend Hansen, 249-265. Novosibirsk: Siberian Branch of the Russian Academy of Sciences. 100 rhA Pigott, Vincent C. 1996. Near Eastern Archaeometallurgy: Modern Research and Future eo Directions. In Study of the Ancient Near East in the Twenty-First Century: The William Fox- logij well Albright Centennial Conference, ur. Cooper, Jerrold S. in Glenn M. Schwartz, 139-176. a S Winona Lake: Eisenbrauns. ta Postgate, John Nicholas (ur.). 2002. ga B Artefacts of Complexity: Tracking the Uruk in the Near Eastre Oxford: Aris & Phillips. ližnj . Reingruber, Agathe 2008. Die Argissa-Magula II: Das frühe und beginnende mittlere Neo- ega v lithikum im Lichte transägäischer Beziehungen. Beiträge zur Ur- und Frühgeschichtlichen zhoda - O Archäologie des Mittelmeer-Kulturraumes 35. Bonn: Verlag Dr. Rudolf Habelt. d p Reingruber, Agathe. 2015. Preceramic, Aceramic or Early Ceramic. The radiocarbon dated re beginning of the Neolithic in the Aegean. Documenta Praehistorica XLII: 147-158. dk er Reingruber, Agathe et al. 2017. Neolithic Thessaly - radiocarbon dated periods and phases. am Documenta Praehistorica XLIV: 34-53. neič ga n ons and their Consequences in the Era of State Formation lit . Santa Fe, Oxford: School for Advanced Rothman, Mitchell S. (ur.). 2001. Uruk Mesopotamia and its Neighbors: Cross-cultural Interacti- eo Research Press. ika d o k A Synthetic Review. ca z Journal of World Prehistory Rowan, Yorke M. in Jonathan Golden. 2009. The Chalcolithic Period of the Southern Levant: on Salje, Beate. 2003. Uruk and the World of Gilgamesh. In dnj Art of the First Cities: The Third Mil- 22(1): 1-92. go e b lennium B.C. from the Mediterranean to the Indus, ur. Aruz, Joan, 479-484. New York: Metropo- ro litan Museum of Art. na ste d Schmandt-Besserat, Denise. 1992a. How Writing Came About. Texas: University of Texas Press. obe A Schmandt-Besserat, Denise. 1992b. Before Writing. From Counting to Cuneiform, Vol. I-II . nja He Texas: University of Texas Press.llm Schmidt, Hubert. 1943. Tell Halaf I: Die prähistorischen Funde . Berlin: Walter de Gruyter & Co.uth K Schwall, Christoph. 2018. Çukuriçi Höyük 2. Das 5. und 4. Jahrtausend v. Chr. in Westanatolien ram und der Ostägäis . Oriental and European Archaeology 7. Wien: Austrian Academy of Sciences.berg Schwartz, Mark in David Hollander. 2016. The Uruk expansion as dynamic process: A recon-er struction of Middle to Late Uruk exchange patterns from bulk stable isotope analyses of bitumen artifacts. Journal of Archaeological Science 7: 884-899. Seaton, Peta. 2008. Chalcolithic Cult and Risk Management at Teleilat Ghassul. British Archeo-logical Report, International Series 1864. Oxford: British Archeological Report. 101 rhA eo Stein, Gil. 1994. Economy, Ritual, and Power in ´Ubaid Mesopotamia. In Chiefdoms and Early gijlo States in the Near East: The Organizational Dynamics of Complexity, ur. Stein, Gil in Mitchell S. a S Rothman, 35-46. Monographs in World Prehistory 18. Madison: Prehistory Press. ta ga B the Ubaid Horizon. In re Stein, Gil. 2010. Local Identities and Interaction Spheres: Modeling regional Variation in ližnj Beyond the Ubaid. Transformation and Integration in the Late Prehistoric ega v Societies of the Middle East, ur. Carter, Robert A. in Philip Graham, 23-44. Studies in Ancient Oriental Civilizations 63. Chicago: The Oriental Institute of the University of Chicago. zh Strommenger, Eva. 1980. Habuba Kabira: Eine Stadt vor 5000 Jahren: Ausgrabungen der Deut-od a - O schen Orient-Gesellschaft am Euphrat in Habuba Kabira, Syrien . Mainz: Philipp von Zabern. d p dk Kabira-Süd. Ausgrabungen in Habuba Kabira II. Wissenschaftliche Veröffentlichungen der De-er re Strommenger, Eva, Dietrich Sürenhagen in Dessa Rittig. 2014. Die Kleinfunde von Habuba am utschen Orient-Gesellschaft 141. Wiesbaden: Harrassowitz. neič ga n Strommenger, Eva. 2017. Die Kleinfunde von Habuba Kabira-Tall. Ausgrabungen in Habuba Ka- lit baden: Harrassowitz. ik a d Sürenhagen, Dietchich. 1989. Archaische Keramik aus Uruk-Warka. Erster Teil. Die Kera-eo bira IV . Wissenschaftliche Veröffentlichungen der Deutschen Orient-Gesellschaft 151. Wies- on mik der Schichten XVI-VI aus den Sondagen „Tiefschnitt“ und „Sägegraben“ in Eanna. Bag- o k go Tekin, Halil. 2010. New discoveries on a Hassuna/Samarran site on the Upper Tigris region: dnj e b ca z dhader Mitteilungen 17: 7-96. ro Near East, 5 May – 10 May 2009, »Sapienza«, Università di Roma 2. Excavations, Surveys and Hakemi Use. In Proceedings of the 6th International Congress of the Archaeology of the Ancient na ste d Restorations: Reports on Recent Field Archaeology in the Near East, ur. Matthiae, Paolo, Frances ob Pinnock, Lorenzo Nigro in Nicolo Marchetti, 685-696. Wiesbaden: Harrassowitz. e A nj Theocharis, Demetrios R. (ur.). 1973. Neolithic Greece . Athen: National Bank of Greece. a He uth gion. Documenta Praehistorica XXXVII: 269-282. K ra llm Thissen, Laurens. 2010. The Neolithic–Chalcolithic sequence in the SW Anatolian Lakes Re- m Tomkins, Peter, Peter M. Day in Vassilis Kilikoglou. 2004. Knossos and the Early Neolithic rg in Herakleion organised by the British School at Athens and the 23rd Ephoreia of Prehistoric and be Landscape of the Herakleion Basin. In Knossos: palace, city, state. Proceedings of the conference er Classical Antiquities of Herakleion in November 2000 for the Centenary of Sir Arthur Evan’s ex-cavations at Knossos, ur. Cadogan, Gerald, Eleni Hatzaki in Antones Vasilakis, 51-59. British School at Athens Studies 12. London: British School at Athens. Tsuneki, Akira. 2011. A glimpse of human life from the Neolithic cemetery at Tell el-Kerkh, Northwest Syria. Documenta Praehistorica XXXVIII: 83-95. 102 rhA Türkcan, Ali Umut. 2007. Is it goddess or bear? The role of Çatalhöyük animal seals in Neo- eo lithic symbolism. Documenta Praehistorica XXXIV: 257-266. logij Ur, Jason. 2014. Households and the Emergence of Cities in Ancient Mesopotamia. a S Cambrid- ta ge Archaeological Journal 24: 249–268. re ga B Ur, Jason et al. 2007. Early Mesopotamian urbanism: a new view from the North. Antiquity ližnj 81: 585-600.ega v van der Plicht, Joannes et al. 2011. Tell Sabi Abyad: 14C Chronology, Cultural Change & 8.2 zhod ka Event. Radiocarbon 53(2): 229–243.a - O van Ess, Margarete. 2005. Die Ausgrabungen in Uruk-Warka. In Deutsches Archäologisches d p Institut, Orient-Abteilung - Außenstelle Baghdad, 50 Jahre Forschungen im Irak 1955-2005, 31–39. re Berlin: Deutsches Archäologisches Institut – Orientabteilung. dk er am van Ess, Margarete. 2015. Absolute chronology of the Uruk and Jemdet Nasr periods at Uruk, ične Southern Mesopotamia: the interpretation of additional 14C samples. Zeitschrift für Orient- ga n Archäologie 8: 10-37. eolitik Vatandoust, Abdolrasool, Hermann Parzinger in Barbara Helwing (ur.). 2011. Early Mining a d and Metallurgy on the Western Central Iranian Plateau. Archäologie in Iran und Turan 9. Mainz: o k Verlag Philipp von Zabern. on ca z frühen 3. Vorchristlichen Jahrtausend. In dnj Uruk - 5000 Jahre Megacity: Begleitband zu den gle- Vogel, Helga. 2013. Der „grosse Mann von Uruk“. Das Bild der Herrschaft im späten 4. und go e b und in den Reiss-Engelhorn-Museen Mannheim vom 20. Oktober 2013 bis 21. April 2014 na , ur. Crü- ichnamigen Ausstellungen in den Staatliche Museen zu Berlin vom 25. April bis 8. September 2013 ro semann, Nicola, Margarete van Ess, Markus Hilgert in Beate Salje, 139-145. Publikation der ste d Reiss-Engelhorn-Museen 58. Petersberg: Michael Imhof Verlag. obe Anj Weninger, Bernard et al. 2014. Neolithisation of the Aegean and Southeast Europe during a He the 6600–6000 calBC period of Rapid Climate Change. Documenta Praehistorica XLI: 1-31. llmuth Kra Zgodnja bronasta doba m be ry. er American Journal of Archaeology Amzallag, Nissim. 2009. From Metallurgy to Bronze Age Civilizations: The Synthetic Theo- rg 113(4): 497-519. Archi, Alfonso. 2015. Ebla and Its Archives: Texts, History, and Society. Studies in Ancient Near Eastern Records (SANER) 7. Boston, Berlin: De Gruyter. Atici, Levent et al. (ur.) 2014. Current Research at Kültepe-Kanesh: An Interdisciplinary and Inte-grative Approach to Trade Networks, Internationalism, and Identity. The Journal of Cuneiform Studies Supplemental Series 4. Atlanta: Lockwood Press. 103 rhA eo Bartl, Karin, Reinhard Bernbeck in Marlies Heinz (ur.). 1995. Zwischen Euphrat und Indus. gijlo Aktuelle Forschungsprobleme in der Vorderasiatischen Archäologie. Hildesheim: Georg Olms a S Verlag. ta ga B Stèle des Vautours“? re Barrelet, Marie-Thérèse. 1970. Peut-On Remettre en Question la „Restitution Matérielle de la eg Bittel, Kurt. 1976. Die Hethiter: Die Kunst Anatoliens vom Ende des 3. bis zum Anfang des 1. Jahr- a v tausends vor Christus . Universum der Kunst 24. München: Verlag C. H. Beck. zh od ližnj Journal of Near Eastern Studies 29(4): 233–258. a - O Blum, Stephan W. E. 2016. Die Karawane zieht weiter... Fernkontakte des Hisarlık Tepe/ d p Troia in der 2. Hälfte des 3. Jahrtausends v. Chr. In Von Baden bis Troia. Eine Jubiläumsschrift dk and European Archaeology 3. Wien: Austrian Academy of Sciences. er re für Ernst Pernicka, ur. Bartelheim, Martin, Barbara Horejs in Raiko Krauß, 473-506. Oriental am Braun-Holzinger, Eva A. 1977. Frühdynastische Beterstatuetten. Abhandlungen der Deutschen ič ne Orient-Gesellschaft 19. Berlin: Mann. ga n lit nastischen Beterstatuetten. Altorientalische Forschungen 33(2): 179–188. ik eo Czichon, Rainer M. 2006. Neue Überlegungen zur Bedeutung und Entstehung der frühdy- a d o k Del Bravo, Francesco. 2014. ‘Scarlet Ware’: Origins, Chronology and Developments. In AR- on CANE Interregional Vol. I: Ceramics, ur. Lebeau, Marc, 131-147. Turnhout: Brepols. ca z dnj Prestigegüter. In go Di Nocera, Gian Maria. 2018. Arslantepe: eine Zentralsiedlung am oberen Euphrat und ihre e b Anatolian Metal VIII: Eliten – Handwerk – Prestigegüter, ur. Yalçın, Ünsal, 57- ro 68. Der Anschnitt, Beiheft 39. Bochum: Deutsches Bergbau-Museum. na ob anciennes du Proche-Orient 16. Paris: Le Cerf. e A nj ste d Durand, Jean-Marie. 1997. Documents épistolaires du Palais de Mari, Tome I. Littératures llm Durand, Jean-Marie. 2000. Documents épistolaires du Palais de Mari, Tome II. Littératures uth K anciennes du Proche-Orient 18. Paris: Le Cerf. ra m Easton, Donald F. 2002. Schliemann’s Excavations at Troia 1870-1873. Studia Troica Mono- a He anciennes du Proche-Orient 17. Paris: Le Cerf. Durand, Jean-Marie. 1998. Documents épistolaires du Palais de Mari, Tome I. Littératures rg graphien 2. Mainz: Verlag Philipp von Zabern. er be Ezer, Sabahattin. 2014. Kültepe-Kanesh in the Early Bronze Age. In Current Research at Külte-pe-Kanesh: An Interdisciplinary and Integrative Approach to Trade Networks, Internationalism, and Identity, ur. Atici, Levent et al. , 5-23. Journal of Cuneiform Studies Supplement Series 4. Atlanta: Lockwood Press. Fleming, Daniel E. 2004. Democracy´s Ancient Ancestors. Mari and Early Collective Covernance. New York, Cambridge: Cambridge University Press. 104 rhA Frangipane, Marcella et al. 2001. New Symbols of New Power in a „Royal“ Tomb from 3000 eo BC Arslantepe, Malatya (Turkey). Paléorient 27(2): 105-139. logij Franke, Sabina. 1995. Kings of Akkad: Sargon and Naram-Sin. In a S Civilizations of the ancient ta Near East 1, ur. Sasson, Jack M., 831-841. New York: Charles Scribner’s Sons. re ga B Grossman, Kathryn. 2014. Ninevite 5 ceramics. In ARCANE Interregional Vol. I: Ceramics, ur. ližnj Lebeau, Marc, 83-100. Turnhout: Brepols.ega v Jablonka, Peter. 2018. 3rd Millennium BC Exchange Networks Between the Aegean and the zhod Indus: Connecting the Dots on Archaeological Distribution Maps. In Anatolian Metal VIII: a - O Eliten – Handwerk – Prestigegüter, ur. Yalçın, Ünsal, 139-156. Der Anschnitt, Beiheft 39. Bo- d p chum: Deutsches Bergbau-Museum. re Jansen, Moritz, Sabine Klein in Andreas Hauptmann. 2018. Zur Herkunft des Goldes aus den dk Königsgräbern von Ur. In am Anatolian Metal VIII: Eliten – Handwerk – Prestigegüterer , ur. Yalçın, ič Ünsal, 123-138. Der Anschnitt, Beiheft 39. Bochum: Deutsches Bergbau-Museum. ne ga n Fikri in Selmin Kangal, 40–51. Kayseri Metropolitan Municipality Cultural Publication 78. , ur. Kulakoğlu, ika d Anatolia. In lit Anatolia’s Prologue. Kültepe Kanesh Karum, Assyrians in Istanbul Kulakoğlu, Fikri. 2010. Kültepe-Kanesh Kārum: The Earliest International Trade Center in eo o k chitektur, Stratigraphie und Befunde go . Mainz: Verlag Philipp von Zabern.dnje b Korfmann, Manfred O. (ur.) 2006. Troia. Archäologie eines Siedlungshügels und seiner Land-rona Korfmann, Manfred O. 1983. ca z Demircihüyük 1. Die Ergebnisse der Ausgrabungen 1975–1978: Ar- Istanbul: Avrupa Kültür Başkenti. on schaft. Mainz: Verlag Philipp von Zabern. ste d Kozal, Ekin. 2018. South, Central and North Central Anatolia in Eastern Mediterranean Net- obe works. In Anatolian Metal VIII: Eliten – Handwerk – Prestigegüter , ur. Yalçın, Ünsal, 219-231. Anj Der Anschnitt, Beiheft 39. Bochum: Deutsches Bergbau-Museum.a He York: Cambridge University Press. uth Kra Larsen, Mogens Trolle. 2015. Ancient Kanesh: A Merchant Colony in Bronze Age Anatolia. New llm Ławecka, Dorota. 2018. Newcomers and autochthons. The 2016–2017 UGZAR survey in the mbe Polish Archaeology in the Mediterranean er 27(1): 417–427. Kurdistan Autonomous Region, Iraq. Settlement pattern in the Ninevite 5 period (2012–2017). rg Lehner, Joseph W. 2014. Metal technology, organisation, and the evolution of long-distance trade at Kültepe. In Current Research at Kültepe-Kanesh: An Interdisciplinary and Integrative Ap-proach to Trade Networks, Internationalism, and Identity, ur. Atici, Levent et al., 135-156. The Journal of Cuneiform Studies Supplemental Series 4. Atlanta: Lockwood Press. 105 rhA eo Lichter, Clemens. 2018. Frühbronzezeitliche Eliten in Anatolien im Licht der Gräber. In Ana- gijlo tolian Metal VIII: Eliten – Handwerk – Prestigegüter, ur. Yalçın, Ünsal, 77-90. Der Anschnitt, a S Beiheft 39. Bochum: Deutsches Bergbau-Museum. ta ližnj Margueron, Jean-Claude. 2014. Mari: Capital of Northern Mesopotamia in the Third Millennium. eg a v The archaeology of Tell Hariri on the Euphrates . Oxford: Oxbow Books. zh ga B Sargon. re Liverani, Mario (ur.). 1993. Akkad: the first world empire: Structure, ideology, traditions. Padua: od Massa, Michele. 2014. Early Bronze Age burial customs on the central Anatolian plateau: a a - O d p view from Demircihöyük-Sarıket. Anatolian Studies 64: 73-93. dk Bronze Age. In re Massa, Michele in Vasıf Şahoğlu. 2011. Western Anatolian burial customs during the Early am Şahoğlu, Vasıf in Peggy Sotirakopoulou, 164–171. Istanbul: Sakip Sabanci Muzesi. er Across: The Cyclades and Western Anatolia during the Third Millennium BC, ur. neič ga n Matthiae, Paolo. 1981. Ebla: An Empire Rediscovered. New York: Doubleday. eo Matthews, Roger. 2002. Secrets of the dark mound: Jemdet Nasr 1926-1928. Iraq Archaeological lit ik Reports 6. Warminster: British School of Archaeology in Iraq. a d ono k Mehofer, Mathias. 2016. Çukuriçi Höyük: Ein Metallurgiezentrum des frühen 3. Jts. v. Chr. ca z in der Westtürkei. In Von Baden bis Troia. Eine Jubiläumsschrift für Ernst Pernicka, ur. Bartel- dnj 3. Wien: Austrian Academy of Sciences. go heim, Martin, Barbara Horejs in Raiko Krauß, 359-374. Oriental and European Archaeology e b ro Nagel, Wolfram. 1964. Djamdat Nasr-Kulturen und Frühdynastische Buntkeramiker. Berliner na ste d Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 8. Berlin: Hessling. ob Nakai, Izumi et al. 2008. Preliminary Report on the Analysis of an Early Bronze Age Iron e A nj Dagger. Excavated from Alacahöyük. Anatolian Archeological Studies 17: 321-324. a He Nissen, Hans Jörg. 1966. Zur Datierung des Königsfriedhofes von Ur: unter besonderer Berücksi- llm chtigung der Stratigraphie der Privatgräber . Beiträge zur ur- und frühgeschichtlichen Archäo- uth K logie des Mittelmeer-Kulturraumes 3. Bonn: Verlag Dr. Rudolf Habelt. ra m Özgüç, Tahsin. 1999. Kültepe-Kaniš/Neša sarayları ve mabetleri, The palaces and temples of Kül- be rg tepe-Kaniš/Neša . Ankara: Türk Tarih Kurumu Basımevi. er Özgüç, Tahsin. 2002. Anatolische Fürstensitze. Von der Frühbronzezeit bis zu den assyri-schen Faktoreien. In Die Hethiter und ihr Reich: das Volk der 1000 Götter, 42-46. Stuttgart: Kon-rad Theiss Verlag. Orthmann, Winfried. 1967. Zu den „Standarten“ aus Alaca Höyük. Istanbuler Mitteilungen 17: 34-54. 106 rhA Orthmann, Winfried. 1975. Der alte Orient. Propyläen Kunstgeschichte 18. Berlin: Propyläen eo Verlag. logij Parzinger, Hermann in Nikolaus Boroffka. 2003. a S Das Zinn der Bronzezeit in Mittelasien I . Ar- ta chäologie in Iran und Turan 5. Mainz: Verlag Philipp von Zabern. re ga B Parrot, André. 1959. Mission Archéologique de Mari II: Le Palais. Documents Et Monuments. ližnj Paris: Librairie Orientaliste Paul Geuthner.ega v Pernicka, Ernst. 1998. Die Ausbreitung der Zinnbronze im 3. Jahrtausend. In Man and En-zhod vironment in European Bronze Age, Mensch und Umwelt in der Bronzezeit Europas , ur. Hänsel, a - O Bernhard, 135-147. Kiel: Oetker-Voges Verlag. d p delsware. In dk Troia. Archäologie eines Siedlungshügels und seiner Landschaft Pernicka, Ernst. 2006. Metalle machen Epoche – Bronze und Eisen als Werkstoffe und Han- re , ur. Korfmann, er Manfred O., 349-352. Mainz: Verlag Philipp von Zabern. am neič Pernicka, Ernst, Sinan Ünlüsoy in Stephan W.E. Blum (ur.). 2016. Early Bronze Age Troy: ga n Conference held at the University of Tübingen May 8–10, 2009 lit . Studia Troica Monographien 8. Chronology, Cultural Development and Interregional Contacts. Proceedings of an International eo Bonn: Verlag Dr. Rudolph Habelt. ika d o k etery of Ur ca z . Ann Arbor: University Microfilms International. Pollock, Susan. 1983. The Symbolism of Prestige: An Archaeological Example from the Royal Cem- on Pollock, Susan. 1991. Of Priestesses, Princes and Poor Relations: The Dead in the Royal Cem- dnje bgo etery of Ur. Cambridge Archaeological Journal 1(2): 171-189. ro na Radner, Karen. 2008. Lapislazuli, Glas und Gold. Fernhandel im Alten Orient. In Fernhandel ste d in Antike und Mittelalter, ur. Bohn, Robert et al., 9-24. Stuttgart: Konrad Theiss Verlag. obe A Salzmann, Eveline. 2019. Silver, Copper and Bronze in Early Dynastic Ur, Mesopotamia. A High-Res-nja He olution Analysis Approach . Der Anschnitt, Beiheft 41. Bochum: Deutsches Bergbau-Museum.llm Tolstikov, Vladimir P., Michail Ju. Trejster in Christian König. 1996. Der Schatz aus Troja: uth Schliemann und der Mythos des Priamos-Goldes . Stuttgart, Zürich: Belser. Kram Seeher, Jürgen (ur.). 2000. Die bronzezeitliche Nekropole von Demircihüyük-Sarıket . 1990–1991. berg Tübingen: Wasmuth.er Stein, Gil in Mitchell S. Rothman (ur.). 1994. Chiefdoms and Early States in the Near East: The Organizational Dynamics of Complexity. Monographs in World Prehistory 18. Madison: Pre-history Press. Treister, Mikhail. 2002. The Relative and Absolute Chronology of the Trojan Treasures. In Mauerschau: Festschrift für Manfred Korfmann 1, ur. Aslan, Rüstem et al., 245-258. Rem-shalden-Grunbach: Greiner. 107 rhA eo Van de Mieroop, Marc. 1999. Literature and Political Discourse in Ancient Mesopotamia. gijlo Sargon II of Assyria and Sargon of Agade. In Munuscula Mesopotamica, ur. Böck, Barbara et a S al., 327-339. Münster: Ugarit-Verlag. ta ga B gschaftsbestattungen, The Royal Cemetery at Ur and the Problem of the So-called Atten- re Vogel, Helga. 2014. Der Königsfriedhof von Ur und das Problem der so genannten Gefol- ližnj dants Burials. In Gewalt und Gesellschaft: Dimensionen der Gewalt in ur- und frühgeschichtlicher ega v Zeit, Violence and Society: Dimensions of violence in pre- and protohistoric times, ur. Link, Tho- oda - Ozh mas in Heidi Peter-Röcher, 169-286. Bonn: Verlag Dr. Rudolf Habelt. Weisgerber, Gerd. 2009. Prähistorischer Zinnbergbau in Mittelasien. Türkiye Bilimler Akade- d p misi Arkeoloji Dergisi 12: 237-258. dk Wemhoff, Matthias et al. (ur.). 2018. re er Margiana. Ein Königreich der Bronzezeit in Turkmenistan. am Berlin: Michael Imhof Verlag. neič ga n Winter, Irene. J. 1985. After the Battle is Over: The ‘Stele of the Vultures’ and the Beginning eo of Historical Narrative in the Ancient Near East. In Pictorial Narrative in Antiquity to the Mid- lit dle Ages, ur. Kessler, Herbert L. in Marianna Shreve Simpson, 11-32. Studies in the History ik a d of Art 16, Center for Advanced Study in the Visual Arts, Symposium Series 4. Washington, o k D.C.: National Gallery of Art. on go Predynastic and Sargonid Graves excavated between 1926 and 1931. Publications of the Joint dnj e b ca z Woolley, Charles Leonard. 1934. Ur Excavation. Vol. II: The Royal Cemetery. A report on the Expedition of the British Museum and the Museum of the University of Pennsylvania to ro Mesopotamia. New York: Trustees of the two Museums. na ste d Woolley, Charles Leonard. 1939. Ur Excavations, Vol. V. The Ziggurat and its Surroundings. Publi- ob cation of the Joint Expedition of the British Museum and of the University Museum, University e A of Pennsylvania, Philadelphia, to Mesopotamia. New York: The Carnegie Corporation. nj a He Woolley, Charles Leonard. 1955. Ur Excavations. Vol. IV, The Early Periods. A Report on the sites llm and objects prior in date to the Third Dynasty of Ur discovered in the course of the excavations . Publi- uth K cation of the Joint Expedition of the British Museum and of the University Museum, University ra m of Pennsylvania, Philadelphia, to Mesopotamia Philadelphia: Cambridge University Press. be rg Woolley, Charles Leonard. 1965. Ur Excavations VIII. The Kassite Period and the Period of the Assyri- er an Kings . Publication of the Joint Expedition of the British Museum and of the University Muse- um, University of Pennsylvania, Philadelphia, to Mesopotamia. London: British Museum. Woolley, Charles Leonard. 1974. Ur Excavations VI. The Buildings of the Third Dynasty. Publi-cation of the Joint Expedition of the British Museum and of the University Museum, Uni-versity of Pennsylvania, Philadelphia, to Mesopotamia. Philadelphia, London: Trustees of British Museum and University Museum, University of PA, Philadelphia. 108 rhA Woolley, Charles Leonard. 1976. Ur Excavations VII. The Old Babylonian Period. Publication eo of the Joint Expedition of the British Museum and of the University Museum, University of logij Pennsylvania, Philadelphia, to Mesopotamia. London: British Museum. a S ta Yalçın, Ünsal (ur.). 2018. Anatolian Metal VIII: Eliten – Handwerk – Prestigegüter. Der An- re schnitt, Beiheft 39. Bochum: Deutsches Bergbau-Museum. ga B frühbronzezeitlichen Fürstengräber von Alacahöyük. In ega v Anatolian Metal VIII: Eliten – Hand-zh werk – Prestigegüter Yalçın, Ünsal in H. Gönül Yalçın. 2018. Könige, Priester oder Handwerker? Neues über die ližnj Bergbau-Museum. , ur. Yalçın, Ünsal, 91-122. Der Anschnitt, Beiheft 39. Bochum: Deutsches oda - O d p Yener, K. Aslıhan et al., 2015. New tin mines and production sites near Kültepe in Turkey: a re third-millennium BC highland production model. Antiquity 89(345): 596–612. dk Zettler, Richard L. et al. (ur.). 1998. am Treasures from the Royal Tombs of Urer . Philadelphia: Uni- ič versity of Pennsylvania, Museum of Archaeology and Anthropology. ne ga n Heinrich Schliemann im Römisch Germanischen Zentralmuseum lit . Kataloge vor- und frühge- Zimmermann, Thomas. 2006. Die bronze- und früheisenzeitlichen Troiafunde der Sammlung eo schichtlicher Altertümer 40. Mainz: Verlag des Römisch-Germanischen Zentralmuseums. ika d o k cultural significance. ca z Anatolia Supplement series Zimmermann, Thomas. 2008. Ceremonial mace heads in Bronze Age Asia minor and their on Zimmermann, Thomas. 2009. Frühmetallzeitliche Eliten zwischen Ostägäis und Taurusge- dnje b 2: 341-353. go birge im 3. Jahrtausend v. Chr. – Versuch einer kritischen Bestandsaufnahme. In Aufstieg ro von Eliten in vor- und frühgeschichtlichen Gesellschaften“ ste d , ur. Egg, Markus in Dieter Quast, 1-30. und Untergang. Zwischenbilanz des Forschungsschwerpunktes „Studien zu Genese und Struktur na Monographien RGZM 82. Mainz: Verlag des Römisch-Germanischen Zentralmuseums. obe Anja He uth Krallm bem rg er 109