_________________
| glasilo novomeških gimnazijcev j
\ ..:'
-v n.
\


\ (
K
A
VVftl.. _r.y
/-?— VV1- ^
J v	j
4? A
X h-X t
\K
i !
/*4 ■' •'•
■ ‘k . •• H \ •> /
V* 'Sj£/ (
t ■ v
r' /	r f


X. 4 •
\
z
*V.
/ X "X "
A, XV

N
'‘v;
\ ..*•
. SN
v


r

X
\,.i
M
i

'-K
\x
/ j
]i
s*»
A
•-v
A-
A
• IV'
li
■x X
\
>

v-

v>
/i ce stezice stezice stezice stezice stezice stezice stezice stezice stezice
3 "!	:
stez
■V



6. ŠTEVILKA STEZIC VAM NA SVOJIH, STRANEH ?RINA3A:
'i
-ob slovenskem kulturnem prazniku f\. ...
'	-r'	.. 3	:
nina -razstava sodobne- italijanske knjigo
- 'H 'v- :a
•v
m.burgar -kaj jo več
m.	komclj -zanimiva razstava v studi j skl: knjižnici
n.	n, -ljubim tc, julija m.milcna -zakaj
v a ne' -luč gori na balkonu -oprosti ' M V-rir'c
largo -zimsko rožice -strah
1
H

mateja -sanjala sem nataša -praznovanje v gorah berite med odmorom nagradni kviz
tt
H
1-3
tt.
t>
H3
v,

naslovna stran:
milčok koncij -A.GRBN, FR.PREŠEREN, A * SMOLE .
NA PREZEKU
uredniški odbor NINA GOLEŽ,MILAN MARKELJ,META ROBIČ glavni urednik SLAVKO SPLIHAL odgovorni urednik JOŽE UHAN tehnični urednik DANCI BREŠČAK
likovna oprema DARKO DUH.MILČEK ICOMELJ,MOJMIR BEL^VIČ
mentor in korektor PROF* JOŽE SEVER
cena izvoda $0 dinarjev
stezice stezice stezice stezice stezice stezice stezice stezice stez:
/
OB SLOVEUSKfM
Če je resnična pesnikova be— seda, da ga more prav razumeti le tisti, ki pozna n j ego-' vo domovino, potem to gOtovo . velja za nas, Slovenee:Vodnika nam je rodilo ljubljansko polje, odmeva joče. v glasovih .. gorenjske narodne pesmi, Gre-,., gorčica so nam dalegoriske planine ob bregovih bistre Soče, Aškerca nam je dala zelena Štajerska s svojimi zgodovinskimi spomeniki, dr. Franceta Prešerna pa nam je dal
na j lepši predel, blejski kot.	ci, i
"0, Vrba, srečna, draga vas domača!"	:v	- .-Cctr
Kje je Slovenec, ki bi ne poznal te čudovite pesmi, ob kateri nam nehote zatrepeta srce ob misli na pesnika in njegovo usodo? In kje je pesnik, ki je zapel 'svojemu rojstnemu kraju enako pesem in v njej izpovedal svojo veliko ljubezen in bolečino, ki mu je bila plačilo sveta? Tak
je bil Pr e še$-en-$--v ee-predan—domovini ■ in—revolTiclnrtarnim.
idejam, najčistejši ljubezni in svojim prijateljem. Takemu je prezgodaj smrt pretrgala nit* življenji in tak je
njegov duh ostal med .nami...V.es ;slqvenskl_.no.ro.d. izgovor.ja_
njegovo ime s spoštovanjem, vse slovensko ljudstvo ga s ponosom imenuje svojega največ j ega pesnika, zakaj njegove ' pesmi so in bodo ostale nesmrtne. Ne samo Slovenci, .vsi Slovani čislajo prvaka slovenskih pesnikov. PrešernOve'poezije so zaslovele daleč preko meja slovenske dežele in razglasile ime in čast slovenskega naroda po vsem izobraženem svetu, Z njimi je Prešeren dokazal, da je tudi slovenski jezik sposoben ustvarjati največ j c umetnine, in ni le jezik hlapcev in dekel, kot ga je imenovala nemškutar-ska gospoda, ki je stoletja Zatirala šlovensko ljudstvo.
Že s prvimi pesmimi se je povzpel visoko nad vse dotedanje poskuse| njih oblika je ubrano po mojstrskih vzorcih sve-
tovne literaturo, njih vsebina je izpoved -pesniške duše, ki v njih izraža svojo bolest. Od dne, ko je v trnovski cerkvi, spoznal Julijo, so njegova najglobljo domovinska čustva p-ovezana z ljubezenskim hrepenenjem, samoodpovedo-vanjem in 'otožnost j o, nj egove pesmi so čašo pono'sa in obupa, radosti in bolesti, borbe z življenjem in usodo. In pri tem ni nikdar pozabil, da je sin slovenske zemlje; b'i-1 je glasnik novih, boljših časov in razodel je svetu visoke cilje in ideale, da bi ubežal praznoti življenja. Pokazal je odpor proti svetu in dobi, ki ni razumela nove umetnosti,in z duhovitimi zabavljicami osmešil svoje nasprotnike, Ni mu bilo treba iskati zgledov svojim poezijam drugod; narekovalo mu jih je njegovo srce, zajemal jih je is nesreče svoje domovine. Zanjo je žrtvoval vse; osebno srečo, zdravje in ljubezen, dol ji je npjdragocenejše ,, kar je premogel -svoj’e nesmrtno Poezije, katerih neminljiva lepote se je kot mogočna luč razlila po svetu, in u-vrstila tudi slovenski narod med večje in številnejše, ki so imeli takrat že. bogato kulturno tradicijo.
In narod mu ni ostal dolžan!'Šel je po poti, ki jo je Prešeren začrtal v svojem labodjem spevu, Zdravljici. Že tik pred svojo smrtjo je doživel prvi žarek svobode v revolucionarnem letu 1848, ki ga jo prekril oblak intrig in podkupovanja, ,A zadušiti ga ni mogel! Počasi in vztrajno se je slovenski člo.vek boril za svpje pravice in končno s Prešernovimi Poezijami na srcu stopil v zlato svobodo,
V teh najtežjih dneh je bil dan njegove smrti -S.februar-proglašen zar slovenski kulturni praznik.
Samo eno knjigo je dal doktor France Prešeren Slovencem, a je ta zato toliko večji dar resničnega,, velikega pesnika,- v katerem se kot v soncu zrcali slovenska kulturna njiva. Upravičene je zapisal Stritar o njej:"K o b i se s kl-'i c a 1 i narodi pr e d s. cd nji sto naj se izkažejo, k- a ko so gospodarili z izročen im i talen-ti,kako se je vsak po svoje udeležil ves n ljne, Človeške omike, snel bi sc mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobnimi bukvicami, kateri m se Prešernove Poezije pravi,"
Ko danes tako slavimo Prešernov spomin in hkrati.kulturni praznik vseh Slovencev, se ne moremo prav vživeti v tež-, ke. čase, ki jih jc preživljal Prešeren, ko je "bil slcvcn-
ski narod zatiran in poniževan. Zdaj živimo v svobodi in mladi smo še-. Spoznavamo svet okoli sebe, polni pomla -danskih upov, čutimo ga in utripamo z njimi In ker upamo, smo tudi razočarani. Zakaj, kakor po dežju spet posije sonce, kakor dan pride za nočjo, tako se spreminja naš notranji svet, V tej zakladnici čustev zajemajo mladi literati in.se poskušajo s peresom, zdaj bolj, zdaj manj u-spešno. Mnogo pesnikov in pisateljev je po Prešernovi smrti stopalo po poti slovenskega Parnasa ‘in nekateri med njitni so dosegli sam vrh, Med nami se zdaj rojeva nova generacija, stopa ali poskuša stopati po stopinjah svojih vzornikov. Pomagati jim je treba pri teh prvih korakih, jih učiti in vzpodbujati*
.	uv m •' '
Tudi tako sc bomo oddolžili Prešernovemu -opominu,
(govor s Prešernove proslave)
Sodelavci Stezic smo letos v počastitev Prešernovega spomina spet pripravili prireditev,, na kateri so sodelovali s svojimi sestavki mladi literati, ki objavljajo v Stezicah, Take vrste proslava je zelo zanimiva in upamo, da bo prešla na naši gimnaziji v tradicij o, N j en' namen- je, do pokažemo sv o j e literarne dosežke, svoje prvence in jih približamo poslušalcem, hkrati pa naj bi bila tudi podoba kulturnega življenja na našem zavodu„
Letošnja proslava je brez dvoma lepo uspela, V sestavkih mladih avtorjev" je bilo čutiti doživetost, ki je bila včasih bolje, včasih slabše izraženo. Posebno so uspele pesmi našega najboljšega pesnika Milana Marklja, zaslugo pri uspehu po .ima tudi recitator Franc Erpič, Prireditev jo čudovito poživila glasbena spremljavo prof. Staneta Finka, pa tudi oba mlado glasbenika -Marko Pic ek in violinist Zdravko Budna- sto lepo prispevalo k uspehu,.
Ob koncu je tov, ravnateljica v vzpodbudo razdelila lepe knjižne nagrade sodelavcem Stezic in mladim glasbenikom, Za svoje prispevke v Stezicah so bili nagrajeni Milan Mark-elj, Miran Kovič, Irena Markelj., Barbara Videčnik in Milček Komelj > nagrad e pa so dobili še Zdravko Budno in Marko . Picek izmed po - -ntkov ter Dan*- T>r~xx«y-Nino Golež in Slavko Splihul za s..:■’ ~ .	^ . __ urejanj
Stezic^	.
Upamo, da sc bo po tej prireditvi ojunačil še kok neznani avtor in bo objavil Svoje pesmi ali prozo v STEZICAH,
%■
Pl	n	\ ~
lil	o	v
Ip
vjO
its a ^
V v v
Čeprav jo bilo že lani veliko govora o ostrejši ločitvi dela mladinske organizacije in šolske skupnosti, se zdi, ds marsikomu ta diferenciacija ni popolnoma jasna.Menim, da je prav, da tudi v Stezicah nekaj povem o tem.
Ko je noš lanski mladinski komite uvidel, da ne more.u-spešno izvrševati svojega dola zaradi preobilice raznih dejavnosti, je sklenil, da prepusti nekaj krožkov,Šolski skupnosti, ker se bolj ujemajo z njeno dejavnostjo. Mladinski aktiv bi so tako laže posvetil svojim osnovnim nalogam, -|ed katerimi je najvažnejše kvalitetnejše idejno-vzgejno delo. Težko jo potegniti ostro mejo med ŠS in ZMS na šoli. Menda je vsem jasno, da je ZI.T predvsem politična organizacija, SS pa samoupravna institucija dijakov. Nedvomno ni lahek odgovor na vprašanje, katera organizacija je na šoli važnejša. Gotovo se to vprašanje ne bo tako ostro pojavljalo tam, kjer ZM in ŠS v redu izvršujeta svoje naloge. Bolj pereče pa je to vprašanje tam, kjer ima ena že tradicijo, druga pa se šele bori za svoj obstoj,
Tako stanj o je tudi ne naši šoli. ŠS se vsako leto znova in znova obuja in oživlja, vendar se stanje bistveno ne izboljša. Pc statutu šole ,kj er ima svoje mesto tudi ŠS, imajo dijaki v svoji samoupravni organizaciji svoje pravice in s'tem tudi svoje dolžnosti..Vedno pa, ko pregledujemo in ocenjujemo delo dS, vidimo, da nismo dosegli tistega, kar bi lahko. Za te neuspehe pa smo krivi sami -tako kot dijaki kot člani ZMS,
ZMS vzgaja svoje kadre z raznimi seminarji, mladinskimi političnimi šolami, predavanji itd. Dele ŠS pa je največ odvisno od tega, ali se mladi aktivisti zavzemajo za to, da bo šolska skupnost res opravičila svoj obstoj, Davno mladinska organizacija ima nalogo, da za to poskrbi. Pri njenem idejno-vzgoj nem delu ni dovolj to, da mladinci v klubih o nečem razpravljajo; treba je težiti zc tem, da vzgojimo tako mladino, ki b^ vredna, da prevzame našo socialistično izgradnjo v svoje roke. Ne moremo pa si predstavljati, da bi graditelj socializma in komunizma ne poznal samoupravljanja, te osnovne značilnosti naše družbe-
ne stvarnosti, Ni pa dovolj poznavanje samoupravljanja iz knjig, ampak ga je treba spoznati neposredno, kar je v šoli najlažje v razredni in šolski skupnosti. Pri ten pa po-udarjan zlasti to, da ni dovolj biti član RS oziroma SS, ampak je treba tudi aktivno sodelovati. Kdor pa misli, da ŠS ne opravičuje svojo vloge, ki jo ima s šolskim statutom, in no deluje tako,kot je treba, naj najprej povpraša samega sebe, kaj je že storil za izboljšanje takega stanja.Vem, da so ned nami tudi taki, ki bi lahko dejali, da so že marsikaj poskušali, pa niso uspeli. Pri vsem ten je najbrž hajvečkrat krivo dejstvo, da so nastopali preveč samostojno in spontano ter večkrat celo nepremišljeno in tako seveda niso mogli uspoti. Na zadnji konferenci ŠS je bil zato izvoljen nov odbor za pritožbe, ki, upajmo, ne bo zgolj na papirju. Kar hočemo urediti ned seboj, uredimo legalno!
S ten bodo naše zahteve in mnenja bolj pretehtana, kar bo nedvomno rodilo tudi boljše uspehe.
'■'atija Burgar
%
V ENI IZMED PRIHODNJIH ŠTEVILK BOMO ZAČELI OBJAVLJATI REPORTAŽE 0 MLADIH PO SVETU
			
'r		p	
■ '			
POD NASLOVOM
V NOVI RUBRIKI BOSTE LAHKO BRALI, KAKO ŽIVI, DELA IN SE ZABAVA MLADI Ih; OD ŠVEDSKE DC INDIJE, OD BRAZILIJE DO JAPONSKE.
Uredništvo STEZIC se zahvaljuje
tov o prof. VASJI RJISOVI za pomoč pri pr opravljanju rove rubriko.
ukai° QQW.
‘p9r- na ‘■1aa srečuj ero na naših cestah lična vazica,, .kombije, sanitete, gasilske avtomobile, kurir j,'e'^..; tur 'iste in postna vozila, ki jih izdeluj e. novomeška-tovarna motornih vozil IMV, Postala so - ž.e d el nase vsakdanjosti in ,ne vzbujajo več pozornosti,kot so jo prva leta, ko.je bila tovarno še na 'začetku svoje razvojne poti -phstalo.. so nepogrešljiv del našega mestnega prometa. Le malokdo pa pb pogledu na ta vozila pomisli na požrtvovalni kolektiv, ki jih je ustvaril, no težavo, na katere je naletel' v prvih lotih proizvodnje,- ko sc je iz mehanične delavnice roje-
vala moderno tovorna, postajala Vsak dan večja in večja, sc razvijala tako kvalitetno kot kvpriiitetno,pošiljala na trg vedno nova in nova vozila,prilogoj ena potrebam mestnega in medkrajevnega prometa.Kolektiv IMV je bil. kos 'ježki nalogi,ki mu jo je dola družba, njegovi proizvodi so osvojili domači trg in tako prihranili mnogo *dcviz,lci bi bile potrebne za nakup takšnih avtomobilov. Pa ne samo-
to, praktična in lepa vozila so vzbudila pozornost tudi onkraj naših meja. Tudi tuji kupci- sc sc začeli zanimati'' za kvalitetne proizvode naše avtomobilske industrij e in-kmalu so bile sklenjeno prve pogodbe za,izvoz. Sprva-'sc izvažali v vzhodne države, v Bolgarijo, Turčijo in severno Afriko, potem pa tudi v Avstrijo in'.še nekn.tere drža-.-, ve na znhoduv To je.pomenile za kolektiv-. Industrije mo- ' tornih vozil veliko in pomembno preizkušnjo, saj so vozila naletela na močno konkurenco dobro-organizirane- mre-
že priznanih avtomobilskih tovarn. Tu odloča o uspehu' predvsem kakovost, praktičnost, estetski videz, pa tudi cena. Kolektiv novomeške Industrije motornih vozil sc je zavedal svoje odgovornosti do družbe in njegovi napori , borba za dvig kvalitete in'proizv '-dnje, so rodili pričakovani uspeh. Njegovi proizvodi s- uspeli prodreti na mednarodno tržišče. Vendar pa ta borba ni bila edina, saj sr razvijajoči sc kolektiv čakale še mnoge druge težave.
. loktiv, ki je medtem tudi sam rasel, saj je .bilo za proizvodnjo večjega števila avtomobilov potrebno tudi delavnih r'k, in sedaj zaposluje že precej p1" '
^clavccv, sc je moral modernizirati, p t. > val' je novih strtjev in več delovnega prostora. In tu sc je nenadoma zataknilo..'. Mesto, kjer so predvidevali nadaljnji razvoj in graditev nove delovne hale, je urbanistični načrt do-, ločil za prostor nekega manjšega podjetja. Sedaj je nastalo pereče vprašanje: Ali naj sc začasno ustavi razvoj tovarne, ki j o ravno v ten času na višku svojega uspeha Ln je prav od hitro in kvalitetne proizvodnje -za kar
pa Jo nujno potrbno mnogo več delovnega prostora- odvisen njegov nadaljnji plasnon na dona5on in na tujen tržišču, ali pa naj so spremeni Urbanistični načrt Novega nestn. Kolektiv IMV se je upravičeno čutil prizadetega in se.je potegnil zn svoje pravico« Družba, kateri je toliko pomagal, je odločila pravilna in kolektiv novomeške IMV sedaj z vso naglico gradi novo delovno halo, ki nu bo omogočila dvigniti produkcija od sedanjih 5-6 na'9-16 avtomobilov,na dan.
V okviru kulturnega sodelovanja ned Italijo in Jugoslavijo je bila prejšnji mesec v avli Študijske knjižnice Mirana Jarca razstava italijanskih knjig, ki jo je pripravila Vladna knjižnica iz Gorice, Otvoritvi 18,januarja je pri-stvovalo tudi nekaj dijakov našega zavoda.
Razstave je otvoril gospod Guido Manzini, direktor goričke knjižnice. Dr, Manzini je v otvoritvenem govoru poudaril, da tn razstava ni prikaz visokih knjižnih en^t ali bibliografskih vrednosti, ampak je njen namen, prikazati povprčno višino, ki jo je dosegla italijanska kultura na posameznih področjih po zadnji svetovni vojni. Razstava obsega namreč 356 del z raznih področij: geografije, zgodovine, beletristike in različnih panog znanosti, V posebnem oddelku so razstavljene knjige o pokrajini Benečiji - Julijski krajini, Ta mejna pokrajina je namreč Še •obno važna za zvezo med Italijo in Jugoslavijo,
Mislim, da je razstava doseglo svoj osnovni namen- kulturno zbližanjc obeh narodov, saj smo navzoči s prisrčnim ploskanjem potrdili besede dr, Guida Manzinijn, posebno še, ko je na koncu spregovoril v slovenščini
/ODODNC jTALUANfKE
« KM JI čx£
°iwb se 7ct rjKobm visti 1 %wv. poMm jfc um.,
- tim med njimi ;a n/ ua£ zitr Vkue
:arr je v zečetku j'.nuerjr. stepli v etudijsk‘e knjižnic.-',-'
■jo videl nen Vodn^’rmzsta;vb* Ko ji! trdil 'd vitrine d > vitrino, jo vidci'* kako heizpi: 'sno. je kosilo sart igd nr.šili umetniki in znanstveniki., v...mihulcm letu. ~P :
'	.	m • ■ '
•Skr-r-jda jc bil roaajhen prostor zn. .delv...;vsch tistih pisateljev, slikarjev, kenp-nistiv /in znanstvenikov, ■•ki-.
30 nas zapustili lani.
■dne .no j pomembnejših teh imen je Fran Ksavcr Hoško - ljud- ' ski pripovednik in poleg F.S.Finžgar ja najbolj značilen e • potnik moderne-.:-. Fd en-.redkih pisateljev jo, ki si jc s. e/. / sv-j jp klpnro dcmnČo, c včn^r prav pa c tič n; mehk-" besede, Utrl pat -v' st c o' najširše ljudske -množice. Skoraj j c ni i' a.love/iske-matere,-' ki "bi. n c.: brala njegovo lepe povesti Ha ■ lj "ni, saj ,je tu pr v m .'torinski in domovinski ljubezni ^svetil toliko lepih besed.
C dušu Kozaku, ki sc je z Maskami za vedno zapis'1 v slovansko književnost, san še pisali v prvi letošnji številki. .
Sl: or o istočasno- z njim - j-o:	pero tudi J H c Fah'r -
njegova smrt j c najbolj pri za d cin .Pr-im rccy saj je pr v' ' nj in posvetil najpomembnejša dela.
Tej vrsti slovenskih pripovednikov je sledil tudi pesnik in reva javec Pucelj, ki je,bil.v svojih mladih letih so-rudnik novomeškega' dijaškega lista Izp-'d Gorjancev. rJ , ■
••	/. ■ -	• 1 O .	'■	■ *
• j Ster slovensko besede j c "bil tudi tragično preminuli dr.
' rcl Dobi da - ravnatelj Porodne galerij o.-v ^ ubij ni iri aovemben strokovnjak z slovensko likovno umetnost. Dobida ja n pisal precej monografij sl- venskih slikarjev (bil je n*, j boljši p o znava v ec Bož id r j Jakca), urednik razst vnih talogov, slovenski jezik-.m-. je: ob--g til tudi s prevodi iz .lahtne francoske literature.
jart je posegla lani tudi mod mlado, ki so komaj začeli sv04 j c delo. Vzela nam jo simpatičnega -igralca Janeza Čuka in la. d e go slikarja Dušana P '	' o a . Od rvfropp " -	.- - v«rr-a~
"očije pa jo. ..... *•
.	-	i j i> e. j Iva. na Cankarja.
P'leg teh - okoj nih umetnikov je še dolga vrsta imen znonet v mrikov in strokovnih pisateljev, ki so s svojim delom bog- tili slovensko znanost. Med njimi jc dr. .Tiaks Samec pose el v svetovni vrh kenijskih znanosti,pionir slovenske telovadbe dr. Viktor Murnik pa je za Franom Levstikom prvi pisal'o tej stroki.
Bližal se je september. Julije se je že vpisala v Če-
*' i •. -'.v-
trti razred splošne gimnazije in se pozanimala, kdaj se prične pouk. Vse to ji je bilo mučno. Najraje bi še kar naprej ostala pri stari mami na deželi in se hodila kopat s sosedovim Markom, ki je bil leto dni starejši od nje. Najbrž ne bo nikoli več tako lenih dni, kot so bili ti pri stari mami. Oo no jo lcr'nponnilti n,' r;r. ji nyri

Dnevi so hitro minevali in pripraviti se je bilo treba za šolo. £e dva dni: sobota in m delja, v ponedeljek pa bo četrti usodni dan za Juli jo. 1rvi je bil, ko se je vpisala v gimnazijo in potem vsako leto po eden. Letos bo že četrti po vrsti„
"Kaj, če bi šla nocoj v kino?" si je dejala Julija.
STLZTC2, $Wuar 1965
Slaba stran te domislice je bila v tem, de je morala prej
*
prositi mamo za dovoljenje. Iaredila je načrt, kako bo priči© k njej v kuhinjo, ^o z lepimi besedami pretentala in njena ljuba mamica jo bo pustila,kamor bo hotela. Ležeč na kavču in premišljujoč načrt, je Julijo predramil mamin glas:
"Julka,.ali pojdeŠ nocoj kaj ven?"
"Le vem. Lokaj?." je vprašala Julija.
"Sosedova Lučka je prišle vprašat, če greš morda v kino.
"Ali grem lahko, mamica?" je vso vesela vprašala Julija.
"Pojd?, samo. da se i boš potem celo leto pridno učila!
"Da, mamica, pridna bom!"
Julija je vzela jopico in stekla po stopnicah na cesto, kjer jo je čakala Lučke.
Podali sta s? roko, ker se že cele počitnice nista videli. Bili sta najboljši prijateljici še iz osnovne šole.
"Zdravo,Juli ja! Kako si, kaj preživela nočitnice?"
"Hvala, še kar dobro. Bila sem pri stari mami. Kje si bilo pa ti?"
"Ah, vsepovsod me je bilo dovolj. Najprej, sem. bile tri tedne na morju,: nato dva tedna v Beogradu, nekaj dni sem s starimi prijatelji taborila ne Vršiču in ostali čas sem se dolgočasilo. Vidiš, kakšne zanič počitnice. Komaj že čakam začetek šole, toda ne zaradi kopice učenja, ampak zaradi družbe. Saj me poznaš."
Juli ia se je malo zamislila. Sama si ne bi mogla privoš-
r~' T
Jm X~i
i: L i' D T L T
H A T
žiti tokih počitnic.
II.	•
■%>
Velik direndaj j c bil v ponedeljek pred gimnazijo. Prihajali so dijak:* . Sasi stari znanci, ned: njimi' nekaj prvošolcev. Pogovarjali so se vse mogoče 'in nemogoče stvari. Julija je stala s svojimi sošolkami in sošolci' ob Vhodu v
gimnazijo. Samo še Lučka je manjkala, drugače so bili vsi, fazen; tistih, ki' so zaostali. Pet minut je še manjkalo do osmih, ko je Lučka vsa zasoplo pritekla med družbo.
"Zdravo! '*	;	’
"C, Lučka!” so jo veselo'sprejeli sošolci.
"Kod si hodila toliko česa;-Lučka?" jo je z zanimanjem vprašala Julija.
"C, Julija! Saj te še videla nisem. Da ne boš mislila, da sem zaspale, kje po! tekaj specialnega, Julija. Ravno zate."
Sošolci so jo spraševali, ka j se je zgodilo. Lučka je zamižala, ker je vedelaykako je sedaj imenitna. Vendar se je dala pregovoriti in je začela s skrivnostnim glasom:
"Veste ,kaj sem zvedelo? Gimnazija dobi novega procesorja."
"Kaj?” so vsi vprek zaklicali.
"Da, natanko tako.Cd očeta sem komaj izvedela. Pa še ena novost. Lovi procesor bo naš razrednik. Učil bo kemijo , biologijo in fiziko. Eoj oče nas bo letos učil samo matematiko . To bomo uživali."
STEZICE, fabmiar
9
L A D 7 L T T D A T TIT.
Četrti c je bil dodeljen razred v drugem nadstropju.
Vseh trideset se je hotelo naenkrat preriniti skozi odprta vrata. Usedli so se tako, kot so sedeli prejšnja leta. Juli ia v zadnjo klop, Lučka pa v prvo. Julija je delala red zadaj, Lučko spredaj. Vs" so ju morali ubogati.
Razrednik je storil v razred. Pogledal je vsakega dijaka posebej. Njegove oxi so se srečale z Julijinimi. Julija je vztrepetal^ in si tiho dejala:
"Ne, to ne more biti res. To ni on."
Profesor se je zamislil, o se je pravočasno zavedel. Stop*1 je k mizi in začel klicati dijake po imenih. Julije je bila prva. Poklical jo je:
"Julija Drcnčič. le vsa leta hodite tukaj v šolo*?"
Glas se mu je za spoznanje tr ;sel.
"Da!" je rekla Julija poltiho, kar ni bila njena navada. Lučka sc je takoj obrnila k Alešu, ki je se "el poleg nje in mu tiho dejala;
"Ti, z Julijo in tem procesorjem pa ni nekaj v redu, se ti ne zdi?"
Aleš je zamolčal odgovor, ker ga je procesor strogo pogledal .
"Sedite, Julijo!" je dejal procesor Doris in poklical naslednjega dijaka.
TV.
Julija si je podpiralo glovo z rokom!, se zagledala v klon in premisiievala. Priklicala si je v snom'n poletne
počitnice pri stari mami pred tremi leti. Takrat ji je bilo šestnajst let. Kakor se bi zgodilo včeraj, tako se je še vsega spominjala.
Poletni večer je bil, ko je spremljala sosedovo Mojco, ki je šla čakat svojega brata na postajo. Takrat se je z njim seznanila in takoj ji je bil zelo všeč. Celo noč je o njem sanjala. Čez nekaj dni sta začela skupaj hoditi na kopanje, nekega večera sta se skunaj vračala iz kina. Deževalo je. Imela sta star in raztrgan dežnik,
tako da bi bilo bolje, če ga ne bi imela, ga vsai nesti ne bi bilo treba. risti moker večer .je bil najsrečnejši za Juli jo..ke sta prišla do doma, ko jo je Moris prijel za .roko in.dejal:
’’Rad te imam, Julija."
"Hvalaf" je dejala tiho.
• ;ry
■ 'OJ
S :
Privil jo je k sebi in jo nežno poljubil na mokre
•	.i sc ■> . ‘
oči in ustnice.
Poslovila sto se in si želelo lahko noč. Takrat sto
se zadnjič videla.
Julija je močno vzdihnila, da se je profesor za mizo zdrznil. Pogledal je v zadnjo klop in se snet srečal z njenimi kot nebo modrimi očmi. ki vedel, kako bo zdržal kotra.-zr^dnik. ip predavatelj v razredu, kjer sedi dijakinja,
ki jo ljubi. Pogledal je na uro, kdaj bo konec. Cči so .iu pogosteje uhajale k Juli ji, ki je nemo zrla predse.
L e vedno ga. je imela rada, toda ni mu mogla odpusti-
'■ :	• P	■■o-- V'	'	: _■
ti, ker se ni več vrnil. Tega se je procesor 3cx?- dobro SfeiCH, februart 1965	■ '	■::

M L A j T LITERAT
zavedal.
Ure je bilo konec. Procesor je dal znamenje, naj dijaki £redo, ker mora sam še nekaj napisati. Dijaki so odšli, le Julija je nemo obsedela in ga gledala. Prišel je k njej. Dal ji je roko in dejal:
"Dober dan, Julija.”
Juli 4a je ostala tiho. Spet je povzel bes-edo Doris: "Vem, da mi ne moreš odpustiti, ker se nisem n4koli
veš vrnil. Sedaj bova vsak dan skupaj. Ciej, da boš moja najboljša učenka!”
"Da, Doris. £ otrudile se bom, da boš ponosen name." "Hvala, Julija."
Dolg poljub je naredil konee prejšnemu življenju in naredil not v novo življenje Julije in Borisa. Vse lepo se je pričelo znova.


si-
Ah, daleč si zdaj
kakor zvezda na nebu,
ki ugaša v jutranjem svitu.
Ostal si le misel,
<3	ki nosi jo veter v daljavo,
Q	da tone v svetu.
p
Prišla je žalost, z njo grenak spomin, ogrnjen v tančico črnine...
CTUl-ICD, fhfcmEhrr
Zalog$ pvptonbur 54
' —»M, .... .	i':-»»itV1*'--#*. •»•>*•.«/». . .. . -  .4, -.—-a .#« w-. J-C, - —14.-L. ..	-	1


i
i . '
Vi.
BJC ۩m M lALtoMP
Glej, luč je na balkonu.
V eter, no zapiraj vrat,
\
da ne ugasneš še tega plamena.
V eter piha, luč gori,
smehlja se mi svetloba z balkona,
ne ugasne, le zakaj gori...
Morda so to spomini, želje, morda je to le utrinek sreče.
Glej, luč je na■balkonu, veter je ne ugasne.
fv v. • '•••
>Y
Crri ■ 4?i' v
It
Rekel sem ti, oprosti, in sem odšel,
■ VAM C
Oprosti;, da, to sem izgovoril!!-■ Takrat;. Ls;W 'vid el neb cr J’ zvezde sem božal z roko. j .Kato sem odprl oči,-' videl sem le oblake polne ledu,.ki padajo name. Zdaj čutim meglo, noč, temo...
Vse. drugo so sanje, prijetne, sanje. Ne želim, da bi še sanjal.
Oprosti, da rekel sem ti
• ->
v-, j;
T
LAECO-Z8HS6CC KOŽICE


>


./*
■..v
■EdzimC noču.nam
.'.... i • t
vsaka
"vfJožice prekrasne,
/f

■:	j: ]	.
•' aj naE .ved no jih st opi;
t
A	-jp.e\ žopet v od a
kot prred^-jnpčjo je -bil.

i
g ■	. y . ■
V Tddi t3anii,;.t;i- zbeže,
t 'It:1'	i ■ i	__
ko po sije nanje žar;eKV. rejnice:: zor 5 okus grenak teda/i pusti;, spoznanje, da slep doslej si bil.
Kadar ‘mislim. nar^jo/V \« j x,t
•r‘. •
•R
€,
si vedno govorim:
"Ko prvič spet jo srečam, ji vse povem."
A ko se srečava, samo pozdravim jo.
Strah, da upanje zbežalo, da besedica samo.ena q lahko.mi vse razblini v nič da mi grad podrc-v oblake že zgrajen, ne da mi govoriti.
%-O^eKL
£
anjaia sem
"Vstani, pojdi z menoj,"
poklical sredi noči me zvezdni je soj,
"teci, teci, ujemi me!
Pusti bridkost sedaj, pusti solze!.
P )glej, kako vse v temi se blešči ! Pozabi, da zate prave srečo ni!"
Tokia prek Širnih poljan,som tedaj, t okla, ne Želeč si na za j ;
' 'krat pa sem se zgrudila, zbudila ii! za jokala:11 Bom spet kdaj hodila?"
kJATA SA
PEAZMOmtiilE V CORAH
Pozno je bilo že, ko je utrujena Hilda legla počivat. U-rediti je morala kup tiskovin in podpisati mnoge račune.
V ponedeljek je pričakovala inšpektorja, ki je bil za vsa. ko malenkost tako zelo natančen,Skoraj bi pozabila naviti budilko.Končno je ugasnila luč in kmalu zaspala.Prebudila se je prej kot navadno in takoj segla po knjigi.Kmalu se je pričela odpravljati na postajo.Ni se še zdanilo,ko sc je dekle že sprehajalo po železniškem peronu in pričakovalo vlak.Tudi vozovnico je imela že v torbici.Za seboj je nenadoma zaslišala hitre korake in takoj nato je spoznala Marjanov glas,Zdrznila se j e,Ni bilo časa za začudenje.Marjan jo je prijel za roko in jo z železniškega perona odvedel na cesto.Obstala sta pred sivomodrim avtomobilom in Marjan se je ponudil,da jo odpelje domov. Toda tedaj j c Hilda zaslišala ropot vlaka,ki je pripeljal na postaj o,Spomnila se je na kupljeno vozovnico in Marjanu v nekaj besedah povedala,d a mora potovati z vlakam,ker jo bodo domači pričakovali na postaji.Žal ji je bilo,da sc je zlagala,toda zdaj res ni imela drugega izhoda.
Že naslednji hip je stekla čez cesto in Marjanu izginila izpred oči.Vlak je vsa zasopla,a vendar pravočasno ujela. Marjan ji jo razočaran sledil.Vlak sc je že premikal, ko sc je Hilda prikazala pri oknu,Marjan jo dvignil roko in ji pomahal v slovo.Na obraz mu je legel topel smehljaj. Tudi Hilda sc je nasmehnila.
Udobno so je namestila,saj je bilo v kupeju prijetno toplo,Bežno sc je ozrla po svojih'sosedih,Nič zanimivega ni opazila ''krog sobe,Sami zdolgočaseni obrazi,ki jih je bila naveličana iz vsakdanjega živi jenja.Predala se je razmišljanju.“Kaj je Marjana privedlo na postaje in to ob ta ko zgodnji uri?" sc je spraševala,Vedela je,da brez težav najde deklo,Nenadoma sc je spomnila nečesa.Lansko zimo sta bili z Vido dobri prijatcljici.Spoznali sta sc slučaj no.Vida sc jo močil'' pretvarjala,kar jo Hilda kmalu opazi-la.Scvcda,Vida je študirala likovn~ umetnost.Domišljala si j c,da je nekaj več.Vse to jo kazala tudi njena zunanjost,Skoraj ni bilo lepotilnega sredstva,ki ga ne bi preizkusila tln cblckc?Hildi je bilo vedno neprijetno,ke sta se srečali.Ni imela znancev v Nemčiji,kot je to vedno zatrjevala Vida.Nista sc sprli,Nekaj dni je duševno zelo trpela,a tudi to je minilo.Pozabila je neprijetno obrekovanje, toda popolnoma Vidi nikoli ni odpustila.Zdaj sc jo spomnila celo,da bi Vida prav rada osvojila Marjana, Na moč sc je trudila,da bi no zamudila n'bcnega predavanja filozofi je.Seveda,tam sc je srečala z njim,Tedaj Marjana
taebnc- še ni p o znal a. Vi d n j c govorila o n j en bahavo,toda s sestankov so ni vračalo;preveč dobre volje.Kaj več o njenem prijateljstvu Hilda ni vedela,saj sta se z Vido od neprijetnih dogodkov dalje le redko videli'.In takrat? r,a, izmenjali sta le nekaj vsakdanjih,poslovnih besed.
Vožnja je hitro minevala;še ona p~stnjo,takoj nato pa je morala Hilda izstopiti.ICar prijetno j c bilo hoditi po cesti in opazovati pokrajinc,Zdela sc ji je tako romantična, ovita v tisoč barv.Poteok je urno žuborel in na njegovi gladini s* se pozibavali lističi v "dtenkih različnih barv,Tudi ptički so žo prepevali.Rojeval sc je čudovit jesenski dan,Sončni žarki so sc upirali Hildi v hrbet,Postalo ji je prijetno toplo in kmalu je slekla plašč.Vsekakor je hotela pozabiti dogodek na posta ji,a ji je vodno znova stopal pred oči.Colo očitala si jo,da vse preveč misli na Marjana,
pot je' nenava^n-- hitro minila.že je bila blizu d'na in na sproti ji je pritekel očetov lovski pes.Veselo jo pomahal z repom in se takoj nato vrnil.Z laježem je domače opezaril,da prihaja gost.Dobrodušen m ž blizu šestdesetih let se je prvi prikazal na hišnem pragu.Hilda jo takoj spoznala očeta.Sledilo j o veselo pozdravljanj c.Mati je bila vesela darila,Hilda pa seveda ponosna,da ji je ustregala. Odveč bi bilo opisovati dogodke doma,Hildi sc je zdel' vse tako prazničnoeDona sta bila tudi brat in sestra Magda z m'•žen Stankom.Hilda je na vse pozabila in kar žal ji je bil ,kc sc je spet m ral- po sloviti.Svoj c skrivnosti obdržala zase.Zaupala jo jo sestri,a. ta sc je le nagajiv-o smejala.Vedcla j c namreč,da vztrajna sestrica no b~ popustila pri študiju.
Vlak jc pripeljal v mesto s petminutno zamuda.Ereden ee je vlak ustavil,bi se skoraj zgodila nesreča.lički ""ž sc j c prenaglil z odpiranjem vrat.Kot n gom.ctna žoga se je odbil ob bok voza in obležal na tleh.Sreča v nesreči!Dobil jc nekaj prask in udarcev,take da zdravniška pomoč skoraj nc bi bila potre’"1'"' Kljub temu je pripeljal rešilni avto in v neka.1	.. -a n 4'
nežev.Hilda jc težko prišla n. e-.—
korakih presenečena obstala»Nasproti so ji prihajali i. venka,Boris in Mar jen.Pri jatel jici sta so navdušeni "'bje-li in Nevenka jo Hildi zašepetal" na uho.;"Mnrjan j c danes imenitenIProšnotc si mu všeč!Vcs dan govori le o tebi!" Hildo sc je morala potruditi,da so ni nasmehnila,Cev oda sc jc rokovala tudi z obema spremljevalcema in vsi se- bili zel'' d brc v lje.Marjan jc pograbil Hildino potovalne t rbo in že so prečkali cest'1.Mar jan jc izvlekel avtomobilske ključe in vprašal HildoAli imaš tudi zdaj žo kupljeno vozovnico?"
LIL ADI LITERAT
clc v .vtrobilu on sc domenili, kak ’b*"do preživeli večer .Pr v:; p 'ste j V: 3 c bile pred gledališčem. in Beri s jo odhitel po karto.Vrnil sc j c slabe voljo in povedal,da jih je dobil za zadnjo prod stavoNič zato," je dejala Nevenka g Na njeno prigovarjanje je sivomodri avto res obstal prod banko j nasproti katere j c stanovalo Nevenko.Hilda si je očitala,da bi moralo ostati doma in sc pripravljati na izpit,toda razpoloženi in brezskrbni -obrazi so jo spravljali v dobro voljotČutila je utrujenost,o kaj zato. "Spot se bo prikradlo dolga,siva zimo z mrazom in snegom in takrat bo dovolj časa za študij in podobne stvori,"se je tolažila Hilda,
Nevenkini starši so prijazno sprejeli goste in dobrodušna mati kar ni vedela,s cim bi jim še postregla.Hilda jo je poznala že več lot in mnogokrat ji je svetovala kot izkušena,pametna ženska - Nevenka sc je pobahalo z vsemi novimi ploščami in tudi oče je rad povedal kakšno veselo iz svojega zdravniškega poklicac'f0h;ta čas!" so ponavljali.
Morali so oditi v gledališče.V naglici so oddali plašče v gardcrobi,saj so luči že ugašale.V temi sto sc Marjan in Hilda d otipala do svojih sedežev in sedla,Minilo je prvo dejanje in Hilda sc le obrnila,da bi Nevenki nekaj rekla. Toda 'r.česar ni spravila iz sobejle dva sedeža od Nevenke j c sedela Vida in jo hinavsko pozdravila,Odkimala j e.Na njeno nejevoljo sc je obrnil tudi Mrjen in problod el,Ničesar ni rekelh robni e e je z Vidinimi očmi .Izzivalno ga je gledala,Ravno tokrat po je ugasnila luč.Igro se je nadaljevala.
/nadaljevanje sledi/
'4
B E It I T E MED ODMOROM
Na nagradni kviz, ki je bil objavljen v tretji številki Stezic, ni nihče izmed reševalcev•pravilno odgovoril . Pravilni odgovori se namreč glase: =
O Absolutni olimpijski prvak v judu na olimpijskih igrah v Tokiu je postal Nizozemec G-eesink.
OVsdevek Barbarossa je imel nemški kralj Friedrich I.
(1123-1190).
O Streho sveta imenujejo visoko planoto Pamir v Aziji, o Splitski Hajduk po vojni še ni osvojil naslova državnega nogometnega prvaka,
O Avtor romana Islandski zvon je Nobelov nagrajenec Halldor Laxncss.
o Leta 1571 je bila pomorska bitka pri Lepantu.
O Originalno vino "Lacrimae Christi" pridelujejo na obronkih Neaplja.
OPrvi ameriški kozmonavt je bil John Glcnn.
O Izrek ”Hens sana in corpore sano” pomeni:" Zdrav duh v zdravem telesu”, izrekel pa ga je rimski pesnik Ju-venal«
Taki so torej pravilni odgovori na vprašanja iz tretje številke. Ge hočete sodelovati pri današnjem nagradnem kvizu, morate pravilno razložiti pomen sledečih besed:
c=r-i ŠPANSKA STENA,
«= ŠPANSKA VAS,
ŠPANSKA ASONANCA,
=3 ŠPANSKI JEZDECI,
C=i ŠPANSKA TU HA.
Svoje rešitve oddajte odgovornemu uredniku Jožetu Uhanu v 4.a razred.do 20. februarja 1965* Pozneje prispelih rešitev ne bomo upoštevali.
STEZICE, februar 1965

-v .
......................•
.... !.
“.1
1 ;	. . f '
L: V- f;!

■>.


i ■
'V	;•
V... r.


A ,

. :
V .
; i ,■ .
•' ' '•<;{

-V


V;-:...

- ...
Y; -■
V

•V v
;..,
■
■'-j .
••	•
■■	r,:
, v ■' .

'•	■	/.v.-



■ : 'v . - ■ ‘.' .
■■■