ARHIVI XXII 1999
I 'menil je, tla bomo, tako kot na univerzi Briiish Columbia, postopno začeli govt irili o Družbeni teoriji za valorizacijo" (Social llicory for appraisal) Dni/.bti - sedanjosti ali prcicklosti la]iko vidimo večinoma skozi arhivsko gradivo organizacij ■ zato je dejal. tla te 'o lahko "hnpefccl Image of Society"' (necelostna podoba družbe). Piudaril je, da je ohranitev pravega adiivskega gradiva v novib tehnoloških razmerah ^rožena ne zaradi informacijske tehnologije, pač pa "anicli Ijiidi, Izra/.ii je svojo bojazen, da hode ti pustili, da se "sledi zabrišejo" (sledi dogodkov v drnžbencin razvoju - op, K.G ).
Sledil je opis organizacij organizacija ima lahku t anes "veliko obrazov" svojega obstoja. Večina dani .,nju valorizacije temelji na temeljil dojemanja organizacije kal mehanizma: na temelju - kaj ta orga ni>.aeija je in Kakšen je njen odnos do okolja. Tako načelo pa nc upošteva lega "kako orgarizaCja obstoji". Načini obstoja organizacije so lahko zelo različni:
organizacija je laliko kot zaprl ali živ sisieni -organizem
-	organizacija kul "možgani"
organizacija kot kultura (nemška tradicija organizacije. ali fračo s k a J )
-	organizacija kol politični sisiem
■ organizacija kot nenehna sprememba in ansformauija (organizacije nc .spremil.¡ajo)
-	organizacija kol instrument prevlade (dominirati okolju)
Ü takih in podobnih vprašanjih bomo morali arhiv isti razmišljati v prihodnje, Nove ogranizacije je vcasdi tudi lež.ko zajeli, ker ni vidna npr, njihova ■Iruktnra delovanja sedež, organizacijo, proston .. (na gospodarskem področju npr, podjetja, ki poslujejo ^iljiično prek www,strani) - na drugi strani so pa ari, iVisM. ki bi radi zajeli delovanje družbe kul celote
Arhivsti se nomo začeli ukvarjali s ktuiinnika-u.ianii ker sci postale pomemben del družbenega doManja in Šele prek njih lahko spremljamo delovanje r£ -nizanj. Predavatelj je poudaril ludi vedno večje PjüHjenV s poslovanjem po elektronski pošti. Lc-to se |e zeio razbohotilo, vendar pa je v resnici uhiika neforinale komunikacije, ki lahko obvezuje ali pa ludi nc ■ v primerjavi s pisnim dokumentom, k je nb-Vt:jaijoč, uraden in dokazljiv Predvsem arbivisti imajo težave pri trajnem oliranjanju celotnega sistemu clck anske pošte. V piaksi se dogaja, da so v uradnih r uninikaeijah Številni začeli opuščati poslovanje po c'ekironski pošti in prešli nazaj na tradicionalno pisno Poslovanje (predvsem za uradne zahtevke), elektronka posla je ostala le oblika neformalnih stikov
D dr, Angelika Mcnne-Haritz, direktorica Arhiv '' sole v Marbnrgu ,c končala posvetoval.je z. rc l'-ratoin "Proces pomnjenja in izročilo (tradicija) opominjanje kljub pozabljanju'.'" V svojem prispevku * je osredotočila na raznovrstne sodobne tehnologije, kl se v,po rahljajo v sodobnem poslovanju organizacij lt¡eo tehnologije, verbalna in vizualna k onimi ;:.a-C1ia). arbivisti pa relativno malo r.izmišljamo, kako Podobne / ípise ohraniti.
Opozorila je. tla so poslovili procesi tudi procesi
245
odločanja ir lorej tečejo vzporedno. Za odločanje pa je potrebna nosehna tehnologija, ki podpira odločanje (npr, v.dco konference) l^rtmicm pri odločanju v primeru takega vrsta gradiva je v leni, da je viznaina komunikacija bolj nenatančna kot verbalna komunikacija (posneli glasovi), ker tlel informacije nosi že slika sama in ni potrebna verbalna obrazložitev. Zato je za nepisano komunikacijo, ki v,sebnje določene informacije, precei zapleteno, kako malcrial arhivsko obdelati (če op:scmti zgolj govorjene besedila, St del ii'lía rili acije iziihi). >te bolj kamplcsen problem ]ia je, kako o bdel ali informacijo ki ima hcscuiio napisano v eIckIranski obliki ter je dopolnjena še z vizualno komunikacijo ^oba sir,lema sta tehnično ločena in bkral1 vsebinsko povezana).
Ker smo arhivisli do'lej o arhivskem gradivu v elektronskem tikoljn (eleelronic records) govorili samo o ickslih v e-tibliki, jc hotela avlorica poudarili, tla btimu i utirali začeti razmišljati tudi o drugih, bclj kompleksnih oblikah sporazumevanja, ki se pri poslovalipi organizacij že uporabljajo.
Natalija GI a žar
Poročilo o opravljenem evidentiranju virov za freisir.škc gespostvp na Slovtnsktm v Bavarskem državnem arhivu (Bayerische? Hauptstaatearchiv) v Munchnu
V Bavarskem državnem arhivu v Miinchan hranijo med drugim bogate arhivske vire ki so nastali pri delovanju ir lipravlir ijn Irci iinŠkc ' poresti, tndi na sedanjem slovenskem ozemlju Tti dejstvo je upošteval že tir. Pavle Blaznik, ki je iz ich virov črpal podatke pri pisanju monografije o Školji Loki in ioškem gospostvu. Njegovo evidentiranje in zbiranje podatkov v Bavarskem državnem arhivu je bilo se'ek tivno in lia pcdlagi svojega proučevanja je nastavil zbirko mikrofilmskih posnetkov evidentiranih virov, kij« dopolnjujejo tudi fotokopije.
Zgodovinski lrhiv Ljubljana pokriva danes večino ozemlja, ki se ga freisinški gospodje imeli v svoji lasti na sedanjem slovenskem tizcmljn, n evidentiranje, ki omogoča nadaljnje proučevanje in obdelavo niihov-h vtov je lako tudi ena izmed nalog arhiva, ■/, uvedbo katere jc mogoče dopolnili, bolje raziskati in spoznati zgodovino naših krajev, mest, območij. Tako so pred trenn leli spet po šlirih desetletjih pristopili k izvajanju projekta evidentiranja in proučevanja ohranjenih virov freisinškega gospostva v bavarskem državnem arhivu,
V ietih 1997 in 1998 je evidentiranje za Zgodtivinsk. arhiv Ljubljana izvede) Ma.ljaž Bizjak z. Inštituta Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani, izdelal je model sistematičnega evidentiranja, pri Čemer jc upošteval že izvedeno delo dr. Pavleta Blaznik a m začel evidentirati najprej arhivska pomagala oziroma popise gra diva in nato arhivsko gradivo po kronološkem načelu, ¿acimši z najstarejšimi ohranjenimi viri. Njegovo evidentiranje je v navedenih dveh lelih doseglo leto
O dein arhivov m zborovanjih
246
O delo arhivov in zborovanjih
ARHIVI XXII 1999
1500. ka~ pomeni, da je evidentiral ohranjene vire do konca 15. stoletja.
Letošnje evidentiranje v Bavarskem državnem arhivu je imelo več namenov, m siccr: da sc za začetek nekaj arhivistov Zgodovinskega arhiva Ljnbljana vpclic itT seznani z načinom in metodami evidentiranja arhivskega gradiva, k1 je v arhivih v tujini in sc nanaša na ozemlje Slovenije, da navežemo niedsf;bome slike, saj že sani o bogato arhivsko gradivo ponuja možno mnogovrstne rodelovanjc med arhivoma, in seveda najpomembnejši namen, da nadaljujemo konkretno evidentiranje in pregicd gradiva po letu 1500. Od 4. do 8 oktobra 1999. leta smo tako šlirje arhivisli (direktor mag Brane Kozina, mag Dragan Matic, mag. Ciorazd Stariha in Sonja Anžič) obiskali Ba varski državni arhiv in v njeni delali. Na obisk smo se prej pripravili, ir.ko da smo pienčih delo ki ga jc opravi! g. Matjaž Bizjak, obvestil arhiv o našem prihodu in deln med bivanjem v Mr.ncbnn.
Navezava predhodnih slikov seje izkazala za zelo dobro, saj so nas v Bavarr.kem državnem arhivu pričakovali, sc pripravili na naš prihod, tako da sc je tudi naše delo brc" uvodnih ali dodatnih pojasnjevanj zelo hitro začelo. Žc prvi dan obiska nas je v arhivu sprejel višji arhivski svctovalec g. Reiprich. Nanj smo se hhko med našim evidentiranjem obrnili s kakršnim koli vprašanjem oh katerem koli časn. Najprej smo odšii v sobe 7. reperteriji (Repertericnzimmer) in smo si ogledali pripomočke za gradivo freisinške posesti. Delo smo si razdelili tako, da jc v sobi z rcpcrloriji potekalo pregledovanje zbirke re^estov frelsinšklli listin od leta 1500 dalje ter evidentiranje novejšega gradiva, ki bi lahko hiio zanimivo za slovensko območje, v Čitalnic, arhiva pa je posekalo pregledovanje in odbiranje konkretnega arhivskega gradiva prav tako po leto 1500 iz serije HL-hrcising. Pregledovanje je vsebovalo tud; odbiranje graoiva za izdeiavo posnetkov na mikrofilmu Tako je bile v tem času pre gledanih, prepisanih in dodalno prevedenih 42 re gestov ireisinških listin od lela 1500 do 1734. Pregledano je bilo tudi gradivo serije HL-Freising, ki jc shranjena poS signatiirami: 43, 44, 3(i7, 517-521, '•41-545 in 8?9 (po večini so to davčne knjige, urbarji, zbirke prepisanih potrjenih listin, ki sc nanašajo na loško gospostvo; večina po letu 1^-00;. Poleg navedenega dela z arhivskim gradivom so nam v Bavarskem državnen arhivu vsak dan organizirali Še douatcn program. Že takoj prvi dan našega obiska nas jc na prijazen pogovor sprejel direktor Bavarskega državnega arhiva prof. dr Wikl Pogo/or je tekel v smeri razlaganja take njihove kc* ludi naše orgai..-zacijske mreže arhivov, pristojnosti enega kot drugega arhiva*, vedno žgoče problematike skladišč za arhivsko gradivo in podobno. Za naslednji dan so nam organizirali zanimiv ogled Mestnega arhiva Mdnchen. Tudi lam nas jc sprejel direktor dr. Rauer. Povedal jc nekaj besed o arhivu, ogledali sme si skladišča in se obenem seznanili z. zvrstmi gradiva, ki ga hranijo. V primerjavi z gradivom mesta Ljubljane bi bilo mogoče potegnili velike vzporednic. Cpazili je bilo da arhiv bolj spremlja lekoča dogajanja v mestu. Titko na primer zbirajo časopise z območja Mcinehna ler pišejo
kroiiko (vsakodnevno zapisujejo vsakršne dogodke, ki se ličeio mesta). Seznanili smo sc Indi z nekaterimi način dela s strankami in si ogledali njihov bogali oddelek lol o tečnega gradiva. Trelji dan sla nas spre ¡ela direktor Direkcije bavarskih arhivov dr. Hermana Ruiiischdltel in njegov namestnik dr Ulm. Z zani-maniem sta poslošala. ko smo jima pojasnili namen našega dela v Bavarskem državnem arliivo in izrazih smo obojestransko željo po sodelovanju med slovenskimi arhivi in bavarsko direkciji. Porodila se jc tudi ideja o pripravi skupne razstave kalerc rdeča nit bi bila helsinška posesl, tako na sedanjem slovenskem ozemlju kol tcidi na nemškem Isti dan nas je g. Reiprich popeljal no skladiščih Bavarskega državnega arhiva in nam razkazal njihove arhivske zaklade Med drugim branijo listino, v kateri sc pivie omenja ime Avstrija (Ocsterreieh). Razložil nam jc sistem izobraževanja arhivislov v Munclnio, kjer deluje arhivska šola, in predsiavil delo arhivistov v arhivu. Značilno jc da v državnih arhivih opravljajo arliivisti samo arhivistiena dela, medtem ko se v mestnih aihivih posvečajo Indi raziskovalnemu delu Zadnji dan pred odhodom v domovino nas je na poslovilni klepet zopet povabil direktor Bavarskega državnega arhiva dr. \Mld, nam podaril nekaj njihovih poblikacij in izrazil upanje, da smo bili zadovoljni s svojim ohiskom in daje bilo naše delo uspešno, da ga bomo nadaljevali še v prihodnjih letih ii. da bomo prihajrdi v njihov arhiv ne samo kol stanovski kolegi, Icmveč predvsem kol prijatelji.
Sklenem lahko, da jc letošnje eviocnliranje popolnoma izpolnilo vse naše namene, s katerimi smo se pod;.h v Munehcn, nas obenem obogatilo z no\im izknšnjam,, spozninji m znansivi. Evidentiranje ho Zgodovinski arhiv nadaljeval po začrtani poli v okviru možiiosli, ki jih bodo seveda dovoljevala finančna sredstva.
Sanja Anžič
Osemnajsti festival nemega filma v Sacileju od 9. do 16 oktobra 1999
Todi letos sem se udeležila drugega dela festivala nemega filma. Ta se jc zaradi ohnove kinodvorane v Pnrdcnonejn začasno preselil v Sacile, simpatično staro meslo, 17 km oddaljeno od Pordeneneja.
Kinopredstavc so potekale v dveh kil .o dvoran ah, organizatorji pa so piipravili še veliko vzpuredni1, dejavnosti: videoprojekeije, prodajo kaset, knjig, filmskih priročnikov ¡id najzanimivejše pa jc hilo srečanje in razgovor s filmskim', zgodovinarji. Ti so opozorili, da filmske zgodovine ni dobro pisati "na pamet", brez poglobljenega Šiudija ter vpogleda v dokumente in že objavljeno liicraloro.
Letos jc HI program festivala iiogat kot še nikciU doslej. Osrednja tema je bila posvečena nordijskemo filmu 20-ih let, katerega zakladi so bih doslej neznani. Z njimi so močno presenetili celo organizatorja Testi-