Učne slike iz zgodovine. (Pišo Tone Brezovnik.) (Dalje.) V. Morska bitka pri Salamini. (480 pr. Kr.) Mej tem, ko so se pri Termopilah na suhem vojskovali, se je pri Artemizijskem nosi tudi grško brodovje skusilo s perzijskim, ia ni se mu umaknilo. Ko jim pa doide poročilo, da je junaški Leonida s svojo četico pal, sprevidijo, da se srednja Grška ne da, več ubraniti sovražniku, ter so se vrnili domov, da bi branili Atene. Neštevilna Kserksova vojska pa se je valila brez upora naprej. Grozovito so divjali perzijski vojaki. Kamorkoli so prišli, so požigali vasi, podirali mesta, ljudi pa prav po živinsko mučili in morili. V tej bedi spomnil je vrli Temistoklej Atenjane zopet na Apolonov rek: Le leseno zidovje bo Atenjane rešilo. Na njegov svet so zapustili nesrečni prebivalci svoje mesto. Starčke, žene in otroke so odpravili na bližnje otoke; kar pa je zamoglo orožje nositi, je moralo na ladije. Zapuščeno mesto so divjaki takoj porušili. Mej tem se je vse grško brodovje, blizo 400 ladij, zbralo pri Salamini, ne daleč od Aten ter pod poveljništvom Temistoklejevim pričakovalo sovražnika. Ko ta pride in je bilo vse morje kakor daleč je oko segalo, s perzijskimi ladijami pokrito, vpade jim serce. Vsi so hoteli zbežati. Premedeni Temistoklej si je tudi iz te zadrege vedel pomagati. Hitro pošlje skrivaj zanesljivega sužnja k Kserksu ter mu naroči, da naj mu povš to-le: BMogočni kralj, jaz sem Tvoj prijatelj ter želim v tvojo službo stopiti. Grki so se med soboj sprli ter nameravajo zbežati. Okleni jih in vse brodovje je Tvoje". Kserks, ki je komaj čakal, da bi Grke tudi na morji premagal, prijadra takoj ter oklene Grke. Grki so tedaj morali ostati ter se bojevati. S to zvijačo rešil je Temistoklej domovino. Priboril je tu (1. 480 pr. Kr.) najslavnejšo zmago nad perzijanskim brodovjem. Ves zbegan zbcži Kserks proti Helespontu. Iz bojazni, da bi ga Grki ne vjeli, prepeljal se je baje v bornem ribiškem čolni čez morsko ožino, čez kojo je pred nedavnim tako ponosno na čeli svojih dveh milijonov vojakov jezdil. VI. Koneo perzijskhh vojsk. Vojske končati pa Kserks še vender ni nameraval. Pustil je enega svojih vojskovodij z veliko vojsko (350.000 mož) na Grškem, da naj prihodnje leto Grke kaznuje; a spodletelo mu je tudi to. Atenjani in Špartanci so ga popolnoma premagali in pobili. V priplenjenem perzijskem tabori našli so neizmerno mnogo denarja, brez števila zlatih in srebrnih posod ter mnogo drugih dragocenih reči. Še drugo redko srečo doživeli so Grki isti dan! Atenjsko in Špartansko brodovje premagalo je pri maloazijskem obrežji (Mikalskem nosi), kamor so Perzijane zasledovali, perzijsko brodovje. Tako postala je Grška prosta. Perzijanov pa je le malo videlo svojo domovino. Njih vrnitev je bila podobna žalostneinu mrtvaškemu sprevodu. Grke pa so te nepričakovane zmage navdahnile s takim pogumom, da so bat obrnili, t. j. šli so nad Azijo. Posrečilo se jim je Perzijane tudi tam na suhem in na morji premagati ter svoje prekmorske brate iz perzijske podložnosti oprostiti. Tako se je končala ta imenitna vojska. Te vojske so jasno pokazale, koliko premore tudi mali narod, če je svoboden, otnikan in složen. Pred tako uboga, mala in neslavna Grška, postala je zdaj po tako slavnib činih na suhem in na morji, bogata, mogočna in slavna.