UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 01:51

/



BALET /

Umetniška gimnazija – plesna smer; /

modul B: sodobni ples 25

0

2

.

2

1

.

5

1



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: balet

Izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer; modul B: sodobni ples:

obvezni predmet (420 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Maja Delak, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana; Zala Dobovšek; Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo; Petra Pikalo, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana; mag. Živa Žitnik, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-

balet_um_pl_b.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 261620227

ISBN 978-961-03-1477-6 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt balet za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul B – sodobni ples.

PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ........................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

PRAKTIČNO DELO ............................................. 12

Postavitev telesa .......................................... 13

Principi in kvalitete gibanja .......................... 15

Prostor ......................................................... 16

Delo s skupino in v skupini ........................... 17

Vidiki performativnosti ................................ 18

BALETNA TEORIJA IN TERMINOLOGIJA ............. 19

Baletna teorija ............................................. 19

Baletna terminologija .................................. 20

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 21

PRILOGE .............................................. 22





0


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

5

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Balet ima ključno vlogo pri celostnem razvoju dijakov. Vključitev baleta v predmetnik omogoča dijakom pridobivanje pomembnih veščin in znanj, ki jih ponuja ta predmet. S pomočjo baleta dijaki razvijajo disciplino, vztrajnost in natančnost, ki so bistvene za uspeh v katerem koli plesnem slogu. Prav tako imajo dijaki priložnost izboljšati telesno držo, moč in gibljivost, ki so ključni elementi zdravega in uravnoteženega telesa.

Poleg fizičnih koristi balet prispeva tudi k razvoju kognitivnih sposobnosti, kot so koncentracija, spomin in koordinacija. Telo je namreč s svojim gibanjem eno osnovnih sredstev sporazumevanja, ples pa kot specifično opredeljeno gibanje univerzalni jezik, ki prehaja in presega nacionalne in starostne meje, razrede in omejitve. Kot primarna oblika človeške zavesti, kulture in zgodovine je ples odličen poligon tako za razvijanje motoričnih in kognitivnih spretnosti človeškega telesa, discipline, kot tudi umske širine z večanjem psihično-kognitivnih kapacitet in razumevanja.

Balet spodbuja tudi socialne veščine, saj dijaki skozi sodelovanje in komunikacijo z vrstniki razvijajo medsebojno spoštovanje in sposobnost dela v skupini. Te izkušnje so ključne za osebni in socialni razvoj dijakov.

Balet omogoča dijakom, da razvijajo svojo ustvarjalnost in izražanje skozi gibanje, kar prispeva k njihovemu celostnemu umetniškemu razvoju. Vključitev baleta v predmetnik dijakom ponuja pomembno priložnost za raziskovanje in izražanje skozi ples, kar je ključnega pomena za njihov osebni in umetniški razvoj. Balet jim omogoča, da razvijajo svoje potenciale na različnih področjih, kar jim bo koristilo ne le v obdobju izobraževanja, temveč tudi kasneje v življenju.

Ker je v okviru predmeta balet prilagojen potrebam sodobnega plesa, postavlja vzporednice z mehanizmi v sodobnih plesnih tehnikah.

Balet je v konceptu vsestranske usposobljenosti sodobnega plesalca del njegove splošne kulture in vzgoje k vrednotenju kulturne raznovrstnosti. Je osnova, izhodišče in predpostavka prihodnjemu razvoju v različnih sodobnih plesnih tehnikah ter pomembna dopolnitev, ki znatno prispeva k večji fleksibilnosti sodobnega plesalca. Pravilna postavitev telesa vodi k njegovemu obvladovanju in doseganju popolnosti giba v njegovi izvedbi.



9





0


1

:

5

1

/

/

/



TEMELJNA VODILA PREDMETA 5202.21 Pri načrtovanju in izvajanju učnega procesa pri predmetu balet mora učitelj upoštevati miselne in spoznavne .51 procese dijakov ter jih spodbujati k aktivnemu sodelovanju in razmišljanju. S tem ustvarja spodbudno učno

okolje, v katerem dijaki lahko razvijajo svoje plesne sposobnosti in osebnostne lastnosti.

Kritično mišljenje je temeljni cilj, saj učitelj vodi dijake k razmišljanju o baletni tehniki in njenem vplivu na telo in um, kar razvija sposobnost analiziranja in vrednotenja različnih plesnih tehnik ter samostojno mišljenje.

Razvijanje discipline in vztrajnosti je še eno temeljno vodilo. Skozi redno vadbo in ponavljanje dijaki razvijajo delovne navade in vztrajnost, ki so ključne za uspeh pri baletu in na drugih življenjskih področjih.

Povezovanje teorije in prakse je ključno, saj dijaki teoretična znanja baleta uporabijo v praksi, kar krepi njihovo razumevanje in sposobnost uporabe znanja v različnih kontekstih.

Poleg tega je pomembno razvijanje ustvarjalnosti, ki krepi njihovo domišljijo in inovativnost ter jim daje samozavest in veselje do plesnega ustvarjanja.

Spodbujanje refleksije je prav tako pomembno. Z razmišljanjem o svojem napredku, izzivih in dosežkih dijaki razvijajo zavedanje o lastnem učenju in osebnem razvoju. S tem postajajo bolj samostojni in odgovorni za svoje učenje.

Pomembno je tudi spodbujanje sodelovanja in komunikacije. Učni proces spodbuja dijake k sodelovanju in učinkoviti komunikaciji z vrstniki. Skupinsko delo in izmenjava idej prispevata k boljšemu razumevanju baletne tehnike in krepitvi socialnih veščin, kar je ključnega pomena za njihov osebni in profesionalni razvoj.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pouk mora biti strukturiran in sistematičen, upošteva se progresivno nadgrajevanje tehnike in veščin. Redna vadba osnov baletne tehnike je bistvena, saj omogoča trdne temelje za nadaljnje učenje.

Učitelj naj uporablja raznolike metode poučevanja, ki vključujejo tako demonstracijo kot tudi verbalna pojasnila, da se zagotovi celovito razumevanje gibov in tehnike.

Ustvarja naj spodbudno in podporno učno okolje, v katerem se dijaki počutijo varne in motivirane za raziskovanje in razvoj svojih plesnih sposobnosti ter so spodbujeni k razmišljanju o pomenu in vplivu baletne tehnike na njihovo telo in umetniški izraz.

Pri pripravi in izvedbi pouka mora učitelj upoštevati zagotavljanje varnosti tudi v smislu varnega okolja za vadbo, pravilnega ogrevanja in ustrezne uporabe opreme.

Pouk se prilagodi glede na zmožnosti dijakov z upoštevanjem individualnih razlik in omogočanjem prilagoditev, ki spodbujajo optimalno učenje, celostni razvoj dijakov in visoke standarde znanja za vse dijake.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


0


1

:

5

1

/

/

/



PRAKTIČNO DELO 5

2

0

2

.

2

1

.

5

1

OBVEZNO



OPIS TEME

V okviru predmeta je balet prilagojen potrebam sodobnega plesa, zato postavlja vzporednice z mehanizmi v sodobnih plesnih tehnikah.

Skupine ciljev, ki jih navaja učni načrt, zajemajo znanja in veščine. Te dijak dosega v obdobju štirih let skozi strukturo baletne ure, ki je razdeljena v več sklopov, in sicer: vaje pri drogu, vaje na sredini, skoki, obrati (tour) in pirouette ter kratke plesne fraze/etude.

Zaporedje vaj:

» vaje za ogrevanje, pripravo in aktivacijo telesa;

» vaje pri drogu: plié, battement tendu, battement jeté, rond de jambe par terre, battement fondu in

battement soutenu, battement frappé, rond de jambe en l´air, vaje za raztegovanje telesa, grand battement, adagio;

» vaje na sredini prostora, ki jim sčasoma dodamo pomožna in povezovalna gibanja (pas de bourrée, pas de

basque, glissade idr.);

» allegro: skoki z dveh nog na dve nogi, z dveh na eno nogo, z ene na isto nogo, z ene na drugo nogo in z

ene na dve nogi, ki jih izvajamo sur place (na mestu), po prostoru / s prehajanjem v prostor, kasneje pa tudi avec battu (udarci noge ob nogo);

» vaje, ki vključujejo tour in pirouette, ki jih izvajamo sur place in po prostoru;

» krajše plesne fraze/etude, ki vključujejo raznorodne korake in elemente;

» vaje za moč, stabilizacijo, ohlajanje telesa.

Pouk poteka ob glasbeni spremljavi korepetitorja na klavirju, občasno tudi ob drugih zvočnih spremljavah, kar omogoča razvijanje višje stopnje posluha, ritmičnosti, muzikalnosti ter sposobnost razlikovanja in interpretiranja glasbenih podlag in fizičnega podoživljanja, to pa pripomore k razvoju umetniške plesne izpovedi.

Pri vajah pri drogu in na sredini prostora ohranjamo sistem pravilnega zaporedja baletnih korakov s stopnjevanjem zahtevnosti vaj in kombinacij. Pomembni so: pravilna postavitev telesa (aplomb), položaji in pozicije nog in rok, épaulement in smeri v prostoru (en face, croisé, effacé, écarté). Vaje vključujejo tudi port de bras in pozicije za držanje ravnotežja (relevé, soussus, sur le cou de pied, retiré idr.).



12





0


1

:

5

1

/

/

/



DODATNA POJASNILA ZA TEMO 5202.2 Dijake razporedimo v številčno omejene skupine glede na njihovo predznanje in dispozicije. Tako pri dijakih 1.5 brez baletnega predznanja kot pri dijakih z baletnim predznanjem je pomembno, da imajo pravilna postavitev 1

telesa ter usvajanje principov in kvalitet gibanja prednost pred številčnostjo spoznanih korakov. Znanje in kompleksnost vaj se stopnjuje glede na napredek dijakov.



POSTAVITEV TELESA



CILJI

Dijak:

O: razvija pravilno držo hrbtenice, medenice, ramenskega obroča in glave ob rotaciji nog v kolčnem sklepu navzven in usvaja osnovne mehanizme, ki omogočajo ohranjanje pravilne drže;

O: ozavešča skelet kot oporo telesa;

O: spoznava gibljivost sklepov ter sile, ki delujejo na telo in vplivajo na njegovo gibanje;

O: razume vlogo močnega središča telesa in gibljive vertikalne osi kot stabilizatorja telesa ter ga tudi pravilno uporablja;

O: razume in pravilno uporablja lastni gibalni aparat (delovanje pravilnih mišic) pri določeni vaji oziroma skupini vaj na podlagi usvojenega teoretičnega in praktičnega znanja anatomije;

O: anatomsko pravilno uporablja stopala pri obremenitvah na celem stopalu in polprstih;

O: razume in nadzoruje telo pri vajah za koordinacijo (zavedanje tridimenzionalnosti telesa, orientacija);



(3.1.1.1)

O: pravilno kompenzira in vertikalno prenaša težo v tla in od tal (stopala – kolena – medenica – hrbet);

O: razvija ravnotežje in gibanje v vertikalni osi in skoznjo na obeh nogah in na eni nogi;

O: spoznava in pravilno uporablja koncept izvajanja gibov en dehors (navzven) in en dedans (navznoter): pri port de bras, gibanju nog okoli vertikalne osi telesa idr.;

O: spoznava in pravilno uporablja osnovne načine vpetosti telesa v prostor (organizacija telesa v klasični geometriji prostora): en avant, en arrière, à la seconde, en face, croisé, effacé, écarté, en tournant);

O: razume in pravilno uporablja 1., 2. in 3. pozicijo rok ter 1., 2., 3., 4., 5. in paralelno pozicijo nog;

O: izvaja vaje z osnovnim épaulement (drža oziroma položaj ramen, glave v odnosu do telesa in rok v določenih smereh);

O: razume in zavestno uporablja gibanje skozi čutne zaznave;



(3.2.1.2)



13

0

1

:

5

1

/

/

/



O: razume in uporablja različne mehanizme gibanja telesa (težnost, elevacije, rotacije, opozicije, nihanje idr.); 5202. O: z uporabno anatomijo spoznava in razume gibalni material (anatomska postavitev telesa, funkcija kosti in 21. mišic v gibu, gibanje in dihanje, preventiva poškodb).51



(3.2.1.1 | 3.2.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede vse gibe kontinuirano, s pravilno postavitvijo telesa in ohranjanjem pravilne drže v vertikalni osi

s pravilno rotacijo nog;

» tehnično pravilno izvede baletne korake v skladu s svojimi telesnimi zmožnostmi;

» izkaže pravilno držo glave in telesa in uporabi osnovne mehanizme, ki omogočajo ohranjanje pravilne

drže;

» obvladuje in upošteva sile, ki delujejo na telo in uporablja močno središče telesa kot stabilizator le-tega;

» uporabi gibljivost svojih sklepov;

» izkaže poznavanje in uporabo klasičnih baletnih pozicij nog in rok ter épaulement (znanja o drži glave in

ramen v določeno smer);

» anatomsko pravilno uporabi stopala in izkaže ravnotežje na obeh nogah, eni nogi, celem stopalu in

polprstih;

» pravilno izvede prenos teže pri izvajanju gibalnega materiala;

» pravilno uporabi koncept izvajanja gibov en dehors in en dedans;

» izvede pravilen odriv, doskok in izteg pri elevacijah.



14





0


1

:

5

1

/

/

/



PRINCIPI IN KVALITETE GIBANJA 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: razume in izvaja gibalne principe odpiranja/zapiranja, fleksije/ekstenzije lastnega telesa/giba ter telesa v odnosu s prostorom;

O: ozaveščeno uporablja principe napetosti/sproščenosti telesa pri določeni vaji;

O: zavestno uporablja pretočnost, eksplozivnost oziroma pripadajočo energijo izvajanega giba;

O: razume in pravilno uporablja dinamiko gibanja (impulz, melodičnost, ritmičnost, različne intenzitete in kvalitete giba, kot so suspenz, povezanost, točkovnost) pri določeni vaji.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže znanje strukture gibanja glede na liho ali sodo število ponovitev posamičnega koraka znotraj iste

vaje ter izvajanje vaje en croix ali z menjavo nog;

» izvede gibe en dehors in en dedans.



15





0


1

:

5

1

/

/

/



PROSTOR 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: razume, uporablja in raziskuje različne nivoje, smeri, prostorske vzorce in dimenzije prostora (vertikala, horizontala, diagonala, krožnice, globina idr.);

O: spoznava, razume, razvija, uporablja in obvladuje predstave o prostoru;

O: ozavešča, obvladuje in razlikuje osebni prostor in prostor »izven« ter prehajanje med obema;



(3.1.1.1)

O: definira zračni prostor z elevacijo (skoki).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razume svoj osebni prostor in arhitekturo prostora;

» izkaže znanje principa osmih točk v prostoru in gibanje v vseh smereh (devant, derrière, à la seconde, en

face, croisé, effacé, écarté, en tournant).



16





0


1

:

5

1

/

/

/



DELO S SKUPINO IN V SKUPINI 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: razvija sposobnost poslušanja prostorskih razmerij in odnosov znotraj skupine;



(3.3.1.1)

I: razvija sposobnost vrednotenja plesne izvedbe profesionalnega plesalca, lastne izvedbe in izvedbe vrstnikov, pri čemer izboljšuje kritično kritično opazovanje, analitične sposobnosti in estetsko občutljivost;



(2.1.1.1 | 3.3.2.1)

I: preko spoznavanja skupnih evropskih kulturnih korenin oblikuje vizijo prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati;



(5.1.3.1)

O: razume in uporablja princip akcije in reakcije v skupini;



(3.3.2.1)

O: uporablja principa sledenja in vodenja v skupini;



(3.3.3.1)

O: razvija samoiniciativnost.



(3.1.2.2 | 3.1.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže usklajeno delovanje znotraj skupine;

» je znotraj skupine samoiniciativen;

» lastno gibanje prilagodi skupini kot celoti;

» razvija osebno prožnost in razvojno miselno naravnanost z delovanjem znotraj skupine.



17





0


1

:

5

1

/

/

/



VIDIKI PERFORMATIVNOSTI 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: razvija sposobnost uporabe večplastne pozornosti na podlagi določenih vaj;



(3.1.4.2)

I: razvija zmožnost interpretacije in razprave o različnih kulturnih prepričanjih, vrednotah in praksah skozi ples, pri čemer se zaveda pogledov in prepričanj družbenega okolja, iz katerega izhaja;



(1.1.3.1 | 2.1.1.1 | 2.4.3.1)

I: daje pobude in se plesno udejstvuje na šolskih prireditvah in kulturnih dogodkih v okolju;



(1.2.3.1 | 1.2.5.1 | 5.1.1.1)

O: razume in razvija sposobnost odzivnosti in pripravljenosti;

O: razume in razvija odrsko prisotnost (prezenco);



(1.3.5.1)

O: razvija osebno interpretacijo in ekspresivnost;



(1.3.4.2)

O: povezuje znanje baletne tehnike z elementi estetike in muzikalnosti;



(1.3.3.1)

O: konstruktivno in poglobljeno razume in v skladu s svojimi telesnimi zmožnostmi in izpovedno močjo uporablja vse zgoraj našteto pri izvedbi baletnih vaj (etud);

O: razvija posluh za (klasično) glasbo in izvaja gibe v skladu z glasbo.



(1.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» tekoče sledi zaporedju baletnih korakov ob drogu in na sredini prostora;

» upošteva glasbeno spremljavo in prepozna fraze;

» glede na značaj plesa in glasbenega materiala razvije individualno plesno interpretacijo;

» na podlagi osebne interpretacije pravilno uporablja različne glasbene podlage in ustvarja lastno

dinamiko;

» kritično presoja in selektivno uporablja informacije na spletu in drugje.



18





0


1

:

5

1

/

/



BALETNA TEORIJA IN /

5

2

0

2

.



TERMINOLOGIJA 2

1

.

5

1



OBVEZNO



OPIS TEME

Terminologija baleta je izvorno v celoti francoska, dijak se z gibalnim besediščem baleta začne seznanjati v prvem letniku in ga skozi gimnazijsko šolanje utrjuje in dopolnjuje preko praktičnih vaj / baletnih etud, ki so sredstvo, s katerim dijak plesalec preko gibalnih kombinacij prelije teoretično znanje v prakso, širi svojo spominsko kapaciteto, praktično uporabi pridobljena znanja ter interpretira tehniko v skladu s svojimi telesnimi zmožnostmi in jo poveže z izraznostjo.

Spoznavanje, utrjevanje, nadgradnja in preverjanje znanja baletne teorije poteka tudi projektno, raziskovalno, eksperimentalno in preiskovalno (v obliki zapisa vaj, dela v skupinah idr.).



BALETNA TEORIJA



CILJI

Dijak:

O: spoznava pravilno izvedbo baletnih korakov in elementov;

I: ob analizi ter vrednotenju raznolikih gradiv razume ples in o njem kritično razmišlja;



(1.1.4.1 | 2.2.1.1)

O: z razumevanjem spoznava raznolikost ter kompleksnost izvedbe posameznih elementov in njihov karakter;

O: povezuje dinamike in karakterje gibov in elementov z razumevanjem terminologije.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna baletne in glasbene zakonitosti in njihovo uporabo v praksi;

» kritično vrednoti izvedbo baletnih korakov in koreografij.



19





0


1

:

5

1

/

/

/



BALETNA TERMINOLOGIJA 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: pozna in razume osnovno baletno besedišče in terminologijo;



(1.1.2.1)

O: spoznava pravilen zapis osnovnih baletnih korakov in elementov v francoskem jeziku.



(1.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna in uporablja baletno besedišče.



20





0


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 5



POGLAVJIH



21





0


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

.



PRILOGE 1

5

1



22