NOTRANJSKA V REGIONALIZACIJI SLOVENIJE dr. Janez Nared Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana janez.nared@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-0376-3973 DOI: https://doi.org/10.3986/GV94207 UDK: 911.6(497.471) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Notranjska v regionalizaciji Slovenije V prispevku smo preučili, kakšna delitev na pokrajine bi bila z vidika Notranjske najbolj primerna. Analizirali smo centralnost naselij, dnevno mobilnost delovne sile in sektorske členitve, s spletnim anketiranjem pa smo preverili, kje anketiranci koristijo storitve regionalnega pomena ter kaj menijo o predlaganih regio- nalizacijah. Rezultati nakazujejo na dve skupini občin – občine vzhodno od nekdanje rapalske meje, ki gravitirajo proti Ljubljani, ter občine zahodno od nekdanje rapalske meje, ki gravitirajo proti Postojni in Kopru. Medtem ko anketiranci iz slednjih prednost dajejo povezovanju z obalno-kraškimi občinami, naspro- tujejo pa povezovanju z  osrednjeslovenskimi občinami, anketiranci iz občin vzhodno od nekdanje rapalske meje v ospredje postavljajo povezovanje notranjskih občin in oblikovanje samostojne Notranjske pokrajine. Izhajajoč iz strokovnih meril in deljenega mnenja anketirancev oblikovanje Notranjske kot samo- stojne pokrajine ni smiselno. KLJUČNE BESEDE geografija, regionalizacija, regija, pokrajina, Notranjska ABSTRACT Inner Carniola in the regionalization of Slovenia This article investigates which regionalization would be the most suitable with regard to the region of Inner Carniola. It analyzes the area’s central settlements, workforce commuting, and sectoral divisions, as well as information from an online survey determining where respondents use services of regional importance and what their attitudes are about proposed regionalizations. The results indicate two groups of munici- palities: municipalities east of the former Rapallo border that are oriented toward Ljubljana, and municipalities west of the former Rapallo border that are oriented toward Postojna and Koper. Respondents from the latter give priority to connections with the coastal municipalities, but they are opposed to strength- ening connections with municipalities in central Slovenia, whereas respondents from the municipalities east of the former Rapallo border prioritize connections with other municipalities in Inner Carniola and the creation of Inner Carniola as a separate region. Based on professional criteria and the divided opin- ion of the respondents, the designation of Inner Carniola as a separate region does not make sense. KEY WORDS geography, regionalization, region, Inner Carniola Uredništvo je prispevek prejelo 6. decembra 2022. 149 Geografski vestnik 94-2, 2022, 149–176 Polemike POLEMIKE vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 149 150 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije 1 Uvod Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo treba začrtati tudi njeno prostorsko organizacijo. Tako je Ustava Republike Slovenije (1991) ob občinah opredelila tudi pokrajine, kot vmesno stopnjo med lokalno rav- njo in državo. Proces preoblikovanja občin se je začel z Zakonom o lokalni samoupravi (1993) in se je odrazil v več valovih nastajanja novih občin, oblikovanje pokrajin pa je prav tako potekalo v več valo- vih, a doslej še ni prišlo do uspešnega zaključka. Vzroke za to lahko iščemo v parcialnih političnih interesih in nezmožnosti oblikovanja vsesplošnega konsenza (Vlaj 2008), zasluge za to pa ima zagotovo tudi veli- ka pokrajinska raznolikost Slovenije (na primer Perko, Ciglič in Zorn 2020) ter različne členitve njenega ozemlja v preteklosti (Kosi, Preinfalk in Svoljšak 2020), ki so vodile v veliko narečno in identitetno pestrost Slovenije. Za izvajanje upravnih funkcij ali za pripravo različnih planov je bilo že pred osamosvojitvijo izde- lanih več predlogov delitev na regionalni ravni (podrobneje glej Vrišer 1990), pomembna strokovna izhodišča za ustanovitev pokrajin v Sloveniji pa so bila oblikovana zlasti sredi in koncem devetdesetih let 20. stoletja (na primer Košak 1995; Ribičič 1998; Vrišer 1999a), prav tako so se analize nadaljevale tudi kasneje (na primer Lavtar 2004). V političnem smislu smo bili ustanovitvi pokrajin najbližje leta 2008, ko je bil izveden posvetovalni referendum o pokrajinah (Posvetovalni … 2022), a ni uspel. Ob le 10,98 % volilni udeležbi so volivci zavrnili dve pokrajini – Osrednjeslovensko in Južno Primorsko, do še več zavrnitev pa je prišlo na ravni posameznih občin, saj si volivci le teh niso želeli biti del predla- ganih pokrajin (Vlaj 2008). Kljub opozarjanju o manjkajoči regionalni ravni v Sloveniji (na primer Slovenski … 2022), se poli- tika in stroka nista bili sposobni poenotiti o številu in nalogah pokrajin, prav tako je primanjkovalo politične volje za njihovo ustanovitev. Nov zagon oblikovanju pokrajin je dal leta 2019 Državni svet, ki je ob sodelovanju združenj občin ustanovil Strokovno skupino Državnega sveta za pripravo pred- logov pokrajinske zakonodaje (Ustanovitev … 2022). Ta je sprva pripravila predlog desetih pokrajin z dvema dodatnima mestnima občinama kot ločenima pokrajinama (Mestno občino Ljubljana in Mestno občino Maribor; Brezovnik, Holcman in Trpin 2020; Osnutek … 2022; slika 1), kar je Državni svet poslal v usklajevanje občinam, na podlagi njihovih predlogov pa je bil leta 2022 izdelan nov predlog regio- nalizacije Slovenije, in sicer bi po tem predlogu Slovenijo razdelili na šestnajst pokrajin (slika 2). Oba predloga odstopata od predloga geografov, da je za Slovenijo primerna delitev na največ osem pokrajin (Nared s sodelavci 2019a; slika 3), prav tako se odpira vprašanje vključevanja nekaterih tra- dicionalno ukoreninjenih in identitetno močnih območij v  to ali ono pokrajino (primer Koroške, Notranjske, Bele krajine; Kosi 2012; Geršič 2017; 2020). Plut (1999) je v tem primeru opozarjal na veli- ko pokrajinsko pestrost Slovenije in celo predlagal regionalizacijo Slovenije na dveh ravneh, in sicer 25 pokrajin ter osmih (sedmih) zvez pokrajin. Ta tako imenovani drugi pokrajinski prag, ki se nanaša na homogena območja znotraj večjih pokra- jin, je še zlasti zanimiv v primeru Notranjske. Habič (1987) Notranjsko omeji kot območje med Krimom na severu, Snežnikom in Slavnikom na jugu, Nanosom in idrijskim Javornikom na zahodu ter Racno in Veliko goro na vzhodu. Sicer je bila Notranjska eden od treh delov dežele Kranjske (slika 4), a so se njene meje stalno spreminjale. Večjo spremembo je na primer povzročila medvojna razdelitev slovenskega ozemlja, ko so ob italijanski zased- bi Slovenskega primorja k Notranjski spadale le občine Cerknica, Logatec in Vrhnika, ali kasneje, ko se je k osrednjeslovenski regiji priključilo občini Logatec in Vrhnika (Habič 1987). Od 1970ih let dalje, Slika 1: Predlog strokovne skupine za delitev Slovenije na 10+2 pokrajini (Osnutek … 2022, 17). p Slika 2: Predlog Državnega sveta za ustanovitev 15 pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana (Brezovnik s sodelavci 2022, 114). p str. 152 Slika 3: Predlog geografov za delitev Slovenije na 8 pokrajin. p str. 153 Slika 4: Meje avstrijskih dežel leta 1914 (Gabrovec in Rajšp 1998, 18–19). p str. 154 vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 150 151 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Pt uj K ra nj C el je K op er M ar ib or Ve le nj e Lj ub lja na N ov o m es to N ov a G or ic a M ur sk a So bo ta Sl ov en j G ra de c Po kr aj in e (1 0+ 2) Po m ur sk a po kr aj in a Št aj er sk a po kr aj in a M O M ar ib or K or oš ko –š al eš ka p ok ra jin a Sa vi nj sk a po kr aj in a Za sa vs ko –p os av sk a po kr aj in a D ol en jsk o– be lo kr an jsk a po kr aj in a O sr ed nj es lo ve ns ka p ok ra jin a M O L ju bl ja na G or en jsk a po kr aj in a G or išk a po kr aj in a Pr im or sk o– no tr an jsk a po kr aj in a ! . sr ed išč e m es tn e ob či ne 0 50 10 0 25 km Av to r z em lje vi da : S am o D ro bn e vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 151 152 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . 15 p ok ra jin in M O L Po m ur sk a po kr aj in a Št aj er sk a po kr aj in a Sp od nj ep od ra vs ka p ok ra jin a K or oš ka p ok ra jin a Sa vi nj sk o– ša le šk a po kr aj in a Sa vi nj sk a po kr aj in a Za sa vs ka p ok ra jin a Po sa vs ka p ok ra jin a D ol en jsk o– be lo kr an jsk a po kr aj in a Se ve rn a O sr ed nj es lo ve ns ka p ok ra jin a M O L ju bl ja na Ju žn a O sr ed nj es lo ve ns ka p ok ra jin a G or en jsk a po kr aj in a G or išk a po kr aj in a Pr im or sk o– no tr an jsk a po kr aj in a Po kr aj in a Is tr a / I st ria ! . sr ed išč e m es tn e ob či ne Lj ub lja na K ra nj Sl ov en j G ra de c M ur sk a So bo ta C el je Ve le nj e K op er N ov a G or ic a N ov o m es to M ar ib or Pt uj 0 50 10 0 25 km Av to r z em lje vi da : S am o D ro bn e vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 152 153 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike 0 25 50 12 ,5 km Le ge nd a m ej a po kr aj in m ej a ob či n G or en js ka p ok ra jin a Se ve rn op ri m or sk a po kr aj in a Ju žn op ri m or sk a po kr aj in a O sr ed nj es lo ve ns ka p ok ra jin a K or oš ko –s av in js ka p ok ra jin a Po dr av sk a po kr aj in a Po m ur sk a po kr aj in a D ol en js ko –p os av sk a– be lo kr an js ka p ok ra jin a A vt or ze m lje vi da : J an ez N ar ed © Z RC S A ZU G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 153 154 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije Lj ub lja na M A R IB O R Bl ed K rš ko M en ge š Id rij a Li tij a Br ež ic e Vr hn ik a Lo ga te c K oč ev je Č rn om el j H ra st ni k Po st oj na G ro su pl je Ra do vl jic a A jd ov šč in a Sl ov en j G ra de c Za go rje o b Sa vi Ra vn e na K or oš ke m Sl ov en sk a Bi st ric a Ži ri Ru še Pi ra n Ža le c Bo ve c O rm ož La šk o C er kn o To lm in Se ža na M oz irj e Tr eb nj e M et lik a Le nd av a Ri bn ic a Še nt ju r Se vn ic a Lj ut om er C er kn ic a Že le zn ik i D ra vo gr ad K ra nj sk a G or a G or nj a Ra dg on a Ra dl je o b D ra vi Ro ga šk a Sl at in a Ili rs ka B ist ric a Č rn a na K or oš ke m Sl ov en sk e K on jic e Bo hi nj sk a Bi st ric a K op er K ra nj C el je K am ni k D om ža le Ve le nj e Je se ni ce N ov o m es to Iz ol a/ Is ol a Šk o# a Lo ka N ov a G or ic a M ur sk a So bo ta © Z RC S A ZU G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a 0 10 20 30 40 km Št aj er sk a K or oš ka N ot ra nj sk a D ol en jsk a G or en jsk a K ra nj sk a Is tr a Tr st G or išk a vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 154 ko so bile oblikovane planske regije (Vrišer 1990), so se kot Notranjske štele nekdanje občine Cerknica, Postojna in Ilirska Bistrica (Habič 1987), ki so se na prelomu tisočletja razdelile na občine Cerknica, Bloke, Loška dolina, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Te so bile od leta 1995 dalje del notranjsko-kra- ške statistične regije, ki se je leta 2015 preimenovala v primorsko-notranjsko statistično regijo. Sprememba imena nakazuje na nedorečenost identitete obravnavanega območja oziroma nakazuje na nekakšno dvoj- nost regije. To, upoštevaje površje, podnebje in kulturnogeografske poteze, v svojih analizah zaznata že Melik (1960) in Ilešič (1979), ko regijo delita na južni del z nekdanjima občinama Postojno in Ilirsko Bistrico, ki spadata k  primorskemu zaledju ter severni del z  nekdanjima občinama Cerknico in Logatcem, ki gravitirata proti Ljubljani (Habič 1987). Habič ob tem opozarja na to, da polarizacijo življe- nja in pripadnost prebivalstva ljubljanskemu in koprskemu območju krepita tudi siceršnja organiziranost gospodarskih in družbenih dejavnosti ter posledična navezanost območij na dve gravitacijski središči. Posvetovalni referendum o pokrajinah (Posvetovalni … 2022) je sledil omenjeni funkcijski delitvi Notranjske med obe gravitacijski središči, a kot rečeno, referendum ni uspel. Notranjska bi se po dosedanjih predlogih pokrajinske delitve Slovenije bodisi priključila eni večji pokrajini ali pa bi bila razdeljena na dve pokrajini. Zato smo ob oživitvi razprave o oblikovanju pokra- jin v Sloveniji preverili, kakšna delitev na pokrajine bi bila z vidika Notranjske najbolj primerna. Na podlagi napisanega smo si zastavili sledeča raziskovalna vprašanja: 1) Kakšno regionalizacijo Notranjske bi lahko naredili na podlagi storitev splošnega pomena na regio- nalni ravni, dnevne mobilnosti in sektorskih členitev na regionalni ravni? 2) Kakšno pokrajinsko delitev narekujejo funkcijska območja prebivalcev preučevanih občin? 3) Kakšno je mnenje prebivalcev o vpetosti notranjskih občin v različne predloge pokrajin? 4) Kako Notranjsko dojemajo anketiranci zunaj in kako anketiranci iz posamezne občine? Raziskavo smo osredotočili na občine primorsko-notranjske statistične regije (občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna) in Občino Logatec. Slednja je namreč eno pomembnejših središč na Notranjskem (Kosi 2012). 2 Metode Za odgovor na prvo raziskovalno vprašanje smo združili analize centralnih naselij v Sloveniji, dne- vne mobilnosti in sektorskih regionalizacij (Nared s sodelavci 2016; 2017). Centralna naselja kažejo na umeščenost posamezne funkcije v prostoru (posameznem centralnem naselju), sektorske členitve in dnevna mobilnost delovne sile pa na gravitacijsko zaledje teh naselij (Vrišer 1999b). Na drugo, tretje in četrto raziskovalno vprašanje smo odgovorili s pomočjo izvedene spletne anke- te. Ne zanima nas namreč zgolj lokacija določene storitve, temveč tudi kdo in kje jo koristi. Zato smo v anketnem vprašalniku prebivalce vprašali, kje se šolajo (dijaki), na kateri univerzi študirajo (študenti), kje delajo (zaposleni), kje opravljajo večje nakupe v specializiranih trgovinah (vsi anketiranci) in kje opravljajo zdravstvene storitve na sekundarni – to je specialistični ravni (vsi anketiranci). Prav tako smo jih povprašali o njihovem odnosu do različnih predlogov regionalizacij. Zaradi specifičnosti odgo- vorov glede na občino stalnega prebivališča anketiranca podajamo rezultate za vse anketirance skupaj, ter še ločeno za anketirance iz občin zahodno od nekdanje rapalske meje in anketirance iz občin vzhod- no od nekdanje rapalske meje. Edina izjema pri tem je občina šolanja, kjer smo zaradi nizkega števila odgovorov podali le skupne odgovore. S spletno anketo smo odgovorili tudi na vprašanje, kako Notranjsko dojemajo anketiranci zunaj in kako anketiranci iz posamezne občine. Paasi (1986) se v svojem delu o institucionalizaciji regij v okvi- ru razprave o identiteti regije osredotoča na notranjo in zunanjo podobo (imidž) regije, to je, kako regijo dojemajo prebivalci sami in kako jo dojemajo od zunaj. V našem primeru smo anketirance vprašali, katere občine po njihovem mnenju sodijo v Notranjsko pokrajino. Nato smo primerjali odgovore anketirancev zunaj posamezne občine (zunanja podoba) z odgovori anketirancev posamezne občine 155 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 155 (notranja podoba). Pri tem smo notranjo podobo lahko preverjali le pri ciljnih sedmih občinah, to je občinah Primorsko-notranjske regije in Občine Logatec. V razpravi smo pripravili sintezen pregled upoštevaje rezultate predhodnih analiz. 2.1 Centralna naselja in njihova vplivna območja Centralna naselja smo leta 2016 opredelili na podlagi štirih ključnih centralnih dejavnosti – šol- stva, zdravstva, javne uprave in sodstva, ter upoštevaje število prebivalcev v  posameznem naselju (preglednica 1; Nared s sodelavci 2016; 2017). Skupno stopnjo centralnosti smo določili na podlagi povprečja štirih funkcij in stopnje, ki jo nase- lju pripišemo na podlagi števila prebivalcev. Oba, funkcije in število prebivalcev smo upoštevali enakovredno. Tako opredeljena centralna naselja nam lahko služijo kot podlaga za opredeljevanje regio- nalnih središč, pri čemer mora regionalno središče dosegati vsaj tretjo stopnjo centralnosti. V drugem koraku analize smo upoštevali središča prvih treh stopenj ter na podlagi prevladujočih tokov delovne sile določili njihova gravitacijska zaledja. V tretji fazi smo upoštevali še regionalne čle- nitve posameznih sektorjev ter s tem upravni vidik regionalizacije Slovenije (Nared s sodelavci 2016; 2019b). Če združimo vse tri korake, lahko na ravni celotne Slovenije ali v tem primeru na ravni Notranjske preverimo, kakšna bi bila najbolj smiselna delitev na pokrajine. S temi koraki dobimo podatke o cen- tralnih naseljih, njihovih gravitacijskih zaledjih in o obstoječih mejah, ki določeno območje bodisi povezujejo ali razdvajajo. 2.2 Spletna anketa Spletno anketo smo izvajali februarja in marca 2021, in sicer z namenom, da bi pridobili informa- cije o funkcijskih območjih prebivalcev izbranih notranjskih občin (na primeru storitev regionalnega 156 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije Preglednica 1: Stopnje centralnosti in uporabljena merila (Nared s sodelavci 2016, 4–5). stopnja število prebivalcev pričakovane funkcije 1. nacionalno središče 100.001 in več • sedež javne univerze mednarodnega pomena • univerzitetni klinični center • višje sodišče 2. središče nacionalnega 20.001–100.000 • sedež visoke šole, fakultete ali akademije pomena • večja splošna bolnica 3. središče regionalnega 10.001–20.000 • okrožno sodišče pomena • sedež višje šole • bolnišnica • sedež srednje šole 4. središče medobčinskega 3001–10.000 • zdravstveni dom pomena • upravna enota • okrajno sodišče 5. središče lokalnega pomena 1501–3000 • popolna osnovna šola • zdravstvena postaja • sedež občine 6. središče vicinalnega pomena 501–1500 • podružnica osnovne šole vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 156 pomena), mnenja prebivalcev o vpetosti notranjskih občin v različne predloge pokrajin in predstave o Notranjski z vidika anketirancev posamezne občine in zunaj nje. Povabilo k izpolnitvi ankete je bilo objavljeno v Notranjsko primorskih novicah, obenem pa so povezavo do ankete na svojih spletnih stra- neh objavile tudi posamezne občine (Loška dolina, Bloke, Cerknica, Logatec, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica) in organizacije (ZRC SAZU). Za promocijo ankete smo uporabljali tudi družbena omrežja. Anketa se je prednostno izvajala na območju, ki ga pokriva časopis Notranjsko primorske novice, to je v občinah Logatec, Cerknica, Bloke, Loška dolina, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica (slika 5). Izpolnil jo je lahko kdorkoli, ki se je v temi prepoznal. S tega vidika gre za neverjetnosti priložnostni vzorec anketirancev, kar med drugim pomeni, da rezultate težko posplošimo na celotno prebivalstvo območ- ja, so pa, kljub temu, da ne omogočajo natančnih statističnih sklepanj, pogosto dovolj natančni in primerljivi z verjetnostnimi vzorci (Kalton in Vehovar 2001). Anketo smo izvedli s sistemom 1ka, isti sistem smo uporabili tudi za delne preračune in analize pridobljenih podatkov. Na posamezno vprašanje je odgovorilo med 1179 in 1356 anketirancev, nekoliko več je bilo žensk (56 %) kot moških (44 %). Glede na delež prebivalcev posamezne občine (preglednica 2) je bil odziv večji v občinah Postojna (8,5 odstotne točke), Cerknica (7,8 odstotne točke) in Bloke (1,6 odstotne točke), manjši pa v občinah Logatec (–10,6 odstotne točke), Pivka (–4,1 odstotne točke), Ilirska Bistrica (–3,7 odstotne točke) in Loška dolina (–1,5 odstotne točke). 157 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike Preglednica 2: Podatki o anketirancih glede na občino stalnega prebivališča. občina število delež število delež delež izpolnjenih izpolnjenih prebivalcev prebivalcev prebivalcev, anket anket (%) v prvi polovici v prvi polovici ki so izpolnili 2021 (SURS 2022) 2021 (%) anketo (%) Bloke 48 4 1.616 2,4 3,0 Cerknica 337 25 11.691 17,2 2,9 Ilirska Bistrica 223 16 13.379 19,7 1,7 Logatec 149 11 14.681 21,6 1,0 Loška dolina 50 4 3.703 5,5 1,3 Pivka 74 5 6.190 9,1 1,2 Postojna 454 33 16.675 24,5 2,7 drugo 21 2 – – – skupaj 1356 100 67.935 100 2,0 Preglednica 3: Delež dobljenih anket glede na delež prebivalcev izbranih skupin občin. skupina občin delež prebivalcev (%) delež anketirancev (%) občine vzhodno od nekdanje rapalske meje 46,6 43,7 (Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina) občine zahodno od nekdanje rapalske meje 53,4 56,3 (Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna) Slika 5: Območje raziskave. p str. 158 vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 157 158 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije 0 25 50 12 ,5 km O bč in a Lo ga te c Pr im or sk o– no tr an js ka re gi ja A vt or ze m lje vi da : J an ez N ar ed V ir po da tk ov : G U RS 2 02 3 © Z RC S A ZU G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a Le ge nd a ob m oč je ra zi sk av e vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 158 Ker smo posamezne analize naredili na dveh skupinah občin – vzhodno in zahodno od nekdanje rapalske meje (za podrobnosti v povezavi z rapalsko mejo glej Mikša in Zorn 2018) – podajamo še skup- no primerjavo prebivalcev in pridobljenih anket, kjer sta deleža dobljenih anket iz posamezne skupine občin precej primerljiva z deležem tam živečega prebivalstva (izločili smo ankete iz kategorije drugo; preglednica 3). Glede na status (slika 6) prednjačijo zaposleni, sledijo upokojenci in študenti, glede na starost (slika 7) pa stari 25–44, sledijo stari 45–64, 15–24 ter 65 in več let. Poleg prevlade zaposlenih in starih med 25 in 64 let ter majhnega deleža respondentov starih 65 in več let lahko zaznamo tudi precej nadpovprečno izobrazbeno strukturo anketirancev, od katerih jih ima 54 % zaključeno višjo šolo ali fakulteto, 46 % srednjo šolo, 8 % znanstveni magisterij ali doktorat, 2 % pa osnovno šolo ali manj (dejanske vrednosti v izbranih sedmih občinah za iste kategorije so: 22 %, 53 %, 2 % in 24 %). To je deloma rezultat digitalne pismenosti in redne uporabe elektronskih naprav, ki sta pri manj izobraženih in veščih uporabe medmrežja manjši, lahko tudi večjega poznavanja tematike in anga- žiranosti s strani bolje izobraženih, deloma pa gre lahko tudi za napako anketirancev pri vnosu dejanske izobrazbe. Omenjene odklone pri odgovorih lahko opredelimo tudi kot omejitve raziskave, zlasti visok delež anketirancev iz občin Postojna in Cerknica ter nižji delež iz Občine Logatec, kar povezujemo s sicerš- njo umestitvijo občine v drugo razvojno regijo (Ljubljanska urbana regija), nadpovprečno izobrazbeno raven prebivalcev, pa tudi nižjim deležem anketirancev, starih 65 let in več, kar je že dobro poznan feno- men pri spletnih anketah (na primer Polajnar Horvat in Smrekar 2015; Tiran s sodelavci 2019; Černe s sodelavci 2021). 159 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike Slika 6: Anketiranci glede na status. 2 % 9 % 69 % 3 % 1 % 15 % dijak/dijakinja študent/ka delovno aktiven/a brezposelen/brezposelna gospodinjec/gospodinja upokojenec/upokojenka Slika 7: Anketiranci glede na starost (notranji krog) v primerjavi z deleži prebivalcev v opazo- vanem območju (zunanji krog; SURS 2022). 10 % 47 % 34 % 8 % 10 % 31 % 34 % 25 % 15–24 25–44 45–64 65 in več vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 159 160 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije Slika 8: Centralna naselja v Sloveniji (Nared s sodelavci 2016). p Slika 9: Gravitacijska zaledja centralnih naselij prve, druge in tretje stopnje na podlagi dnevne mobil- nosti delavcev leta 2014 (Nared s sodelavci 2016). p str. 162 Slika 10: Prostorske členitve posameznih sektorjev (Nared s sodelavci 2019b). p str. 164 3 Rezultati 3.1 Notranjska v sistemu centralnih naselij, njihovih gravitacijskih zaledjih ter sektorskih členitvah na regionalni ravni Upoštevaje posamezna naselja v Primorsko-notranjski regiji (slika 8) dosega najvišjo stopnjo cen- tralnosti Postojna, ki pa je kljub vsemu s Cerknico in Ilirsko Bistrico zgolj na ravni medobčinskega središča. S srednješolskim središčem, višjo šolo in porodnišnico sodi med bolje opremljena središča medobčinskega pomena. S tem ne zagotavlja dovolj dobre oskrbe, kot bi jo od središča pokrajine pričakovali (Nared s sodelavci 2016). Veljavna Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2004) Postojno sicer uvršča med središča nacionalnega pomena, vendar pa njena vloga v prostoru in njen dosedanji razvoj takšnega sta- tusa ne upravičujeta. Ker ni v regiji nobenega središča regionalnega, nacionalnega ali nacionalnega središča mednarodnega pomena, v občinah Ilirska Bistrica, Postojna in Cerknica prevladuje dnevna mobilnost v Ljubljano, v obči- nah Pivka in Bloke pa si Ljubljana deli vpliv še s po eno občino (slika 9). Z vidika upravnih storitev na regionalni ravni je opazovano ozemlje v večini primerov razdeljeno med vplivno območje Kopra (Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica) in vplivno območje Ljubljane (Cerknica, Bloke, Logatec in Loška dolina). Razen dveh regionalnih izpostav Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Finančne uprave Republike Slovenije v Postojni v regiji ni drugih izpostav posameznih sektorjev (preglednica 4). Če združimo meje posameznih regionalnih izpostav (slika 10), je območje regije razločno razde- ljeno na dve upravni območji – ljubljansko, ki vključuje tudi občine Logatec, Cerknica, Bloke in Loška dolina, ter koprsko, ki vključuje občine Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. 3.2 Opredelitev funkcijskih območij na podlagi rezultatov ankete Največ dijakov obiskuje srednjo šolo v Postojni in Ljubljani, nad 10 % še v Sežani (slika 11). Univerzo več kot 70 % študentov obiskuje v Ljubljani, sledita Koper in Nova Gorica. Medtem ko razlika pri štu- dentih Univerze v Ljubljani med anketiranci iz občin vzhodno in zahodno od nekdanje rapalske meje ni velika, je ta večja pri univerzah v Kopru in Novi Gorici. Prvo v večji meri obiskujejo študenti iz občin vzhodno od nekdanje rapalske meje, drugo pa v večji meri študenti občin zahodno od nekdanje rapal- ske meje (slika 12). Bolj izrazite delitve med območjema se pojavijo na področju dela, nakupov in zdravstvene oskrbe. Upoštevaje vse anketirance, je največje zaposlovalno središče Ljubljana, kjer je zaposlena četrtina vseh anketirancev (slika 13). Iz občin vzhodno od nekdanje rapalske meje je v Ljubljani zaposlena tret- jina anketirancev, iz občin zahodno od nekdanje rapalske meje pa manj kot petina. Pri slednjih je najpomembnejše zaposlovalno središče Postojna, kjer je zaposlenih kar 35 % anketirancev, sledi Ilirska Bistrica s 15 %; na drugi strani v Postojni dela le 7 % zaposlenih iz občin vzhodno od nekdanje rapal- ske meje, v Ilirski Bistrici pa le 1 %. Ti veliko pogosteje delajo v Cerknici (29 %) ali Logatcu (11 %). Z vidika nakupovanja lahko izdvojimo prevladujoče Ljubljano, Postojno in Koper (slika 14). Anketiranci iz občin vzhodno od nekdanje rapalske meje nakupujejo še v Cerknici in Logatcu. Anketiranci občin zahod- no od nekdanje rapalske meje največ nakupujejo v Postojni, sledita ji Ljubljana in Koper, nato pa za lokalne potrebe še Ilirska Bistrica. vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 160 161 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike B le d Pt uj R uš e O rm ož K rš ko K ra nj C el je Ž al ec Pi ra n Tr ži è K op er Iz ol a L aš ko Se ža na L uc ija To lm in K am ni k Id ri ja L iti ja Še nt ju r D om ža le Tr eb nj e Vr hn ik a M ar ib or Se vn ic a Ve le nj e R ib ni ca B re ži ce K oč ev je M et lik a L og at ec L en da va Je se ni ce C er kn ic a Č rn om el j Tr bo vl je Po st oj na H ra st ni k L ju to m er G ro su pl je L ju bl ja na D ra vo gr ad N ov o m es to R ad ov lji ca A jd ov šè in a Šk of ja L ok a N ov a G or ic a M ur sk a So bo ta G or nj a R ad go na Sl ov en j G ra de c R og aš ka S la tin a Z ag or je ob S av i Il ir sk a B is tr ic a Sl ov en sk e K on jic e R av ne n a K or oš ke m Sl ov en sk a B is tr ic a Še m pe te r pr i G or ic i L en ar t v Sl ov . g or ic ah na ci on al no sr ed išč e m ed na ro dn eg a po m en a sr ed išč e na ci on al ne ga p om en a sr ed išč e re gi on al ne ga p om en a sr ed išč e m ed ob či ns ke ga p om en a sr ed išč e lo ka ln eg a po m en a sr ed išč e vi ci na ln eg a po m en a sr ed išč e vi ci na ln eg a po m en a z m an j k ot 5 00 p re bi va lc i ob či ns ka m ej a 0 10 20 30 40 50 km A vt or ze m lje vi da : R ok C ig lič V ir po dl ag e: G U RS 2 01 6 © Z RC S A ZU G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 161 162 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! O ! O !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( !( ! . ! . ! . ! . ! O ! O Pt uj K rš ko K ra nj C el je K op er Iz ol a K am ni k D om ža le M ar ib or Ve le nj e Br ež ic e Je se ni ce Tr bo vl je Lj ub lja na N ov o m es to Šk o‚ a Lo ka N ov a G or ic a M ur sk a So bo ta Sl ov en j G ra de c 0 10 20 30 40 50 km A vt or ze m lje vi da : J an i K oz in a V ir: S U RS 2 01 4 © Z RC S A ZU G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a Br ež ic e C el je D om ža le Iz ol a Je se ni ce K am ni k K op er K ra nj K rš ko Lj ub lja na M ar ib or M ur sk a So bo ta N ov a G or ic a N ov o m es to Pt uj Sl ov en j G ra de c Šk o‚ a Lo ka Tr bo vl je V el en je dr ug e ob či ne sa m oz ad os tn e ob či ne ! O pr va st op nj a ce nt ra ln os ti ! . dr ug a st op nj a ce nt ra ln os ti ! ( tr et ja st op nj a ce nt ra ln os ti vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 162 163 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike Pr eg led ni ca 4 : Z as to pa no st se de že v re gi on al ni h iz po sta v iz br an ih ja vn ih sl už b v  po sa m ez ni h ce nt ra ln ih n as elj ih (N ar ed s  so de la vc i 2 01 6) . sto pn ja na se lje ce nt ra ln os ti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Nujna medicinska pomoč Finančna uprava Republike Slovenije Geodetska uprava Republike Slovenije Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje sodstvo policija število sedežev regionalnih izpostav 1 Lj ub lja na da da da da da da da da da da 10 1 M ar ib or da da da da da da da da da da 10 2 Ce lje da da da da da da da da da da 10 2 No vo m es to da da da da da da da da da da 10 2 Kr an j da da da da da da da da 8 2 Ko pe r da da da da da da da 7 3 No va G or ica da da da da da da da da da da 10 3 M ur sk a S ob ot a da da da da da da da da 8 3 Pt uj da da da da da da 6 3 Ve len je da da da 3 3 Slo ve nj G ra de c da da da 3 3 Br ež ice da da 2 3 Iz ol a da da 2 3 Tr bo vlj e da da 2 3 Kr šk o da da 2 3 Je se ni ce da 1 3 Ka m ni k 0 3 D om ža le 0 3 Šk of ja Lo ka 0 4 Po sto jn a da da 2 4 Se vn ica da da 2 4 Ko če vj e da 1 4 Ra vn e n a K or oš ke m da 1 4 Pi ra n da 1 4 H ra stn ik da 1 4 D ra vo gr ad da 1 5 Na kl o da 1 vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 163 164 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije št ev ilo sk up ni h m ej a 1– 2 3– 4 5– 6 7– 8 9 0 40 80 20 km A vt or ic a ze m lje vi da : M an ca V ol k Ba hu n © Z RC S A ZU G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 164 165 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike delež (%) 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 drugo Izola Nova Gorica Piran Ilirska Bistrica Sežana Ljubljana Postojna Slika 11: Kje obiskujete srednjo šolo? delež (%) 0 10 20 30 40 50 60 70 80 drugo Nova Gorica Koper Ljubljana skupaj občine zahodno od rapalske meje občine vzhodno od rapalske meje Slika 12: Kje obiskujete univerzo? vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 165 166 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije Pri zdravstveni oskrbi obiskujejo anketiranci občin vzhodno od nekdanje rapalske meje ambulante v Ljubljani, Postojni, Cerknici in Izoli, anketiranci iz občin zahodno od nekdanje rapalske meje pa ambu- lante v Izoli, Postojni, Ljubljani, Kopru in Ilirski Bistrici (slika 15). Slika 13: V kateri občini je vaše delovno mesto? delež (%) 0 5 10 15 20 25 30 35 40 skupaj občine zahodno od rapalske meje občine vzhodno od rapalske meje Ljubljana Postojna Cerknica Ilirska Bistrica Logatec Pivka drugo Sežana Loška dolina Koper Vrhnika Idrija Hrpelje–Kozina Bloke vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 166 167 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike delež (%) 0 10 20 30 40 50 60 70 skupaj občine zahodno od rapalske meje občine vzhodno od rapalske meje Nova Gorica Logatec drugo Ilirska Bistrica Cerknica Koper Postojna Ljubljana delež (%) 0 10 20 30 40 50 60 70 80 skupaj občine zahodno od rapalske meje občine vzhodno od rapalske meje Logatec Nova Gorica Sežana Šempeter–Vrtojba Ilirska Bistrica drugo Cerknica Koper Izola Postojna Ljubljana Slika 15: V kateri občini najpogosteje opravljate specialistične zdravniške preglede (na primer okulist, kardiolog, pulmolog, ortoped)? Slika 14: V kateri občini najpogosteje opravljate večje nakupe (obleka, pohištvo, tehnična oprema, gospodinjski aparati)? vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 167 3.3 Mnenje prebivalcev o vpetosti notranjskih občin v različne predloge pokrajin Upoštevaje povprečno oceno (1 = zelo nasprotujem, 5 = zelo podpiram), anketiranci dajejo pred- nost umestitvi notranjskih občin skupaj z obalno-kraškimi občinami (3,5), sledi stališče, da se Slovenija lahko uspešno razvija tudi brez pokrajin (3,3) ter da morajo občine Notranjske ostati skupaj, ne glede na to, v katero pokrajino so uvrščene (3,2). Najmanjšo podporo na ravni vseh anketirancev sta dobili stališči, da naj bo Notranjska samostojna pokrajina, čeprav je gospodarsko šibkejša in ne dosega potreb- nega števila prebivalcev (3,1) ter da naj se v raziskavo vključene občine povezujejo z občinami osrednje Slovenije (2,3; slika 16). Na ravni obeh skupin občin, občin vzhodno in zahodno od nekdanje rapalske meje, se stališča močno razlikujejo. Anketiranci iz občin zahodno od nekdanje rapalske meje na prvem mestu izpostavljajo, naj se občine povežejo skupaj z obalno-kraškimi občinami (4,2). Sledi mnenje, da se lahko Slovenija uspe- šno razvija tudi brez pokrajin (3,2), da morajo biti notranjske občine nujno skupaj, ne glede na to, v katero pokrajino so uvrščene (2,8), naj bo Notranjska samostojna pokrajina (2,7), najmanjšo podporo pa ima pokrajina skupaj z občinami osrednje Slovenije (1,6). Če izločimo neopredeljene (ne nasprotujem in ne podpiram), je rezultat zelo izrazit v primeru nenaklonjenosti povezovanju z občinami osrednje Slovenije (85 % proti 4 %; zelo nasprotujem + nasprotujem proti podpiram + zelo podpiram), sledi naklonjenost povezovanju z obalno-kraškimi občinami (10% proti 84%), niso naklonjeni samostojni Notranjski pokra- jini (45% proti 29 %), kot tudi ne, da bi morale biti notranjske občine nujno skupaj (39 % proti 27 %). Več jih meni, da pokrajin sploh ne potrebujemo (26 % proti 41 %). Opredelitev anketirancev iz občin vzhodno od nekdanje rapalske meje je manj enoznačna. Naj- močnejšo podporo je dobila ideja, da morajo biti občine Notranjske nujno skupaj ne glede na to, v katero pokrajino bodo uvrščene (3,8), nato mnenje, naj bo Notranjska samostojna pokrajina (3,6), sledi sta- lišče, da se Slovenija lahko uspešno razvija tudi brez pokrajin (3,4). V primeru povezovanja z drugimi občinami dajejo prednost osrednjeslovenskim (3,2) pred obalno-kraškimi občinami (2,6). Če izloči- mo neopredeljene, je najmočneje izražena volja tistih, ki zagovarjajo stališče, naj notranjske občine ostanejo skupaj ne glede na to, v katero pokrajino bi bile dodeljene (14 % proti 63 %), sledi ideja o samostojni Notranjski pokrajini (21 % proti 59%), nasprotovanje povezovanju z obalno-kraškimi občinami (52 % proti 28 %), pokrajinam nasploh (20 % proti 47 %) ter podpora povezovanju z osrednjeslovenskimi obči- nami (36 % proti 47 %). 3.4 Notranjske občine in njihova identiteta Z vidika identitete vidimo zanimiv razkorak tako med obema skupinama občin (vzhodno in zahod- no od nekdanje rapalske meje) kot tudi med notranjo in zunanjo podobo posamezne občine (slika 17). Kot najbolj »notranjske« so prebivalci prepoznali občine Cerknica, Bloke in Loška dolina, sledita obči- ni Loški Potok in Logatec. Anketiranci iz teh občin (razen iz Občine Loški Potok) svojo pripadnost Notranjski občutijo še močneje, v Loški dolini so se na primer vsi anketiranci opredelili, da občina spada v Notranjsko pokrajino, iz Občine Cerknica je takih 97 %, iz Občine Bloke pa 89 %. Tudi v Občini Logatec je visok delež tistih, ki menijo, da občina sodi v Notranjsko pokrajino (79 %), v manjši meri jo kot Notranjsko doživljajo prebivalci zunaj same občine (60 %). Če upoštevamo mnenje anketirancev zunaj občine, v Notranjsko pokrajino sodi tudi Postojna (57 %), Pivka (49 %), precej manj pa zlasti Ilirska Bistrica (30 %). Upoštevaje anketirance iz teh občin, pa je delež še precej nižji. Kot del Notranjske pokrajine se čuti 44 % anketirancev iz Občine Pivka, 42 % iz Občine Postojna in le 9 % iz Občine Ilirska Bistrica. 168 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije Slika 16: V katero pokrajino naj se vključi vaša občina, če bodo v Sloveniji ustanovljene pokrajine? p vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 168 169 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike zelo nasprotujem nasprotujem ne nasprotujem in ne podpiram podpiram zelo podpiram skupaj z občinami osrednje Slovenije skupaj z obalno–kraškimi občinami Notranjska naj bo svoja pokrajina, čeprav je gospodarsko šibka in ne dosega potrebnega števila prebivalcev občine Notranjske morajo biti nujno skupaj, ne glede na to, v katero pokrajino so uvrščene Slovenija se lahko uspešno razvija tudi brez pokrajin občine vzhodno od rapalske meje delež (%) 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 delež (%) 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 skupaj z občinami osrednje Slovenije skupaj z obalno–kraškimi občinami Notranjska naj bo svoja pokrajina, čeprav je gospodarsko šibka in ne dosega potrebnega števila prebivalcev občine Notranjske morajo biti nujno skupaj, ne glede na to, v katero pokrajino so uvrščene Slovenija se lahko uspešno razvija tudi brez pokrajin anketiranci skupaj skupaj z občinami osrednje Slovenije skupaj z obalno–kraškimi občinami Notranjska naj bo svoja pokrajina, čeprav je gospodarsko šibka in ne dosega potrebnega števila prebivalcev občine Notranjske morajo biti nujno skupaj, ne glede na to, v katero pokrajino so uvrščene Slovenija se lahko uspešno razvija tudi brez pokrajin občine zahodno od rapalske meje delež (%) 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 169 170 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije 4 Razprava Velika pokrajinska raznolikost Slovenije ter različne členitve njenega ozemlja v preteklosti so se odra- zile v veliki narečni in identitetni pestrosti Slovenije. Zato je členitev Slovenije na pokrajine zahtevna naloga, še zlasti, ker se zgodovinske pokrajine (nekdanje dežele Avstro-Ogrske) zaradi sodobnih funk- cijskih vezi in selitev vse bolj zabrisujejo. Proces regionalizacije je še zlasti zapleten, ker nekdanje dežele v identitetnem smislu ostajajo močno zakoreninjene (Geršič 2020) in ker je v Sloveniji več manjših, identitetno močnih pokrajin (na primer Notranjska, Koroška, Bela krajina, Prlekija). Te same zase kot politične tvorbe na regionalni ravni zaradi majhnosti, gospodarske šibkosti in slabše opremljenosti s sto- Slika 17: Katere občine po vašem mnenju sodijo v Notranjsko pokrajino? delež (%) 0 20 40 60 80 100 Ajdovščina drugo Hrpelje–Kozina Vipava Sežana Idrija Ljubljana Log–Dragomer Kočevje Brezovica Velike Lašče Vrhnika Borovnica Ribnica Sodražica Ilirska Bistrica Pivka Postojna Logatec Loški Potok Loška dolina Bloke Cerknica anketiranci iz občine anketiranci zunaj obravnavane občine vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 170 ritvami niso smiselne, njihovo priključevanje večjim pokrajinam pa tudi zaradi številnih lokalizmov v Sloveniji predstavlja velik izziv. Z vsem naštetim se sooča tudi Notranjska. V raziskavi smo zato skušali preučiti dejavnike, ki bi lahko dali jasnejšo sliko o tem, kam uvrstiti notranjske občine v predvideni novi pokrajinski delitvi Slovenije. Sprva smo po vzoru Vrišerja (1999b) preučili centralna naselja, nato tokove delovne sile ter sektorske členitve na opazovanem območju. Na področju centralnih naselij se zlasti opazijo različne umestitve Postojne glede na raven centralnosti. Vrišer (1999b) v svojem poskusu Postojno umesti na raven mezoregionalnih središč (4. stopnja), to je raven nižje, kot jo imajo uveljavljena regionalna središča (na primer Koper, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota), s čimer jo umesti ob bok Brežic, Jesenic, Velenja, Slovenj Gradca in Ptuja. Strategija prostor- skega razvoja Slovenije (2004) uvršča Postojno med središča nacionalnega pomena in ji v primerjavi z njeno opremljenostjo in gospodarsko močjo vlogo v prostorskem razvoju precej zviša, vendar le na deklarativni ravni, saj temu ni sledil noben ukrep, ki bi Postojni dejansko zagotovil s strategijo name- njeno vlogo in moč. Zadnja opredelitev centralnih naselij (Nared s sodelavci 2017) jo uvršča na raven medobčinskih središč, s čimer po našem mnenju ne izpolnjuje pogojev, da bi bila polnovredno središče pokrajine. Zemljevid vplivnih območij mezoregionalnih središč iz leta 1998 (Vrišer 1999b) nakazuje razde- ljenost sedanje Primorsko-notranjske regije na tri območja. V prvem ima prevladujoč vpliv Postojna, v drugih dveh pa se vpliv Postojne dopolnjuje z vplivom Ljubljane (območje Cerknice, Blok, Loške doli- ne) ter vplivom Sežane. Leta 2004 je podobno analizo opravil Bole (2004). Ugotovil je, da Pivka in Ilirska Bistrica sodita pod vpliv Postojne, v Postojni in Cerknici se prepletata vpliva Postojne in Ljubljane, v Loški dolini je takratna Kovinoplastika Lož zagotavljala dovolj delovnih mest, da druga središča niso prišla do izraza, območje Blok pa je bilo pod prevladujočim vplivom Ljubljane. Zadnji poskus opredelitve vplivnih območij z vidika delovne sile je bil narejen leta 2016 (Nared s sode- lavci 2016). Ker Postojna ni dosegla ravni središča regionalnega pomena, se je veliko močneje odrazil vpliv Ljubljane, ki prevladuje v občinah Cerknica, Postojna in Ilirska Bistrica, v Loški dolini še vedno prevladuje vpliv lokalnih delovnih mest, v Občini Bloke se prepletajo vplivi Ljubljane, Loške doline in Cerknice, v Pivki pa vpliva Ljubljane in Postojne. V primeru, da bi bila Postojna opredeljena kot sre- dišče regionalnega pomena, bi bil njen vpliv nekoliko večji, a bi se zagotovo poznal tudi naraščajoči vpliv Ljubljane, do katerega je prišlo, kot ugotavljajo Rusova, Razpotnik Viskovićeva in Nared (2013) na primeru Gorenjske, zlasti po gospodarski krizi leta 2009. Tretji vidik, ki ga je v svoji analizi tudi že uporabil Vrišer (1999b), to je sektorska členitev Slovenije, pa še bolj izostri delitev Primorsko-notranjske regije na dva dela (Nared s sodelavci 2019b). V analizi anketne raziskave smo izpostavili območje zahodno od nekdanje rapalske meje ter območje vzhodno od nekdanje rapalske meje in ta delitev je opazna tudi v upravnem ustroju države. Primorsko-notranj- sko regijo po tej ločnici deli kar 8 obravnavanih sektorskih regionalizacij. Vendar pa stanje na tem področju ni novo, saj na bipolarno organiziranost storitev opozarja že Habič (1987) na podlagi takratnih razmer. Zaznane spremembe torej kažejo na nadaljnjo šibitev Postojne in njene vloge kot regionalnega sre- dišča, krepitev zaposlitvene vloge Ljubljane ter z vidika sektorskih členitev Slovenije izrazito delitev regije na dva dela. To delitev jasno pokažejo tudi odgovori na anketni vprašalnik. V njem smo izhajajoč iz teorije cen- tralnih krajev (Christaller 1933) želeli gornje ugotovitve dodatno preveriti, saj storitve regionalnega pomena kažejo na potencialna regionalna središča, njihovo zaledje pa na njihovo vplivno območje, kar bi bila v primeru oblikovanja funkcijskih ali nodalnih regij (Vrišer 1978) jasna usmeritev za oprede- ljevanje pokrajin. Če celovito pogledamo na obravnavane storitve, lahko opazimo, da je za občine vzhodno od nekda- nje rapalske meje značilna močna navezanost na Ljubljano, deloma tudi na Postojno, druga regionalna središča pa imajo precej obrobno vlogo. Navezanost na Postojno je izrazitejša v občinah zahodno od nekda- nje rapalske meje, ob njej pa v primeru nakupov in zdravstva izstopata še Koper/Izola in Ljubljana. Slednje ne velja za področje izobraževanja in delovnih mest, kjer je vloga Kopra izrazito manjša od vloge Ljubljane. 171 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 171 Predhodne ugotovitve v veliki meri pojasnjujejo tudi odnos anketirancev do vprašanja regionali- zacije. Tako prebivalci občin vzhodno od nekdanje rapalske meje med danimi možnostmi najbolj nasprotujejo povezovanju z obalno-kraškimi občinami, obratno pa so prebivalci zahodno od nekda- nje rapalske meje najmanj naklonjeni povezovanju z občinami osrednje Slovenije. Stališče anketirancev zahodno od rapalske meje je zelo jasno izraženo in se osredotoča na vprašanje povezovanja z obalno- kraškimi ali osrednjeslovenskimi občinami, medtem ko so odgovori glede drugih možnosti manj izraziti ter hkrati večinoma nenaklonjeni povezovanju notranjskih občin ali oblikovanju samostojne Notranjske pokrajine. Čeprav tudi anketiranci iz občin vzhodno od nekdanje rapalske meje podobno zavrnejo eno in močneje podprejo drugo možnost glede povezovanja z obalno-kraškimi ali osrednjeslovenskimi obči- nami, večinsko podpirajo, da morajo biti notranjske občine nujno uvrščene v eno pokrajino, ne glede na to, katera to je, ter tudi samostojno Notranjsko pokrajino. To zagotovo kaže na močno identiteto, saj je iz opredeljevanja, ali posamezna občina spada med notranjske občine ali ne, razvidna veliko močnej- ša notranjska identiteta pri občinah vzhodno od nekdanje rapalske meje. Pomembno vprašanje je, ali ustanavljamo pokrajine zgolj z vidika učinkovitejšega izvajanja uprav- nih nalog, torej kot upravne regije ali želimo v ospredje postaviti njihovo razvojno vlogo. Ker bi bile prve le nekakšen nadomestek sedanjih upravnih enot, je z vidika zagotavljanja skladnega regionalne- ga razvoja treba izhajati iz gospodarske in funkcijske vloge regij. To dosežemo z  upoštevanjem obstoječega spleta odnosov in funkcij, ki v nekem prostoru obstajajo. Takšna pokrajina je odraz delo- vanja in potreb tamkajšnjih prebivalcev, gospodarstva in drugih sfer družbe. Biti mora živa in ne statična struktura. Meje tovrstne pokrajine ne temeljijo na poljubni odločitvi odločevalcev, temveč na območ- jih delovanja tam živečih prebivalcev, gospodarstva ter določenih naravnih dejavnikov, kar se v prostoru večinoma odraža v gravitacijskem zaledju največjega mesta regije oziroma v obliki funkcijskih vezi med mesti in njihovim zaledjem. Le tako je pokrajina lahko teritorialna enota s skupnimi naravno- in narod- nogospodarskimi, geografsko-prometnimi ter zgodovinsko kulturnimi lastnostmi in tradicijami, ki obenem omogoča sposobnost samostojnega ekonomskega preživetja in nadaljnjega razvoja (Nared 2021). Izhajajoč iz analize centralnih naselij, delovnih migracij in sektorskih členitev bi ob upoštevanju dejstva, da območje Notranjske nima dovolj prebivalcev ter je prešibko za samostojno pokrajino, obči- ne delili po ključu vzhodno (v pokrajino s središčem v Ljubljani) in zahodno od nekdanje rapalske meje (v pokrajino s središčem v Kopru). To delitev dodatno podkrepijo rezultati ankete, še zlasti, če upo- števamo lokacije dela, nakupov in specialističnih zdravniških pregledov. Nadalje to sporočajo tudi opredelitve anketirancev glede predlaganih regij. 5 Sklep Namen prispevka je bil preučiti, kakšna delitev na pokrajine bi bila z vidika Notranjske najbolj pri- merna. Pri tem smo se osredotočili na delitve na podlagi centralnih naselij, dnevne mobilnosti delovne sile ter sektorskih členitev na regionalni ravni. S spletno anketo smo preverjali, kje se anketi- ranci izobražujejo, kje delajo, kje opravljajo večje in bolj specializirane nakupe ter kje specialistične zdravstvene preglede. Obenem smo jih povprašali po mnenju o umestitvi notranjskih občin v predvi- deni pokrajinski delitvi Slovenije, na podlagi vprašanja o umestitvi posamezne občine v Notranjsko pokrajino pa smo dobili vpogled v to, katere občine anketiranci pojmujejo kot »notranjske« in kakšna je njihova identiteta. Z vidika centralnih naselij, dnevne mobilnosti na delo in sektorskih členitev slovenskega ozemlja, pa tudi na podlagi opravljanja različnih storitev (izobraževanje, delo, nakupovanje, zdravstvena oskr- ba), lahko zaključimo, da se ozemlje Notranjske deli na dva dela – prvi del predstavljajo občine vzhodno od nekdanje rapalske meje (Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina), drugi del pa občine zahodno od nekdanje rapalske meje (Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna). Vzhodni del ima močne povezave z Ljubljano, deloma še Postojno kot nekdanjim regijskim središčem, medtem ko so občine zahodno od nekdanje 172 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 172 rapalske meje zlasti navezane na Postojno in Koper. Z vidika dela je opaziti prevladujoč vpliv Ljubljane, ki seže tudi v občine zahodno od nekdanje rapalske meje. Pri mnenju prebivalcev o umestitvi v posamezno pokrajino pri občinah zahodno od nekdanje rapalske meje opazimo zelo močno nasprotovanje povezovanju z osrednjeslovenskimi občinami ter naklonjenost povezovanju z obalno-kraškimi občinami, medtem ko so do povezovanja notranjskih občin ali samostojne Notranjske pokrajine zelo zadržani oziroma temu nasprotujejo. Na drugi strani anke- tiranci iz občin vzhodno od nekdanje rapalske meje zavračajo povezovanje z obalno-kraškimi občinami, dajejo pa prednost skupni priključitvi notranjskih občin katerikoli pokrajini ter oblikovanju samostojne notranjske pokrajine pred povezovanjem z osrednjeslovenskimi občinami. Pokazale so se tudi razlike v tem, katere občine spadajo v Notranjsko pokrajino. Tako z vidika vseh anketirancev kot anketirancev iz občine same, so to občine Bloke, Cerknica, Loška dolina, Logatec in Loški Potok, občine Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica pa so s strani anketirancev iz drugih občin delo- ma še prepoznane kot del Notranjske, a  se anketiranci iz teh občin v manjši meri čutijo pripadne Notranjski. Na podlagi rezultatov analiz in dejstva, da je ustanovitev samostojne Notranjske pokrajine zaradi njene demografske in gospodarske šibkosti manj verjetna, predlagamo, da se občine vzhodno od nekda- nje rapalske meje priključijo pokrajini s središčem v Ljubljani, občine zahodno od nekdanje rapalske meje pa pokrajini s središčem v Kopru. Z vidika Notranjske je tako nedavni predlog delitve na 10 + 2 pokrajini nesprejemljiv z vidika ločenosti Ljubljane od preostalega gravitacijskega zaledja, zadnji pred- log delitve na 15 (16) pokrajin pa tako z vidika ločitve Ljubljane kot Kopra od svojih sicer odvisnih gravitacijskih zaledij. Ne glede na to, ali bo območje zgodovinske Notranjske (kot dela Kranjske) raz- deljeno na več morebitnih pokrajin ali ne, je treba omogočiti povezovanje na ravni notranjskih občin ter zagotoviti, da se bo notranjska identiteta lahko ohranjala tudi vnaprej. Zahvala: Avtor prispevka se najlepše zahvaljuje anketirancem za izpolnjeno anketo ter Notranjsko- primorskim novicam, občinam in organizacijam za deljenje povezave do ankete in povabilo k izpolnjevanju. Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 6 Viri in literatura Bole, D. 2004: Daily mobility of workers in Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS44102 Brezovnik, B., Holcman, B., Trpin, G. (ur.) 2020: Pokrajine v Sloveniji. Maribor. DOI: https://doi.org/ 10.4335/978-961-6842-97-6 Brezovnik, B., Drobne, S., Holcman, B., Oplotnik, Ž. J., Trpin, G. 2022: Pokrajine v Sloveniji: predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin. Ljubljana. Christaller, W. 1933: Die zentralen Orte in Süddeutschland. Darmstadt. Černe, N., Kenda, L., Mahnič, E., Mlinar, Ž., Nose, N., Osredkar, K., Paljk, U., Udovič, H., Nared, J. 2021: Prednosti in pomanjkljivosti življenja v obmejnih območjih Slovenije z vidika tam živečih prebivalcev. Regionalni razvoj včeraj, danes, jutri, Regionalni razvoj 8. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/ 9789610505921 Gabrovec, M., Rajšp, V. 1998: Meje avstrijskih dežel leta 1914, zemljevid. Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana. Geršič, M. 2017: Changing denotations of selected Slovenian choronyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4600 Geršič, M. 2020: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete. Geografija Slovenije 36. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504368 173 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 173 Habič, P. 1987: Pokrajinsko geografska členitev Notranjske. Notranjska. Postojna. Ilešič, S. 1979: Pogledi na geografijo. Ljubljana. Kalton, G., Vehovar, V. 2001: Vzorčenje v anketah. Ljubljana. Kosi, D. 2012: Identitetne regije Slovenije. Doktorsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. Medmrežje: https://dk.um.si/Dokument.php?id=33940&lang=slv (4. 1. 2023). Kosi, M., Preinfalk, M., Svoljšak, P. 2020: The history of Slovenia: The middle ages to the present. The Geography of Slovenia: Small But Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_9 Košak, E. 1995: Regionalizacija Slovenije: analiza in predlog členitev. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje, Ljubljana. Lavtar, R. (ur.) 2004: Dokumenti in študije o pokrajinah v Sloveniji. Ljubljana. Mikša, P., Zorn, M. 2018: Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine. Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja. Ljubljana. Medmrežje: http://hdl.handle.net/11686/44720 (5. 1. 2022). Nared, J. 2021: Bo vloga pokrajin zgolj upravna ali bolj razvojna? Notranjsko primorske novice, 25. 2. 2021. Medmrežje: https://notranjskoprimorske.si/2021/02/bo-vloga-pokrajin-zgolj-upravna-ali-bolj-raz- vojna/ (5. 12. 2022). Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Černič Istenič, M., Goluža, M., Kozina, J., Lapuh, L., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J. 2016: Policentrično omrežje središč in dostop- nost prebivalstva do storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Končno poročilo, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. Ljubljana. Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Goluža, M., Kozina, J., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J., Černič Istenič, M. 2017: Central settlements in Slovenia in 2016. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4606 Nared, J., Plut, D., Ravbar, M., Smrekar, A. 2019a: Mnenje članov strokovne skupine s področja geo- grafije k predlogu členitve Republike Slovenije na pokrajine. Medmrežje: http://www.pokrajine.si/ wp-content/uploads/2019/10/Nared-et-al_lo%C4%8Deno-mnenje_1.10.2019.pdf (30. 11. 2022). Nared, J., Hudoklin, J., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A. 2019b: Povezovanje prostorskega in razvoj- nega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji. Georitem 29. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/9789610501558 Melik, A. 1960: Slovensko Primorje. Ljubljana. Osnutek Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (27. 9. 2019). Medmrežje: http://www.pokrajine.si/ notices/zakon-o-ustanovitvi-pokrajin-zupok/ (4. 1. 2023). Paasi, A. 1986: The institutionalization of regions: A theoretical framework for understanding the emer- gence of regions and the constitution of regional identity. Fennia 164-1. DOI: https://doi.org/ 10.11143/9052 Perko, D., Ciglič, R., Zorn, M. 2020: Slovenia: a European landscape hotspot. The Geography of Slovenia: Small But Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_1 Plut, D. 1999: Zasnova členitve Slovenije na pokrajine s pomočjo trajnostno sonaravnih izhodišč. Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana. Polajnar Horvat, K, Smrekar, A. 2015: Veljavnost osebnega in spletnega anketiranja v geografskem razi- skovanju. Geografski vestnik 87-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87208 Posvetovalni referendum – Pokrajine 2008. Medmrežje: https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/ referendumi/volitve-referenduma/posvetovalni-referendum-pokrajine/ (30. 11. 2022). Ribičič, C. (ur.) 1998: Regionalizem v Sloveniji. Ljubljana. Rus, P., Razpotnik Visković, N., Nared, J. 2013: Upravljanje območij z vidika sprememb funkcijskih zaledij centralnih krajev: primer Gorenjske. Gorenjska v obdobju glokalizacije. Ljubljana. Slovenski regionalni dnevi 2017. Medmrežje: https://rrs.zrc-sazu.si/ZGODOVINA/KRANJSKAGORA2017 (30. 11. 2022). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ljubljana, 2004. 174 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 174 SURS 2022. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl (18. 1. 2022). Tiran, J., Geršič, M., Kozina, J., Kumer, P. 2019: Množično samoanketiranje v praksi: primerjalna analiza štirih geografskih raziskav. Dela 52. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.52.161-185 Ustanovitev pokrajin v Sloveniji. Medmrežje: http://www.pokrajine.si/ (30. 11. 2022). Ustava Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije 33/1991. Ljubljana. Vlaj, S. 2008: Referendum o pokrajinah – zaušnica predlagateljem. Mladina 27, 4. 7. 2008. Medmrežje: https://www.mladina.si/44009/referendum-o-pokrajinah-zausnica-predlagateljem/ (30. 11. 2022). Vrišer, I. 1978: Regionalno planiranje. Ljubljana. Vrišer, I. 1990: Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije. Geografski zbornik 30. Vrišer, I. (ur.) 1999a: Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana. Vrišer, I. 1999b: Upravnopolitične razdelitve Slovenije v preteklosti. Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana. Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list Republike Slovenije 72/1993. Ljubljana. 7 Summary: Inner Carniola in the regionalization of Slovenia (translated by the author, reviewed by DEKS d. o. o.) This article examines the planned division of Slovenia into regions with regard to the region of Inner Carniola. It focuses on division by central settlements, workforce commuting, and sectoral divisions at the regional level. In addition, an online survey was conducted to check where respondents attend school or university, where they work, where they make major specialized purchases, and where they have specialized medical examinations. At the same time, they were asked about their opinion on place- ment of the municipalities in Inner Carniola in the planned regional division of Slovenia. Based on the question which municipalities belong to Inner Carniola, insight was gained into which municipalities the respondents consider part of Inner Carniola and what their identity is. With regard to central settlements, different rankings of the regional center of Postojna according to level of centrality are particularly noticeable. In his analysis, Vrišer (1999b) placed Postojna at the level of mesoregional centers (level 4); that is, at a lower level than established regional centers (e.g., Koper, Kranj, Novo Mesto, Murska Sobota), placing it alongside Brežice, Jesenice, Velenje, Slovenj Gradec, and Ptuj. The Spatial Development Strategy of Slovenia (2004) classifies Postojna as a center of nation- al importance and significantly amplifies its role in spatial development in comparison to its facilities and economic power, but only on paper because there were no follow-up measures that would have actually given Postojna this strategically envisaged role and power. The most recent definition of cen- tral settlements (Nared et al. 2017) places Postojna at the level of inter-municipal centers, which does not seem to meet the conditions for a full-fledged center of the region. The map of functional areas (based on workforce commuting) of mesoregional centers from 1998 (Vrišer 1999b) divides the current Littoral–Inner Carniola Statistical Region into three areas. In the first area, Postojna is dominant, and in the other two the influence of Postojna is complemented by the influence of Ljubljana (in the municipalities of Cerknica, Bloke, and Loška Dolina) and Sežana. In 2004, a similar analysis was carried out by Bole (2004). He concluded that the municipalities of Pivka and Ilirska Bistrica fall under the influence of Postojna, in the municipalities of Postojna and Cerknica the influences of Postojna and Ljubljana intertwine, in the Municipality of Loška Dolina the main employ- er, Kovinoplastika Lož, provided sufficient jobs at that time so that other centers did not come to the fore, and the Municipality of Bloke was under the dominant influence of Ljubljana. The last attempt to define functional areas based on workforce commuting was made in 2016 (Nared et al. 2016). Because Postojna was not ranked as a regional center (based on central place theory) and thus not taken directly into consideration, the influence of Ljubljana was reflected much more strongly, dominating the municipalities of Cerknica, Postojna, and Ilirska Bistrica. The Municipality of Loška Dolina still has predominantly local workplaces, whereas in the Municipality of Bloke there is the influence of 175 Geografski vestnik 94-2, 2022 Polemike vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 175 Ljubljana, Lož, and Cerknica, and in Pivka the influence of Ljubljana and Postojna. If Postojna were ranked as a regional center, its influence would be slightly greater, but the growing influence of Ljubljana would certainly be felt–which, as Rus, Razpotnik Visković, and Nared (2013) noted in the case of Upper Carniola, occurred especially after the economic crisis of 2009. The third aspect, already used by Vrišer (1999b) in his analysis–namely, the sectoral division of Slovenia–further exacerbates the dichotomy of the Littoral–Inner Carniola region (Nared et al. 2019b). Analysis of the survey results highlighted the area west of the former Rapallo border (the municipal- ities of Postojna, Pivka, and Ilirska Bistrica) and the area east of the former Rapallo border (the municipalities of Bloke, Cerknica, Loška Dolina, and Logatec); this division is also visible in the admin- istrative structure of Slovenia. Following this dividing line, the Littoral–Inner Carniola region is divided into two parts by as many as eight sectoral regionalizations. From the point of view of central settlements, workforce mobility, and sectoral division of Slovenian territory, as well as on the basis of provision of various services (education, work, shopping, and health- care), the territory of Inner Carniola is divided into two parts: the first part is constituted by the municipalities east of the former Rapallo border (Bloke, Cerknica, Logatec, and Loška Dolina), and the other part by the municipalities west of the former Rapallo border (Ilirska Bistrica, Pivka, and Postojna). The eastern part is strongly connected with Ljubljana, and partly with Postojna as a former regional center, whereas the municipalities west of the former Rapallo border are especially connect- ed with Postojna and Koper. In terms of work, the dominant influence of Ljubljana can be seen, which also extends to the municipalities west of the former Rapallo border. Regarding the opinions of the respondents on placement in a single region, in the case of the munic- ipalities west of the Rapallo border there is very strong rejection of integration with municipalities in the Central Slovenia Statistical Region and preference for integration with municipalities in the Coastal–Karst Statistical Region, and they are very disinclined toward or opposed to the integration of the munici- palities of Inner Carniola or to Inner Carniola as a separate region. On the other hand, respondents from the municipalities east of the former Rapallo border reject a merger with the municipalities in the Coastal–Karst Statistical Region, but prefer the joint affiliation of the municipalities in Inner Carniola with any region and the creation of a separate Inner Carniola region over merger with municipalities in the Central Slovenia Statistical Region. There were also differences on which municipalities belong to the Inner Carniola region. Both from the point of view of all respondents outside one specific municipality and respondents from the munic- ipality itself, these are the municipalities of Bloke, Cerknica, Loška Dolina, Logatec, and Loški Potok. The municipalities of Pivka, Postojna, and Ilirska Bistrica are still partially recognized as part of Inner Carniola by respondents from other municipalities, but respondents from these municipalities feel that they belong to Inner Carniola to a lesser extent. Based on the results of the analysis and the fact that the establishment of a separate Inner Carniola region is less likely due to its demographic and economic weakness, this article proposes that the munic- ipalities east of the former Rapallo border join the region centered in Ljubljana, and the municipalities west of the former Rapallo border join the region centered in Koper. From the point of view of Inner Carniola, the division of Slovenia into »ten plus two« regions is unacceptable because it separates Ljubljana from the rest of its gravitational hinterland, and the proposal to divide Slovenia into fifteen (or sixteen) regions is also unacceptable because it separates Ljubljana and Koper from their otherwise dependent gravitational hinterlands. Notwithstanding the fact that the territory of the traditional region of Inner Carniola is to be divided into several possible regions, integration at the level of the municipalities in Inner Carniola must be ensured in order to preserve the identity of Inner Carniola in the future. 176 Janez Nared Notranjska v regionalizaciji Slovenije vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 176