Zapiski ob poslovnem poroSilu stanovanjskega podjetja FOND za Ieto 1972
Poglejmo obe plati medalje
RACIONAUZIRATI KAŽE POSLOVANJE STANOVANJSKEGA PODJETJA - SAMOUPRAVNI MUNI POCASI MELJEJO - NAMESTO KURILNIC TOPLOVODNO OMREŽJE - VZDRŽEVA-NJE TOPLOVODNIH POSTAJ JE DRAGO
Za tretjo skupščino stanovalcev na območju občine Ljubljana-Moste-Polje je stanovanjsko podjetje FOND pripravilo zajetno poslovno poročilo; morda za tako reprezentativni zbor celo preobširno, saj je kar 40 strani (od skupaj 81) napolnjenih z diagrami, shemami, tabelami in številkami.
Bržkone pa je v poroCilu pre-malo govora o vzrokih in po-sledicah neaktivnosti hišnih sve-tov. Pri Fondu je namreč regi-striranih 487 stanovanjskih po-slopij, ki imajo po veljavnih predpisih pogoje za ustanovitev hišnih svetov. Do konca pre-teklega leta pa jih je biJo usta-novljcnih samo .321 ali 65,9%. Na 15. strani poročila beremo, da se sestavljavci ne spuščajo v to, koliko so obstoječi hišni sveti aktivni ali ne, čeprav bi bilo bolje če bi se spuščali tudi v to. Zaskrbljujoče je že nam-reč dejstvo, da se je lani poslu-ževalo naročilnic samo 51 hiš-nih svetov. To pomeni, da je zelo malo hišnih svetov izkori-stilo možnost neposrednega na-ročanja najnujnejših popravil za tekoče vzdrževanje hiš. Po-temtakem ostanejo neizkori-ščena že tako skromna sredstva za tekoče vzdrževanje.
Iz poročila tudi ni razvidno, kdo je — denimo — odgovoren za to, da stopnišča in drugi skupni ptostori v nekaterih hišah niso bili prepleskani že sedem in ^eč let in da niso bile zamenjane platnene zavese, ki so že dobesedno preperele. Sta-novalci se upravičeno sprašu-jejo, kdaj bo že konec ,,žoga-nja" med stanovanjskim podjet-jem in hišnimi sveti, ki valijo krivdo drug na drugega.
Dobršen del krivde za za-nemarjenost hiš in okolja se-veda odpade tudi na stanovalce in to predvsem v najemnih sta-novanjih, kjcr ni dovolj čuta in skrbi za skupne prostore in na-prave. Včasih gre že kar za van-dalsko izživljanje posameznih mladih objestnežev, ki brez-obzirno uničujejo družbeno imovino. V nekaterih stolp-nicah in blokih so taki, junaki" dobesedno zažgali vse pozivne gumbe na dvigalih, polomili in pomendr-ali mladike na zele-nicah, popackali zidove s črno barvo in podobno.
Vemo pa, da so stroški za vzdrževanje naprav in za tekoče vzdiževanje hiš zelo veliki. V preteklem letu smo morali samo za popravilo dvigal odšteti 3.00.000 dinarjev.
Stanovanjsko ,podjetje Fond ima v upravljanju tudi 19 ku-rilnic za centralno ogrevanje. Zaradi onesnažcnja ozračja v Ljubljani pa bo slej ko prej tre-ba misliti na možnost priključ-ka nekaterih kurilnic na mestno toplovodno omrežje. Stroški priključitve bi verjetno breme-nili lastnike stavb in stanovalce.
Poglavje zase je vzdrževanje toplovodnih postaj v hišah, ki so priključene na toplarno. Vgrajeni matcriali - cevi, ven-tili in druge inštalacijc — so včasih nekvalitetni. Zato je prc-
skrba z vodo oziroma paro te-mu primerno pomanjkljiva. Tudi servisne storitve so včasih slabe, ker primanjkuje tovrstnih strokovnjakov. Skratka, vzdrže-vanje toplovodnih naprav jo zelo drago. Po pravilniku (sploš-ni pogoji za dobavo toplc vode) iz leta 1969 je toplama dolžna vzdržcvati le regulacijske in merilnc naprave, vse druge na-prave, ki so v teh prostorih in služijo za razdelitev in odjem tople vode, pa je dolžan vzdrže-vati odjemalec. Zaradi takšne razdelitve odgovornosti pri vzdrževanju toplotnih naprav — ki pa so vse pod istim ključem — prihaja do pogostnih nespora-zumov, prepirov in škode na inštalacijah.
Po omenjenem pravilniku ob-računava toplarna odjemalcem mesečni pavšal za vzdiževanje priključka; ta znaša za vseh 35 postaj 7.400,00 din. Vsa popra-vila je treba plačati posebej. Za redni letni remont zaračunava toplama še 50.000 din. Poleg tega morajo stanovalci plačevati za čiščenje vodnega kamna znesek, ki 2naša za enkratno čiščenje    samo    ene    postaje
1.800 dinarjev. Kcr pa je ljub-ljanska voda zelo trda, je či-ščcnjc potrebno tudi do štiri-krat lctno.