Listek.
447
čenja nova doba. Stritar je prvi prezirancmu Preširnu z nedosežno izborno oceno svojo priboril zasluženo slavo, katere se mu zdaj nihče več ne drzne kratiti. Stritar je s svojo poučno kritiko po obliki in vsebini vzdivjanemu pesništvu slovenskemu udaril pravi tir ter mu odkazal večno resnične krasoslovne zakone. Stritar je prvi pesnikom našim razširil duševno obzorje ter jim izza ozkih meja slovenske zemlje obrnil oči po vseširnom svetu božjem. Stritar je izmed pesnikov slovenskih narodu svojemu poklonil najbogatejšo zakladnico dovršenih poezij in najraznovrstnejših drugih spisov, ki ostanejo svetinja narodu našemu na veke. Stritar je prvi učenik in vzornik vsemu našemu pesniškemu narastaju. Vsak, ki dandanes prepeva pesmi slovenske, lehko reče, da se je posredno ali neposredno od njega učil. Stritar je pa tudi v raznovrstnih literarnih bojih, katere je duhovito vodil in vspešno zvršil, pisateljem slovenskim priboril toliko svobode, da zdaj lehko-krili duh njihov prost poleta,va na vse strani ! Zatorej kličemo tudi mi : Bog živi slavljenca!
Nova skladba. J. K. Kalčičevo pesem „Ne vem", ki je bila natisnena v zadnjem zvezku našega lista, uglasbil je znani naš skladatelj dr, Benjamin Ipavec ter jo posvetil delavskemu pevskemu društvu ,,Slavec" v Ljubljani.
Dr. K. Štrekelj, po svojih korenitih spisih tudi bralcem „Ljubljanskega Zvona" dobro znani mladi učenjak slovenski, ustanovil se je na vseučilišči dunajskem kot privatni doce t za slovanske jezike in sicer je bil k habitaciji pripu-ščen na podlagi naslednjih spisov: 1 Morphologie des Gorzer Mittelkarstdialektes mit besonderer Beriicksichtigung der Betonungsverhaltnisse; —, 2. Phonologie des Gorzer Mittelkarstdialektes; — 3. Beitrage zur slavischen Etvmologie. V sredo dne 30. junija ob 9. uri dopoludne je imel na vseučilišči nastopni svoj govor o veliko-ruski epični poeziji; redno predavati prične mladi učenjak kot privatni docent prihodnji šolski tečaj.
Soeietas liistorico-naturalis croatica. Glasnik hrvatskoga naravoslov-noga društva. Uredjuje S. Brus in a. Godina I. Broj 1—3. Sječanj — Lipanj. Zagreb. Vlastničtvo i naklada družtva 1886. V Zagrebu se je lani osnovalo naravoslovno društvo, ki ima namen, ozirati se v prvi vrsti na bogate prirodo-pisne zaklade hrvaške zemlje, potem vsega slavjanskega juga; v drugi vrsti pa širjenje in popularizovanje prirodopisnih znanostij v hrvaškem narodu. V to svrho bode izdajalo ,,Glasnik", čegar prvi zvezek imamo pred saboj. Glasnik bode prinašal vsacega druzega meseca znanstvene razprave, ki morajo biti pisane v hrvaškem, izjemno pa tudi v latinskem, ruskem, angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. (Zakaj ne tudi v slovenščini, ako hoče društvo obsezati ves slavjanski jug —?) Letni prinos društvenikov je 6 gld. Želeti bi bilo, da bi društvo našlo tudi v nas podpore in sotrudnikov. Odkar je prenehalo muzejalno društvo v Ljubljani, nimamo Slovenci nikacega glasila za prirodopisno stroko; zato toplo priporočamo bratski zavod v Zagrebu Vsebina I. zvezka je: O postanku hrvatskoga naravoslovnega družtva S. Brus in a — Čovjek in prirodna znanost. Oton Kučera — Lov v Fruškoj Gori. Kraljevič Rudolfo.— Uspjesi pokuša sa aklimatizacijom bilja na Rieci. Nadvojvoda Josip. — Upliv vanredno stroge zime na Rieci. Nadvojvoda Josip. — Phallus imperialis von Step lian Schulzer von Miiggenburg. — Palaeoichtvologische Beitrage von Dr. Drag. Gorj anovič-Kramberger. — Bibliografija. — Razne viesti.