43. štev.
V Kranju, dne 26. oktobra 1907.
_
Političen in gospodarsKJ list.
VIII. leto.
...» <i
lakaja vsak« soboto sveAet*
io stane ,fa Kranj 4 K, po po$ti ta celo leto 4 K, m pol leta 2 », la druge države stane GtiO K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brci istodobne vpoiiljatve naročnine m na oiura. — Uredništvo in u pravni* tvo je na pristavi gcep. K. Floriana v «Zvexdi>.
Mesečna priloga
Inserati m računajo za celo airaa 60 K, ta pol strani 30 K, sa četrt strani 20 K. Ioaerati se plačujejo naprej. Za m inj^a oznanila se plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če se Uska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravnittvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novica. — Dopisi naj se izvolijo frankirati — Hokopisi se ne vračajo
Politični del. a b 'e
□□□□□
Trud zaman 1
Mogočni vojskovodje klerikalcev na Kranjskem so si stavili za svojo življenjsko nalogo, da s korenino izrujejo vse, kar misli na Kranjskem liberalno. V ta namen jim je dobro vsako sredstvo, naj bo Se tako umazano. Nič jim ni mar, Ce uničijo sto in sto bitij, če vnete razpor v rodbinah, v uradih, v Šolah, samo da dosežejo svoj končni cilj. Vsak, kdor ne trobi v klerikalni rog, in najsi bo Se tako miren in vesten pri svojem poklicu, on mora na sramotilni oder, ki so ga postavili ti vojskovodje v umazanih klerikalnih časopisih.
Narodnost jim je deveta briga, samo da morejo Škodovati nasprotnikom. Najdelavnejšega slovenskega poslanca blatijo po svojih listih in na svojih shodih, da človeka obide gnus, če čita ali posluša te oskurne napade. Učiteljstvo, ki se trudi povzdigniti izobrazbo v narodu, hočejo uničiti duševno in telesno. Nevedno kmečko ljudstvo Sčnjejo nanj, nezavedne ljudi silijo naravnost k pobojem, samo da bi preplašili svoje nasprotnike. Uradnike denuncirajo, samo če mislijo količkaj samostojno, in niso samo brezspolna bitja, katera vlada lahko potiska semintja, ne da bi dala glasu od sebe.
In ti obrekovalci in Sčuvalci so po veČini duhovniki, ki vsak dan zavživajo Boga in bi morali po naukih katoliške vere čisti sprejemati telo Gospodovo. Zvečer kličejo na shooih smrt liberalcem, zjutraj se pa pri masi trkajo s Mir z vami!
Ali mislijo ti ljudje, da ljudstvo ni začelo uvi-dcvati tega, da je tem vojskovodjam le z a ob« 1 a s t, z a denar, da jim je pa vera le sredstvo, da si utrjujejo svojo oblast in polnijo svojo malho? Če mislijo klerikalno prepričanje vtepsti komu s silo, z ž i 1 o v k o, kakor so oznanjevali na shodu v Radovljici, se prokleto motijo. Vsak odpor rodi protiodpor, in čim huje boste napenjali strune, tem hujši bo pok! Udarci bodo butali nazaj in zadevali tudi tiste Žegnaoe kosti, ki so pa svoj «žegen» radi zlorabe duhovske oblasti že davno zapravile.
Na Kranjskem so ti klerikalni mogočneži ustanovili strahovlado, kakršne ni najti nikjer drugod. Ali so pa videti uspehi v verskem oziru ? O ne, ravno nasprotno! Smelo rečemo, da se iz nobene osebe ljudje —■ in Se posebno klerikalci — ne norčujejo tako, kakor iz poglavarja cerkve na Kranjskem, ljubljanskoga Škofa.
. Ja, naS Tone I to pravi pomiluje že vsaka kmetska ženica. Za Mi: je se je pač drugače govorilo.
In to je dosegel s svojo uivjo politično gonjo Skof sam in njegovi vojskovodje.
In če se kje ponašajo, da se klerikalne vrste množe, le poglejte jih tiste, ki ste jih pridobili. Dober vam je vsak, samo da vpije proti liberalcem, čeprav v srcu preklinja vas in bi vam davno pokazal pete, če bi mu «kseft» ne nesel
Toda značajnih, samostojno mislečih ljudi ne dobite nikdar! SuSlerSič in Krek že mislita, da se bliža dan, ko bosta zagrebla zadnjega liberalca!
Povemo vam pa na vsa usta to le: Niti pri prihodnjih d e Ž e 1 n oz b o r s k i h volitvah ne boste kljub vsej stra-
hovladi dosegli najmanjšega uspeha, čeprav ni pri narodno-napredm stranki tiste delavnosti, kakšne bi si želeli. En mandat morda pojde, drugi se pridobi.
Vsa vaSa bahavost, vse vaSe grožnje, vsa vladna pomoč ne bo prav nič pomagala! Značaji bodo ostali značaji!
N a r o d n o - n a p r e d n a s t r a n ka pa obstoji iz značajev, ki so si v boju življenja utrdili svojo prepričanje, no pa iz ljudi, ki za skledo leče prodajo sebe in svojce 1
Nekal o gospodarskih razmerah Št. Vida 1 In njegove okolice.
Govoril nadučitelj Janko Ziiovnik na •Kmetijskem aestanku* na Trati «pri Zibertu« dne 22. septembra 1007.
Konec.
NaSi mizarji imajo že zdaj precej ugoden položaj. Med njimi je le malo gostačev. Večinoma imajo svoje hiSe, nekateri pa Se toliko zemljišča zraven, da rede po Seat glav goveje živine. Mleko, krompir, fižol, zelje, solato i. t. d. pridelujejo torej doma. Ta ali oni teh pelje pridelkov včasih že tudi kaj v Ljubljano. Pridelali bodo pa Se veliko več, ko se bodo poprijeli res umnega kmetijstva. Kolikor več človek zna, toliko lasje si uredi avoje hisevanje. Zato je pa treba, da porabijo tudi rokodelci vsako priliko, kjer se morejo kaj koristnega naučiti iz kmetijstva. Poleg tega je pa nekoliko poljskega dela za njihovo zdravje neprecenljive vrednosti. Ko pridejo v jeseni ali spomladi iz za-duhle delavnice, iz prahu in žaganja malo na čist zrak in se v njem dobro gibljejo, je to za nje nekako pomlajenje. Izprememba dela in kraja pa tudi
PODLISTEK.
Narodnostni čut.
Ako se začuje ta beseda, polaste se nas zelo različni in nasprotujoči si občutki. Eni menijo, da gre za ono vodeno - patriotično navdušenje, kot: zmagoslavje, streljanje, petje, pitje, razobeSanje zastav, govore, prepojene s frazami o slavi domovine. Taki ljudje kažejo ob takih prilikah na bogatstvo teh cutstev v naSih deželah. Drugi pa povesijo svoje oči in menijo, da krog tega narodnostnega čutstvo-vanja ni vse prav zdravo. Ti vidijo v tem čutu nekaj več, nego le slavohrupno razpoloženje, stoječe večalimanj pod vrhovnim vodstvom važnejših cerkvenih praznikov in uganjajoče svoje glasno delo hinavsko, v nedeljskih suknjah.
Narodnostni Čut jim je tihi in globoki' čut polnih mož, obstoječ od davnine, katere vsaki dan ima svoj slovenski in slovanski pomen. Njim pomeni ta čut vedno živo in rastočo skupno moč, dviganje posameznika v najizdatnejSem sestoku ne-brojnih vrelcev, moč korenin, v vedni in neposredni zvezi s popjem, za katero srka in dela vsaka najtanjša koreninica, — njim je to ljubezen k veliki materi zemlji: slovenski in slovanski kulturi.
Kdor opazuje, kako smo se razvijali, temu ne bode težko najti pomanjkanja tega čuta, a tisti bode tudi vedel, da stoji pred nalogo, pred veliko domovinsko zadalo: vzbujanje, poživljeoje narod«
nostnega čuta v globokejaem in resnejšem smislu, nego se je kazalo tisto dozdaj v naSih najboljših prireditvah.
Konec.
Makslm Gor kij:
Človek.
Iz ruščine prevcl V. V.
n.
Glej, utrujen je, opoteka se in stoka; preplašeno srce išče Vere in na glas prosi Ljubezen njenih nežnih ljubeznivosti.
In tri tiče, ki jih je rodila slabost — Potrtost, Obupanost in Žalost — tri črne, grde ptice zlovešče letijo nad njegovo dušo in mu mračno pojo pesem o tem, da je — ničeven hrošč, da je omejeno njegovo spoznanje, da je slabotna njegova Misel, da je smešen njegov ponos in — naj dela, karkoli hoče — da umrje.
Njegovo izmučeno srce drgeta pod to pesmijo, lažnjivo in hudobno, igle dvomov zbadajo njegov mozeg, in na očeh mu blišči solza užaljenosti...
In če se ne upre v njem ponos, ga strah pred Smrtjo oblastno žene v temnico Vere, Ljubezen ga z zmagoslavnim nasmehom vleče v svoje objeme in skriva v svojih glasnih obetih sreče žalostno slabost, da ni svobodna, in hrepenenje nagona po samovladi,..
V zvezi z Lažjo mu boječa Nada poje o radostih pokoja, poje o tihi sreči sprave in uspava z mehkimi, lepimi besedami njegovega dremotnega
duha ter ga tira v zatišje sladke Lenobe in v kremplje Dolgočasnosti — njene hčerke.
In s pomočjo blizorokih čustev hitro nasiti mozeg in srce s prijetnim strupom one cinične Laži, ki uči odkrito, da človek nima druge poti nego pot v živinski hlev zadovoljnosti s samim seboj.
A Misel je ponosna, in Človek ji je drag — ona se spušča v ljut boj z Lažjo, in bojno polje je — Človekovo srce.
Kakor sovražnik ga zasleduje neprestano, kakor črv mu neutrudno grize mozeg, kakor suša mu pustoši prsi in neusmiljeno muči Človeka kakor rabelj ter mu stiska srce kot bodreči hlad Žalosti po strogi pravici Življenja, katera raste sicer počasi, a jo je vendar jasno videti skozi somrak zmot kot nekako ognjeno cvetko, ki jo je rodila Misel.
A če je Človek neozdravljivo zastrupljen še s strupom Laži in Že trdno veruje, da ni na zemlji večje sreče ko poln želodec in polna duša, da ni večje naslade ko sitost, pokoj in male življenske udobnosti, tedaj, v plenu zmagoslavnega čustva, Misel otožno spusti krila in dremlje ter pusti Človeka v oblasti njegovega srca.
In nenadno kakor oblak ~ jame lezli od vseh strani na Človeka gnila Neslanost, hči podle Dolgočasnosti, in mu ovije v jedek, siv prah mozeg in srce in oči!
In Človek muči sam sebe, prerojen po lastni slabosti v Žival brez ponosa in Misli. <.
crnio razvedri, kur je fotovo vsakemo človeku potrata.
Poleg U ugodnosti iioajo pa nati mizarji-posestniki se to, da s nekako brezskrbnostjo gledajo ? bodočnost Će so mizarska naročila včasih bo|j redka in torej malo zaslužijo, pa malo potrpe; saj so si tivež doma pridelali. Ko se pa pri mizarstvu delo zopet odpre, jih pa kaka vremenska nezgoda n. pr. toča, suia i. t d. prav malo spravi v zadrego. — Se bolj zadovoljni bodo pa s svojim položajem, ako ga bodo rta prav umeli. Človek je ie tak, da skoraj nikdar ni zadovoljen. To je dokaz, da premalo misli in premalo upošteva razmere, v katerih živi. Dandanes se dobi veliko ljudi, ki bi radi udobno živeli brez posebnega truda. Tudi ti premalo mislijo. Človek, ki se je količkaj ozrl okoli sebe in resno preudaril vse nase življenje, mora videti, da ves blagor na avetu temelji na — delu, dulevnem in telesnem. Brez deta je vse nič. »Dejanje, ti, ljubi, a boj ae pokoja!» prati nal slavni pesnik Simon Gregorčič.
Vsakemu resnemu človeku mora torej bili delo — potreba in ne le potreba nego tudi — zabava. Zato si bodo pa morali nasi mizarji zagotoviti resno in trajno delo in to le v zadrugi. Združeni v zadrugi bodo imeli dokaj trdno podlago in zavest precejšne samostojnosti, ker bo vsakega beseda veljala toliko več, kolikor bolj premišljena in z že izvršenimi deli bo podprta. Tudi ne bodo tako It do navezani na delavni čas, kakor tisti, ki bodo hodili v delavnice v Ljubljano. Će bo ta ali oni kn j bolehen ali na k o k drug način zadržan, bo mnlo odložil delo. Ko pa preneha ovira, bo pa zopet malo bolj pritisnil ter zamujeno nadomestil. R-ivnotako ho z nVlom na njivi, travniku ali v gozdu. Kadar bo treba tu kaj dovršiti, bo lahko priskočil, ker delo v delavnici navadno kolikor-odloži toliko lažje, kskor pa delo na njivi ali travniku. Mali mizar-posestnik bo še celo svojemu sosedu v potrebi prihitel na pomoč. Saj bodo pri dobro izrejenih ljudeh tisti časi minili, ko sta se sosoda gledala, kakor pes in mačka! Poleg tega bo pa mali mizar-posestnik svojo ped zemlje gotovo prav skrbno obdelal, da mu bo čim več dajala. Skrbel bo za vsako smet in vsako kapljo gnojnice bo vjel ter porabil o pravem času in na pravem kraju. Veliko bolje bo torej imel obdelano in zgnojeno svojo njivico, kakor pa jo sploh more kmet imeti. S tem bo še posestnika-kmeta izpod-biijiil, da bo vedel prav ceniti umno kmetovanje, brez katerega itak ne bo mogoče vrč izhajali. — Obema se bo torej godilo razmerno bolje, nego se jima godi dandanes in zadovoljna bosta živela drug poleg drugega.
To je in bo torej tudi v prihodnjosti veliko bolj ugoden položaj našega mizarja-posestnika, nego pa kmeta ali mizarja, ki nima nič posestva. Odtod prihaja, da že zdaj med letni mizarji ni čuti posebnih tožba. A dobra urejena in strokovna izobrazba
A če v njem spet vzkipi nemir, mu vzbudi Misel, in on gre iznova naprej, sam skozi trnje svojih zmot, sam med Žgočimi iskrami svojih dvomov, sam med razvalinami starih resnic!
Veličasten, ponosen in svoboden, zre moSko v oči Resnici in pravi svojim dvomom:
»Lažete, ko govorite, da sem — slabič, da je omejeno moje spoznanje! Ono — raste! To vem, to vidim, to Čutim — ono v meni raste! Rast svojega spoznanja zaznavam z močjo svojega trpljenja in — vem — da če ne bi raslo — ne bi trpel huje ko prej.
— A z vsakim korakom hočem večje spoznanje, vedno bolje čutim, vedno bolje, globje vidim, in ta rast mojih želj — je mogočna rast mojega spoznanja 1 Zdaj je še v meni podobno iskri — a kaj to? Saj so iskre — matere požarov! Jaz sem v bodočnosti — požar v temi vesoljstva I Poklican tem, da razsvetlim ves svet, da raztopim temo njegovih skrivnostnih ugank, da najdem soglasje med sabo in svetom, da ustvarim so* glasje v sebi samem in ko razsvetlim ves mračni kaos življenja na tej zemlji, polni trpljenja, pokriti kakor koža s kožicami, s skorjo nesreč, skrbi, gorja, zlobe — da pometem vse te umazane smeti v grob preteklosti!
— Poklican sem zato, da razvozlam vozle vseh zmot In pomot, ki so zvezali preplašene ljudi v krvavo in nenaravno gručo živali, ki vzajemno požirajo druga drugo«
bo le bolj pripomogla, da bodo toibe o «slabih časih* skoraj potihnile.
Med takimi zadovoljnimi ljudmi so pa ie zdaj vajenci precej dobro preskrbljeni in bodo v bodoč-"nosti se bofle, če je dosedaj kak mojster izrabljal kacega vtfarsca preveč v svojo korist in m* dosti skrbel a njegov' strokovni napredek, tedaj je to storil, kar je premalo mislil na pravilo: «Kar ne maral, da bi se zgodilo tebi, tudi ti drugim ne stori 1» de več se pa dobi vajencev, ki svojega položaja ne nmejo. Vajenec bi se moral čutiti v gospodarjevi družini popolnoma domač, uto bi pa moral s hišo držati in vesten biti pri deln in sploh povsod. Dalje bi moral rad ubogati ter zvesto storiti, kar mu gospodar ukaže. In če mu ukaže, da gre i ujim na polje, na travnik ali v gozd, bi moral sele vesel biti, da more biti deležen take blagodejne izpremembe. Saj izprememba dela razvedri človeka in svež zrak mu daje novih moči. Će se pa v gospodarjevi hiši kaj pooblači ali celo — gromi, naj vajenec tudi malo trni — kje na svetu pa sije vedno solnce?! Će je gospodar prestrog, naj se vajenec it tega uči, da ne bo sam potem kdaj tako delal s svojimi vajenci.
Dalje naj pa vajenci porabijo lopo priliko za strokovno izobrazbo, ki jo jim nudi šola in zadovoljni so bodo še v poznih letih spominjali svoje cvetoče mladosti, ko so se lepo pripravljali za resno življenje, da so potem postali ne le dobri obrtniki, nego sploh dobri gospodarji, ki se znajo vselej in povsod prav obrniti.
To vse je treba povedati vajencem, da bodo mogli svoj položaj prav premisliti in se dobro pripraviti za resno delo v mosti dobi.
Kakor pa vajenci proti gospodarju, tako mora pa tudi gospodar biti proti vaj« mu. Pomisliti mora, da je dolžan z vajencem ravnali, kakor oče s svojim sinom, skrbeti za njegov splošni in strokovni , pouk, njegovo dobro odgojo in tepo življenje. — Pomni naj, da je dobro izuči n vajenec njegova korist in njegova čast će bo tako razmerje vladalo med gospodarji in vajenci, potem bodo nastale veliko lepše razmere in so bo ves gospodarski položaj zboljšal. Dobro poučeni in zadovoljni vajenci bodo mojstru izdatna podpora pri gospodarstvu. In bližnja bodočnost ho že precej vese-lejša. Zato se pa morajo naši mizarji pripraviti na njo in preudaritl, kako si bodo uredili svojo — zadrugo, ker brez nje skoro ne bodo mogli izhajati v vročem boju za obstanek. A če bi že sploh izhajali kot pomočniki večjih tvrdk, M vendar ne bili tako neodvisni, kakor pa v zadrugi) kjer bodo sami svoj gospod in delali eden za vse in vsi za enega.
Toda tudi v zadrugi ne bodo doživeli zlate dobe, ako ne bodo za to dobo — pripravljeni. Najboljša priprava pa je strokovna izobrazba in dobra izreja. Priprava, pouk morala hiti temeljita. Kdor se v mladosti navadi površni ga dela, ta nikdar ne bo kaj prida delavec.  Slabih delavcev pa tudi
— Misel me je ustvarila zato, da preobrnem, razrušim in poteptam vse staro, tesno in blatno, vse zlo in da zgradim na neomajnih temeljih svobode, lepote in — medsebojnega spoštovanja I
— Neizprosen sovražnik sramotnega uboštva ljudskih želj hočem, da bi bil vsakdo izmed ljudi — Človek!
— Nesmiselno, sramotno in nenaravno je vse to življenje, v katerem neprimerno in suženjsko delo nekaterih izginja brez sledu in se porablja le zato, da bi se drugI prcobjedli kruha in duševnih darov!
— Prokleti, vsi predsodki, vsa prepričanja in navade, ki so preprele mozeg in življenje ljudi kakor tenka pajčevina. One ovirajo življenje, ker so nasilne — jaz jih razrušim!
— Moje orožje je — Misel in trdno zaupanje, da je Misel svobodna, v njeni nesmrtnosti in večni rasti ustvarjena — je neizčrpen vir moje moči!
— Misel je za me večni In edino zanesljivi svetilnik v mraku življenja, ogenj v temi njenih sramotnih zmot; vidim, da gori vedno svetleje, da vedno globje razsvetljuje brezdna skrivnosti, in grem v žarkih nesmrtnice za njo vedno — navzgor in — naprej!
— Za Misel ni grč, ki se ne bi dala pre-oblati, nI neomajnih svetinj ne na nebu, ne na zemlji 1 Vse ustvarja ona in to ji daje neoporečno pravico, da razruši vse, kar more ovirati svobodo njenega razvoja,
nikjer dobro ne plačujejo, nego se jih čim preje radi znebe. — Toda ne samo mizarji nego tu It k melje, ki imajo po več sinov, bodo dali tega ali onega bolj nadarjenega dečka učit mizarstva, kvr bodo videli, da dobro izučeno rokodelstvo zagotovi do vek u velik kos kruha.
V hrepenenju po izboljšanju sedanjega kritičnega položaja pa morajo obrtnika iu kmeta podpirati vsi tisti, ki jim je izročena skrb za ljudstvo. Podpirati jih je treba z denarjem in poukom, dokler se ne uživlta v novi položaj in se v njem ne ustanovita. Dobro podstavljen obrtnik in kmet bo državi gotovo krepkejfta opora, kakor pa zadolžen in nezaveden kmet, ali pa senca kakega obrtnika, ker bo lahko dajal «cesarju, kar je cesarjevega,» to Je: davke in vojake. Zato pa naj merodajui krogi ne zamude nobene prilike, da a primerno in izdatno podporo kmetu in obrtniku omogočijo duševno in materialno ojačenje in vsestranski napredek !
Gospodarski del.
□ □□□□ -;-
Narodno gospodarstvo.
Hsdaljevinje.
Pri Icartclih ohrani posamezni kartclirani podjetnik še vedno svojo gospodarsko samostojnost. Drugače je pa pri f u z ija h, tr usti h, kjer se posamezne podjetbe tako spoje med sabo, da imajo enotno vodstvo in upravo in tako zgube svojo samostojnost. Na njihovo mesto stopi popolnoma novo podjetje. Domovina trustov so Zcdinjene države severoamerikanske.
Leta 1881. so se združile dosedaj karte! i rane podjetbe, ki so se pečale s čiščenjem in prevažanjem petroleja ter pridelavanjem odpadkov na ta način, da so se delnice izročile nekemu svetu zaupnikov, za kar so se izdali posebni zaupni listi (Trusts Certificates). Upravne podjetbe, ki so pa po imenu še ostale, je imel svet zaupnikov.
To je bil takozvani trust v ožjem pomenu. Ko so pa v zadnjem desetletju preteklega stoletja posamezne izmed Zedinjenih držav postavno prepovedale take truste, tedaj so se začele podjetbe popolnoma spajati (Indu-strial Combinations). To se je zgodilo na ta način, da se je namesto razpuščenih trustov osnovala nova delniška družba ali pa so se pokupile različne podjetjbe in se tudi pretvorile v eno delniško družbo. Tako se je tudi na ven pokazalo le eno podjetje.
S fuzijami (trustmi) je možno gospodarsko proizvajati na najpopolnejši način in uporabljati vsak tehnični napredek. Tudi je pri trustih vsa uprava enotna, enoten delovni načrt, delovni red, obratna oprava in vsa finančna uprava.
S trusti se morejo produkcijski stroški izdatno znižati in produktivnost dela zvišati in tako podjetbi zasigurirati večjo donosnost.
Poleg teh koristi, ki jih donašajo trusti, moramo pa omeniti velikansko škodo, ki je posledica ustanavljanja trustov. Saj že ustanovitev
— Mirno priznam, da so predsodki — ostanki starih istin, in neštete zmote, ki zdaj krožijo nad življenjem — so vse ustvarjene iz pepela starih resnic, ki jih je sežgal plamen iste Misli, ki jih Je nekoč ustvarila.
— In vem, da ne zmagujejo tiste, ki pobirajo sadove zmage, ampak le oni, ki ostajajo na bojnem polju .. .
— Smisel Življenja vidim v ustvarjanju, a ustvarjanje samo sebi zadostuje in je brezmejno.
— Grem, da zgorim svetlo in kolikor mogoče globoko razsvetlim temo življenja. In smrt je zame — plačilo.
— Drugih nagrad — nc rabim; jaz vidim: vladanje je sramotno in dolgočasno, bogastvo je težavno in neumno, a slava je predsodek, ki je vzniknil iz tega, da ljudje niso znali ceniti sami sebe ip iz njih suženjske navade poniževati se.
— Dvomi! Vi ste le iskre Misli, nič več. Ko izkuša sama sebe, tedaj rodi vas vsled izobilja svojih sil in vas redi z lastno silol
— Pride dan — in v mojih prsih se zlijeta v en sam velik in ustvarjajoč plamen moj Čustveni svet in moja nesmrtna Misel, in s tem plamenom izžgem iz duše vse temo, trdo In zlo in podoben bom onim bogovom, ki jih je moja Misel ustvarjala in jih še ustvarja!
Vse je v Človeku, vse le radi Človeka!"
Olej, spet gre počasi, a s trdimi koraki, veličasten in svoboden, glavo pokoncu, po prahu starih predsodkov, sam v sivi megli zmot, za
L prllos« »Gorenjcu* II. 43 U I. 1907.
trustov uniči mnogo podjetb, ki m niso ukazale kot produktivne. Tako je ostalo pri ustanovitvi trusta sa whisky izmed 80 obratov le 12; podobne razmere so nastale z ustanovitvijo sladkornega trusta. Toda nove podjetbe se ne financirajo z glavnico, ki bi odgovarjala dosedanjemu donosu, temveč se poleg prednostnih delnic izdaja le brezštevilno navadnih delnic, ki so samo za špekulacijo, brez notranje vrednosti, ali večkrat poguDonosnega pomena za mnogo ljudi, ki zaupajo vanje. Še vse bolj kakor pri navadnih kar-telih se ustvarjajo s trusti monopoli, pri čemer trpi ne le produkcija, temveč zlasti konsumenti, ki so navezani na cene, ki jih neomejeno določajo trusti.
Ta odvisnost od trustov se čuti zlasti še zato, ker so v trustih združena ne le občila, kakor železnice, brzojavi, telefoni, pošte, temveč tudi najvažnejše industrijske panoge (za premog, železo, petrolej, bombaževino, usnje) in posebno še stvari, ki so nam vsakdanja potreba. Celo gledališka in zavarovalna podjetja obsegajo trusti. L. 1901 ustanovljeni trust za jeklo ima glavnico 1200 milijonov, petrolejski trust 97 in bakreni trust glavnico 75 milijonov kron.
///. Delavska društva.
Će se združujejo podjetniki, je pač umevno, da isto skušajo doseči delavci, da zastopajo svoje koristi nasproti delodajalcem. V strokovnih društvih (G ewerk vere in e, na Angleškem Trade Unions, na Francoskem Svndicats professionelles) se združujejo delavci enakega obrta z namenom, da bi enotno postopali nasproti podjetnikom glede delovne pogodbe, glede plače, delovnega časa, obrata 1.1, d. S tem skušajo doseči one koristi, ki bi si jih posamezni delavec, ki, sam sebi prepuščen, tekmuje z drugim, ne mogel izvojevati. Če vsi delavci stavijo enake pogoje, ko napravljaio delovno pogodbo s podjetnikom, morajo podjetniki računati z vso skupnostjo in ne le s posameznim delojemalcem. Na mesto osebnih (indi-viduvalnih) pogodb posameznih delavcev s podjetnikom stopi skupna pogodba organiziranih delavcev s podjetnikom ali z organiziranimi podjetniki ali vsaj osebne pogodbe, ki stoje pod nadzorstvom organiziranih delavcev. Delavci niso več v nevarnosti, da bi jim izpod-kopavali plačo oni tovariši, ki so brez dela; oni lahko varujejo svoje gospodarske koristi nasproti podjetnikom, v kolikor to dopušča splošni gospodarski položaj. Taka društva delujejo tembolj uspešno, čimbolj so razširjena, če se krajevna društva družijo v zaveze in te zopet v deželne zveze. Tudi se delokrog strokovnih društev lahko razširi na take naprave, ki delavcem sicer koristijo, kakor na konsumna društva, skupne ljudske kuhinje ali izobraževalna društva. Če hočejo strokovna društva uspevati, ne smejo vprašati po narodnem, političnem ali verskem nazi-ranju svojih članov. Edini smoter jim mora biti skupni nastop proti podjetnikom, kadar gre za koristi delavstva.
Najbolj so se razširila taka društva na Angleškem, kjer so se pričela ustanavljati že v 18. stoletju in sicer v začetku le ob Času štrajkov. Ko se je pa leta 1825. dovolila svoboda združevanja, so se razvila v trajne zveze. L. 1900 je na Angleškem bilo 1272 takih društev z 1,905.116 člani. V splošnem se sodi, da je kaka petina an-
gleških delavcev organizirana. Njihovi dohodki so znašali I. 1900 blizu 2 milijona, njihovi stroški okoli poldrug milijon in njihovo premoŽenje približno 3*4 milijone fantov šterlingov. Dve tretjini teh društev zavarujeta tudi avoje člane za pogrebne stroške, polovica vaeh druitvenikov je zavarovana za podporo ob bolezni, dve tretjini za čas brezdelja, ena tretjina za nezgode in onemoglost, angleška strokovna društva imajo le eno blagajno za razne podporne namene; iz te se izplačujejo podpore za štrajkujoče člane, število članov se je pa zadnja leta zmanjšalo zlasti zaradi nastopajoče in razširjajoče se brezposelnosti, da se je štelo 1. 1905 le 1148 strokovnih organizacij z 1,886.755 člani. Največja strokova organizacija je še vedno organizacija rudarjev, ki Šteje pol milijona članov in ima 1,108.000 šterl. premoženja.
Na Nemškem imajo velik pomen Hir s ch-Dunkerjeva društva, ki niso mednarodna. L. 1902 so štela že 102.851 članov. Dele se na krajevna društva. Socialistična strokovna društva so štela 1902 1. 61 centralnih zvez s 733.206 člani. Dohodki so znašali 1902 1. 11, izdatki pa 10 milijonov mark.
Tudi avstrijsko delavstvo se vedno bolj oklepa svoje stanovske organizacije, temelječe na razredni zavesti proletariata. L. 1905 so štela ta strokovna društva 323.099 članov. Po deželah, kjer prihajajo v poštev Slovenci, se deli organizacija takole:
Delal«	Podru*, rent rti. >lrut(«v L  . ,	Lokalna	Organu, delavci		Skupa«	V procentih
		druttra	molki	Zanika		
Kranjska . štajerska . Istra . . . Koroška Dalmacija .	i 25 i 221 47 43 ■ 7 }	2 9 10 3 1	1.694 17.767 3.834 1.982 133	157 926 3 527	1.751 18.693 3.837 2.509 133	0-54 579 118 078 004
Dalmacija je sploh najslabeje organizirana med vsemi deželami v Avstriji. Od ostalih dežel, kjer bivajo Slovenci, je najslabeje organizirana Kranjska, tako da jo je prehitela celo sosedna Koroška. Najboljša je pač organizacija na Štajerskem.
Dežela službujočih delavcev organiziranih
Kranjska...... 25.497 1.751
Štajerska...... 107.505 18.693
Istra........ 48.341 3.837
Koroška....... 26.190 . 2.509
Dalmacija...... 8.332 133
*
Češka ima n.pr. 872.321 službujočih delavcev, a organiziranih 94.325. Dunaj ima 321.705 službujočih delavcev, a organiziranih 97.198, torej več kot 30%.
V denarnem oziru so izdale strokovne organizacije leta 1905:
Za potovalno podporo . . . 118.154 K 32 h v slučaju brezposelnosti . . . 733.915 „ 88 n podpora za bolezni, invalidnost,
vdove in sirote ter pogreb-
ščina.......... 738.923 „ 45 „
podpora v sili...... .    141.291 , 84 .
Skupno torej . . . 1,732.285 K 49 h
Strokovna organizacija razpolaga v enem letu s približno 4,600.000 K dohodki in približno
3,800.000 K izdatki. Premoženje je znašalo koncem 1. 1905 okoli 6 milijonov kron.
Nekatera strokovna društva (železničarji) stole
Kd krščansko socialnim vodstvom. O teh društvih rno več govorili v posebnem oddelku.
Tsdstaki sejem ? Iraijn sms 21 oktobra
1907. Prignalo se je — konj, 25 glav domače
Soveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 1 omače tete, — hrvaških telet, 2 domaČa prašiča, — hrvaških prašičev, — koza, — domačih kozlov, — hrvaških kozlov, 10 domačih ovac — hrvaških ovac in 10 bus. — Pšenica K 10 75, proso K 7—, rž K 9—, oves K 850, ajda K 9-—, fižol ribničan K H, mandalon K 8*—, koks 10*— in krompir 4— za 50 kg
Razstava za rokodelsko tehniko. Obrtni pospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem otvorila na Dunaju razstava za rokodelsko tehniko. Opozarja se na to, da ssdsj obrtniki svoje prošnje za pripustitev k obisku razstave lahko vloze. Razstava je posebno važna za peke, sodovičarje, knjigoveze, rokavičarje, krznarje, jermenarje, instalaterje za elektriko, ci-zelerje, ključavničarje, kovače, mizarje, kolarje in tesarje. V posebnega ozira vrednih primerih se more onim manj premožnim, ne na Dunaju biva-jočim obrtnikom,' ki dokažejo, da nameravajo v svojem obrtu vpeljati ali preurediti strojni obrat, podeliti ustanove za obisk te razstave. Tozadevne z ubožnim izpričevalom opremljene koleka proste prošnje je najkasneje do 1. novembra t, 1. vložiti pri c. kr. trgovinskem ministrstvu.
Konjereja. V Pragi je zboroval shod čeških konjerejcev, ki je sklenil sledeče resolucije: 1. Vsakemu posestniku bodi svobodno gojiti take konje, kakor sam hoče, t. j. ki so mu gospodarsko najkoristnejši in ki jih more nrjbolje prodati. Nobena pasma se ne sme ljudstvu vsiljevati in žrebci domačih plemen se ne smejo zapostavljati kaki tuji 'pasmi. 2. Naj se odpravijo vse državne žrebčarne, ki imajo samo na Češkem čez pol milijona primanjkljaja in vsi žrebci naj se dajo v rejo kmetom. Denar, ki se prihrani, se naj porabi za podporo konjereje. 3. Pri licenc i ra nju žrebcev ali pri dovoljevanju, ali sme kdo držati žrebce, naj odločujejo zaupniki konjerejcev in živinozdravniki, ne pa častniki, ki po navadi nimajo pojma o tem, kakšni konji so za gospodarja najboljši in se najdražje prodajo. 4. Vojno ministrstvo naj boljše plača vse konje, ki jih kupuje za vojsko. Če tovarnarji in milijonarji s velikim dobičkom prodajajo državi svoje puške in topove, naj se ne zahteva od kmeta, da bi on dal konja ceneje, kakor njega samega stane, posebno zato ne, ker tak lahek, plemeniti konj ni kmetu za nič, ako ga erar ne kupi. — Prinašamo to poročilo, ker bo treba, da se tudi pri nas začne gibanje za ta v gorenjih resolucijah sprejeta načela. Županstva naj v tem oziru podpirajo konjereice in jih na to opozarjajo!
Kranjska industrijska dražba je imela 15. t. m. svoje glavno zborovanje. Po poročilu je producirala na Jesanicah in Javorniku 60.960 ton Martinovega jekla, 2051 ton ploščevine, 6196 ton litega železa, 6283 ton žice in žebljev. Izplačala je 10% dividende in imela kosmatega dobička 3,107.915 K in čistega dobička 1,805.477 kron za 32.152 več kot prejšne leto.
njim — kakor težek oblak prah preteklosti, pred njim pa — stoji brez števila ugank, ki ga mirno pričakujejo.
Brez števila jih je kakor zvezd na neizmernem nebu in Človekove poti — ni konca!
Tako hodi nemirni Človek naprej in — navzgor, vedno — naprej in — navzgor.
Slavnostni govor
ob odkritju Vegovega spomenika v Moravčah
dne 16. septembra 1906.
Govoril in za obletnico slavnosti priob«'il Mak so Pirnat. Konec.
Narod, ki ne rasti svojih slavnih mož, ni vreden, da se mu rode.
A. M. Slomšek.
Ni ga kmalu rodila slovenska kmetica sina, ki bi se bil iz lastne moči tako visoko povspel kakor Juri Vega. Dvignil se je od pluga — do krone. Po pravici ga prištevamo med naše največje može. Kot tak je tudi že zdavnaj zaslužil, da ga proslave rojaki z dostojnim spomenikom.
Prvič sejeizprožilamisel o Vegovem spomeniku leta 1838. v drugem letnem poročilu deželnega muzeja za Kranjsko.
Pozneje se je za Vega in njegov spomenik mnogo zanimal duhovnik Kajetan Huber. Okoli leta 1845. je kaplanoval v moravski župniji. Tako mu je bila dana prilika, da se je seznazil z Vegovo rojstno hišo in a tedaj še živečimi sorodniki Vega.
Dne 6. decembra leta 1845. je v Moravčah pokopal sina Vegove sestre Mariji, Jožefa Potrka; od njegovega sina, namreč od Jerneja Potrka, po domače Janeža, je kupil tisto skrinjico, katero so dali Vegu, ko je odhajal v šolo.
Leta 1846. in 1847. se je dogovarjal Huber z zgodovinskim društvom v Ljubljani, čegar ud je bil, glede Vegovega spomenika. A privihralo je leto 1848. V valovih tedanjega časa se je, kakor marsikaj drugega, potopila tudi ta zadeva. Vendar Huber ni pozabil Vega. Obrnil se je v tej stvari na svojega znanca, podpolkovnika pl. So h nI a, ki mu je obljubil pomagati, da se izpolni dorao-rodna namera. A razmere so bile take, da se ni mogla uresničiti njuna lepa misel.
V drugem letnem poročilu ljubljanske c. kr. realke 1. 1854. je spisal tedanji ravnatelj Mihael Peternel obširnejši Vegov životopis, koncem katerega je izrazil željo, naj se postavi Vegu spomenik. Ta želja se mu je deloma izpolnila. Po njegovem prizadevanju namreč in s pomočjo dveh vnetih Vegovih častilcev iz Dunaja, namreč Berg-mana in VVagnerja, seje vršila dne 26. septembra 1. 18G5. ▼ Zagorici primerna narodna slavnost Pri tej priliki so vzidali na bližnji podružnični cerkvici sv. Križa, in sicer nad vbodnimi vrati, podolgasto ploščico iz vlitega Železa, na Vegov rojstni dom pa so obesili malo spominsko deščico iz lesa.
V novejšem času si je pridobil za proslavo Jurija Vege največ zaslug stotnik Fridolin Kav-
čič, ki je leta 1885. izdal Vegov životopis v nemškem jeziku.
Ob stoletnici Vegove smrti leta 1902. so se pač čuli posamezno glasovi o Vegovem spomeniku. A ostalo je samo pri teh glasovih.
Prvi dostojni javni spomenik je dobil Vega v starem rudarskem mestu Idriji. Občinski odbor mesta Idrije je dal namreč na predlog ravnatelja Karla Pirca postaviti Vegov nadprsni kip v nadnara vni velikosti nad vhodom v novo realčno poslopje, katero so otvorili dne 18. septembra leta 1903. Kip je izklesal iz belega marmorja kipar Martin Bizjak. Tudi občinski odbor v Ljubljani je počastil Vegov spominstem, da je po njem žepredleti imenoval ulico, kivodi mimo realke.
Dne 8. septembra leta 1903. so v Moravčah slovesno obhajali stoletnico Vegove smrti. Pri tej priliki so ondi osnovali krajevni odbor za Vegov spomenik; nato so osnovali obširni odbor za Vegov spomenik v Ljubljani.
Moravski odbor je deloma izpolnil svojo nalogo, ko je dal tekom poletja leta 1904. popraviti in osnažiti že skoro popolnoma razpali Vegov dom in vanj vzidati lično spominsko ploščo, katere odkritje se je vršilo dne 25. septembra istega lete, Letos pa je krajevni moravski odbor izpolnil še ostali del svoje naloge. Postavil je z mnogim trudom in naporom doprsni kip Vegov.
taMt) m samim« iti}«, idrultn • premo-vanjsm aedja glede kakovoeti in pravilnega vkla-duda v Mišim us poaođt ta trg, priredi c. kr. kmetijska dražba kranjska v LJubljani od sobote 30. novembra do pondelika 2. decembra t L r dvscanl 'Mestnega doma« v Lj ubij im. Do-1. Na tesnsnj se pripusti ie lepo nam«ino spravljeno ? uboje, sode ali drage primerne posode. 2. Najmanjša množina je 6 kg eneiniste vrste jabolk ali brasek. 3. V vsaki posodi sme biti spravljena k ena vrsta jabolk ali brasek. 4 Pošiljatelj sadja, ki f1 mora 01 ST0J* stroške v Ljubljano dovesti, mora razločno naznaniti ceno sadju, ki naj se po nji prods. 5. Udeiežniki semnja, ki pošljejo v Ljubljano le del svojega sadja, naj istotako družbi sporoča, koliko enakega sadja imajo le doma in so pri volji prodati ga po označeni ceni tistim, ki se zanje ajlase. G. Sadje je poslati v lične zaboja sli sode. Opozarjamo na tozadevno navodilo, ki je razglašeno v 18. it. «Kmetovalca* z dne 30. septombra t. 1. Posebni odtisi tega navodila se dopolljejo tistim, ki se zanje zglase in prilože 10 vinarsko pisemsko znamko. 7. Na semnju razstavljeno sadje se bo obdarovalo, če to zasluzi, z denarnimi darili. Darila so določena za kakovost sadja in za pravilen zavoj. 8. V soboto 30. novembra in v nedeljo 1. decembra bo sadje razstavljeno. K razstavi imajo prost vstop udeiežniki semnja, dočim se bo od drugih pobirala vstopnina po 20 vinarjev. 9. Ta dva dneva bodo družbeni uslužbenci imeli pravico razstavljeno sadje prodajati z zavojem vred po ceni, ki jo pošiljatelj sadja določi, a sadje se bo smelo odnesti šele v ponde-Ijek, dne 2. decembra. 10. V pondeljck, 2. decembra, bo prost vstop za kupce sadja in se bo poprej neprodano sadje oddalo na javni dražbi v celih zabojih ali sodih in bo v ceni vračunjen tudi zavoj. 11. Ude loži te v na sadnem semnju je prijaviti do 15. novembra t. 1. podpisani družbi ter mora priti za semenj določeno sadje najkasneje do 28. novembra t. 1. v Ljubljano. 12. Udeleženci sadnega semnja se z zglasitvijo obenem zavežejo, da so zadovoljni s predstoječimi pogoji. Sadni semenj, oziroma razstava naprodaj postavljenega sadja se otvori v soboto 30. novembra popoldne ob Štirih ter bo otvorjen ta dan do sedmih zvečer, v nedeljo 1. decembra, bo otvorjen sadni semenj od osmih zjutraj do sedmih zvečer in v pondeljek, 2. decembra, se prične razprodaja se neoddanega sadja ob osmih zjutraj. Sadni semenj je namenjen samo za kranjske sadjarje, ter ima namen spraviti pridelovalce namiznega sadja v neposredno zvezo z odjemalci sadja, ki zlasti o sv. Miklavžu in za Božič potrebujejo lepo namizno sadje. Ta sadni semenj je prvi poskus, ki se bo ob dobrih sadnih letinah redno ponavljal, če se poskus obnese in se zlasti dosežejo za pridelovalce sadja boljše cene z izključitvijo prekupcev, zato se bo prva dva dni sadje prodajalo izključno samo ko mu m en to m.
Glavni odbor. Kranjski pridelek. Zopet je našel zelo važen* kranjski pridelek pot v druge dežele, odkoder bo prinesel Kranjski ne samo dobro ime, ampak tudi precej denarja. Gre se za vipavsko vino. Po čas-niških poročilih je nek dunajski veletržec nakupil na Vipavskem 2500 hektrolitrov vina, ki se ima razpečevati po severnih delih Avstrije.
Koliko živine je bilo 1906 na Kranjskem zaklane. V vseh okrajih je bilo zaklanih lani 27.433 goved, 30.845 telet, IG 900 ovac, jagnet, koz in kozliće v, 52.463 prašičev in 35 konj (v Ljubljani). V ljubljanski klavnici so pobili: 276 bikov, 3935
volov, 325 krav, 8523 telet, 2990 ovc in jagnet, 2399 kozličev, 8546 prašičev in 15 Konj. Veliko zaklane živine so izvozili zlasti na Koroško in v Istro.
Koliko pridela Evropa sladkorja 1. 1907. f
Nemški statistik F. O. Licht je objavil evropski
Rroizvod sladkorje v leto 1907. Pridelala ga bo emčija 2,100.000 do 2,250.000 ton proti 2,238.000 tonam 1906, Avstro Ogrska 1,300.000 do 1,350.000 ton proti 1.344.000 tonam 1906, Francija 775.000 do 825.000 ton proti 756 000 lanskega leta, Belgija 225.000 do 262.000 ton proti 2H2.00O tonam 1906. Nizozemska 160.000 do 200.000 ton proti 181.000 tonam 1906, Rusija 1,250.000 do 1,350,000 ton proti 1,470.000 tonam 1906, ostale dežele 420.000 do 460.000 ton proti 445.000 tonam 1906. Skupaj 6,230.000 do 0 700.000 ton proti 6.717.000 tonam leta 1906. (Tona je 1000 kg).
□ DOCO
Zborovanje ..katoliškega političnega društva ▼ Radovljici".
Kako daleč je prišla naša takozvana c slovenska ljudska stranka* in kakšnih podlih sredstev se ravno ta stranka poslužuje, da vzdrži te svoje postojanke, je pokazal ravno shod v Radovljici. Stranka jako dobro ve, da ima svojo moč v naj-nerazsodnejiih, malo izobraženih ljudeh, in stranka ta tudi dobro ve, da se to ljudstvo more držati le tedaj, ako vzbuja v njem ono strast, ki je v našem, sicer po naravi dobrem ljudstvu, precej razvita, namreč sovraštvo do svojega bližnjega. To strast zna pa kaj dobro podžigati ravno oni stan v slovenskem narodu, ki ima sicer vzvišeno nalogo od svojega prvega učitelja, našega odrešenika, glaseča se: cOznanujte ljubezen in mir na zemlji*, in ta stan je naša duhovščina v veliki večini. V dokaz so nam ravno razne pridige, kjer se vedno in vedno ščuje proti drugače mislečim ljudem, dalje 'ljudstvu namenjeni* časopis »Domoljub« in slednjič taki shodi, kakršni je bil ravno v Radovljici, dne 13. oktobra 1907.
Na shodu smo opazili precej takih ljudi, o katerih smo sicer mislili, da imajo vsaj trohico lastne volje. Mislili smo o teh ljudeh, da imajo kaj vpliva do svojih ljudi, a sedaj smo se prepričali, da morajo ti ljudje, ki hočejo drugače v življenju igrati vloge dostojnih in izobraženih ljudi, plesati tako, kakor jim godejo iz Ljubljane.
Nedeljski shod se je vršil pravzaprav tako, kakršnega so hoteli imeti v Ljubljani in za to so poslali k shodu znanega posvečenega hujskača Lampeta. In prepričani smo, da bi ti zborovale! vrgli iz dvorane eesjoega poslanca Pogačnika, ako bi jim namignil hujskač Lampe ter mu pritrdili vsi navzoči kaplani in župniki — ki so delali «dru5t-veno zborovanje živahno z raznimi medklici*.
Prvi govornik je bil poslanec Pogačnik. Njegovo poročilo je bilo pač tako, kakršnega more podati poslanec Pogačnik ljudem, katerim je edina duševna hrana«Domoljub«. Govoril je, kako krščanska je večina v državnem zboru, da je krščanstvo sploh vse razen socijalnih demokratov. Le žal, zakaj da ni tudi povedal, od kdaj je on posta1 tako krščansko misleč Človek: svoje dni je nosil v svojem srcu precej hude in črne nahlepe ravno zoper ono
In danes je napočil slovesni trenotek, da odkrijemo ta kip. Zbrala se je tukaj velika množica Vegovih častilcev. Prispeli ste semkaj v prvi vrsti njegovi ožji rojaki iz vseh delov prelepe moravske župnije. Prišli ste Vegovi sosedje iz Zagorice; prišli ste rojaki z ljube naše Limbarske gore in sadonosnih Gornjih Kosez ter z mičnega vrha Svete Trojice; dospeli ste od zelene Save, iz prijaznih Ribč, ter s solnčnega Gradišča. Pa vidim tukaj množice in sosednjih župnij in lepo število domače in tuje gospode. Bodite mi vsi iz srca pozdravljeni!
Obstopili smo ta kip, da ga odkrijemo. In kakor vas danes vidim zbranih tako častno število okrog spomenika, tako upam, da taisti tudi po odkritju ne ostane neobiskovan, da ne ostane zapuščen in osamel. Ustavil se boš pogosto ob njem, slovenski dijak; pogled na spomenik bo napolnil tvoje srce z novim veseljem do učenja, da kakor Vega srečno dovršiš svoje nauke. Postal boš ob spomeniku, slovenski dijak; iznova se bo ojuna-čila tvoja duša, prsi se bodo navdale z novim pogumom in sklenil boš, da posnemaš v svojem lepem stanu junaka Vega. Postal boš ob spomeniku slovenski učenjak; pogled na kip učenjaka Vega ti bo dal novih moči za tvoje naporno znanstveno delovanje, posvečeno napredku in prosveti dragega naroda slovenskega. Največkrat pa boš gledal na ta spomenik ti, slovenski kmetovalec, Vegov rojak; gledal ga boš, ko boš prihajal semkaj v hram božji častit Stvarnika; oziral se boš nanj, ko boš prihajal mimo po svojem delu, po svojih
opravkih. Kmečki mož, težko je tvoje življenje; od solnca in vročine je zagorel tvoj obraz, naporno delo je pustilo na tvojih rokah svoje vidne sledove — trde žulje. V svojih trudili in težavah pridi semkaj, pa poglej ta kipi Kaj ti kliče v spomin? Spominja te, da je postavljen v Čast možu, ki je prišel iz tvoje srede, kateremu je gori v Zagorici tekla preprosta lesena zibel pod slamnato kmečko streho. Spominja te, da je bho vse njegovo življenje polno naporov, polno trula, kakor je trudapolno tudi tvoje življenje. Spominja te, da se je Vega sam iz svoje moči povzpel, tako visoko, da je vse, kar je dosegel, dosegel le po svoji neumorni pridnosti in vztrajnosti. Kliče pa ti ta kip v spomin tudi, da je Vega nosil v svojih prsih prav tako zlato, plemenito slovensko srce kakor bije v tvojih prrih; srce polno skromnosti, polno ljubenzi do rojstnega kraja, ljubezni do ožje in širje domovine. Ta kip ti kliče v spomin, dragi kmetovalec, koliko zdmve, krepke moči, duševne moči biva v tvojih vrstah. Le iz tako krepkega in duševno močnega ljudstva, kakor si ti, ljudstvo slovensko, je mogel iziti slavni Vega. Dragi kmato.ajcc, ta tvoja krepka duševna sila nam je porok do lepše priu,odno3ti. V sladkem upanju na boljšo prihodnost odkrivamo Vegov spomenik.
Padi torej zavesa s spomenika! Mi pa zakli-čimo: slava Vegu, sla v a slo venski kmečki materi, ki ga nam je rodila.
stranko, katere kruh sedaj je. Menda se niste pozabili onih dni, f. Pogačnik! 1
Pogačnik se je dotaknil tudi nagodbe. Podal nam je pač le tolike, kolikor je iz 'Slovenca* pobral, novega nI nič povedal. Elina dragocena njegova izjava je, da je Beck izvrsten mešetar, da tekom par dni pogledi ves vrišč, da bo pridobil za nagodbo tudi one stranke oziroma njih voditelje, ki sedaj vpijejo o svojih glasilih («Slovenec* menda ni med temi glasih? Oporo, uredništva) proti nagodbi. Pridobil jih bo seveda, kakor se zna, s koncesijami. In kakšne bodo te koncecije, no, o tem bi pač lahko pisali mnogo in g. poslanec menda tudi dobro ve, le žal, da se jih ni upal povedati, ker drugače bi dobil takoj plavo polo. Oi koga. že ve.
Tudi 'jugoslovanskega ministra* se je dotaknil. Seveda je to prav kislo grozdje za pristaše 'slovenske ljudske stranke«; to je ona pereča bolečina, ki najbolj boli predsednika te stranke in zato morajo pa tudi njegovi somišljeniki vedno in vedno povdarjati, da ne hrepeni nihče izmed njih po mehkem ministrskem sedežu!!? Seveda, če bi bili hudobni, bi lahko zapeli ono znano dolenjsko zdravico:
'Ko b' žlindre ne b'lo ....
Kako so posamezne stranke odvisne od vlade, ki imajo slučajno iz svoje srede ministra, bi vedel mnogo povedati železniški minister dr. Derschatta. Njegovo naditrankarstvo čutimo posebno dobro mi Slovenci.
Zelja g. predsednika Vurnika se čisto gotovo spolni, ko je želel, da naj se njih poslanci možato?! drže pri glasovanju o nagodbi. Kakršni so ti možje v Življenju, taki značaji so v politiki. Beck jih pozna.
In lahko rečemo, da glavna točka vsega zborovanja je bilo hujskanje zborovalcev zoper naše ljudskošolsko učiteljstvo. Klerikalci so sprevidili, da naše značajno učiteljstvo noče nikakor tako gosti, ne tako plesati, kakor oni hočejo, zato so napeli druge strune po znanem pravilu, da namen posvečuje sredstva.
Na tem zboru je nastopila nova 'govorniška* zvezda zoper napredno učiteljstvo v podobi ravnokar najdenega talenta. Jakob Polda, posestnik v Gorjah pri Bledu, je obglavljal ta dan slovensko značajno učiteljstvo. Njegov c pisani* govor je bil pač tak, kakršnega so mu sestavili v Ljubljani. Poldetov govor pač zasluži, da ga glasilo 'slovenskih Katehetov« doslovno objavi in uverjeni smo, da ga 'Slomškova zveza* na prihodnjem občnem zboru imenuje častnim članom.
Ves «pisani* govor posestnika Jakoba Polde je bil naravnost poziv, da naj gorenjski kmet s silo iztira napredno učiteljstvo. In v dno srca smo prepričani, da bi ona duhovščina, ki danes tako grmi proti slovenskemu učiteljstvu, ki spolnuje le to, kar mu velevajo od samega cesarja, kije vendar znan, kakor pravi katoliški cesar, potrjeni šolski zakoni, najraje obesila vse učitelje in zaprla vse šole.
Sicer ne vemo, kje je staknil «govornik« take peklenske sklepe, o katerih je pravil navzočim poslušalcem, da so jih učitelji sklenili letos v Radovljici, a to vemo, da leži slovensko narodno učiteljstvo kakor trn v peti našim klerikalcem in za to treba nahujskati preprosto ljudstvo, da bo pričelo pravo gonjo proti učiteljstvu. Toda vsa klerikalna stranka se moti, ako meni s takim hujskanjem zastaviti pot pravemu napredku.
<Govornik» je nekako zatrjeval, da mi take sklepe, kot so jih skovali učitelji na zadnjem zborovanju odločno odklanjamo in da takemu ne privolimo v povzdigo njihovega gmotnega stanja niti vinarja ne, ker jih ne potrebujemo. (Krepko pritrjevanje od strani navzočih kaplanov in župnikov.) — Otroci naši, je nadaljeval 'govornik*, se morajo v šoli še bolj utrjevati v verskem znanju, in to se bo zgodilo le s pomočjo duhovnikov. In tako brez-versko učiteljstvo naj se šopiri po naših — veste naših šolah? (Ne! klici navzoče duhovščine.) Vsaj veste, koliko stroškov zahteva leto za letom vzdrževanje šol, in mi naj dajemo naš denar zato, da se bode naša mlalina, naši otroci odtujili sveti veri ter tako podivjala. (Tu se začuje klic: z 'bikovo živo« po njih. Klic je vzbudil gromovit krohot med navzočimi 'katoliškimi« možmi, posebno burno so pritrjevali navzoči duhovniki. Mislili smo, da bo predsednik g. Vurnik tu opozoril kli-catelja na lep izraz, a molčal je, ker je vedel, da je on predseJnik le na papirju.)
'Govornik« je nekako nadaljeval: Pokazati hočemo temu predrznemu učiteljstvu, da nismo mi radi njega tu, ampak jo ono radi nas tukaj, in da morajo oni vzgajati našo mladino tako kakor zahtevamo mi, ki jih plačujemo. Predlagal je sledečo resolucijo:
• Občni zi or katoliškega slovenskega društva najodločneje obsoja namene in delovanje svobodne šole, obžaluje, da so ravno v Radovljici slovenski liberalni učitelji na občnem zboru jugoslovanske zveze sprejeli brezversko šolo v svoj program (V! ?). Zbrani zborovalci odločno zahtevajo (aha, toraj ne zahtevamo) — da se naj otroci krščanskih starišev (ie bilo na shodu tudi kaj zidov in brezvercev? Op. stavčeva) tudi vzgajajo in podučujejo (?! 'Slovencev« glagoli Op. stavčeva) v krščanskem duhu. Vsi krajni šolski sveti se poživljajo, da nasprotujejo
1». Priloii ,.Gof niča* ft. »3 It WQ7. L
nastavljanju učiteljev, ki to člani tiberatne zreta in zahtevajo le naraeSčenje kršćanskih učiteljev.*
Tajnik, topnik Mrak je povedal na to poročilo o društvu sploh. Povedal je, da imajo nekaj nad 800 članov (zakaj ni povedal natančnega števila? Opat. poročevalca), ki sprejemajo Det »Domoljub*. Tudi denarja ni še dobil vsega, čakati mora tedaj •Domoljub*. 2uonik tajom je hvalil v svojem poročilu, kako lahko je zmaga! njih poslanec in da ni bilo treba skoraj nikjer poeebo* agitacije Ltd. No g. župnik Mrak bo o team gotovo najbolje vedel, kako so tekali vsi župniki iu kaplani one dneve pred volitvijo od hite do hite liki lovskim psom tar popisa vali glasovnice. Prosta volitev. Novovoljeni odbor objavimo prihodnjič, da bodo vedeli cenjeni bralci «Gorenjca», kje tiče pravi »katoličani*.
H sklepu se je oglasil znani Lampe It Ljubljane, mož, ki je tnan slovenski javnosti radi svo-
Iega strupenega jezika, to je oni posvečeni mož, d je moral bežati na tuje, ker drugače bi moral pihati kalo na znanem «žabjeku», to je oni mož, ki je bil pred kratkim javno klofutan ob belem dnevu radi grdega piaarjenjtu Mož se toraj lahko postavlja, da je pravi božji namestnik. In pričel je blatiti slovensko učiteljstvo tako, kakor ga zna edino le on. Primerjal je slovensko učiteljstvo «anarhistom*, kajti le-ti so agitirali na svojem tako kritno vspelem zberovaoju v Radovlj ci za shod svobodomialecev v Pragi. Tega shoda so se udeležili anarhisti, ki more vladarje, ki so zapleteni v atentat na španskega kralja in kraljico. Grdo so napadli krščanstvo in Hribarjev piaar je podpisal izjavo, da je krščanstvo le zbirka pravljic in napovedal papežu, da ga bo premagal. Ogrevali ao ae za razporoko in za razstavljanje nenravnih slik po javnih trgovinah, kamor hodi Šolska mladež. In mrliče hočejo aežigati, ker nočejo krščanskih pokopališč.
Seveda se je mož dotaknil tudi deželnozborskih volitev. Pogreval je znano bajko o liberalni ob-strukciji in napovedal je boj liberalizmu do skrajnosti. Čudom se čudimo tem brihlnim katoliškim glavam, ko na vseh shodih tako sveto trdijo, da leži liberalizem že v zadnjih zdihljejih, a vendar se ga boje bolj kakor samega peklenščeka.
Koncem svojega hujskajočega govora je stavil Še tole resolucijo: «Občni zbor kat polit, društva v Radovljici zahteva, da se sedanji krivični volilni red ta kranjski deželni zbor itpremeni tako, da pridejo pravi zastopniki slovenskega ljudstva v večino, da ne bodo odločevali o deželnem gospodarstvu ljudje, ki so nasprotniki našega ljudstva, zlasti kmetskega stanu. Za to zahtevamo, da naši poslanci z vsemi silami izvojujejo kot najnujnejšo našo zahtevo izpremembo v sestavi deželnega zbora, deželnega odbora in deželnega šolskega sveta.*
In zbor je bil končan. Če povemo, da te je iboda udeležil znani profesor J are iz Kranja, poročali smo, kakor vestni časnikarski poročevalci vse, Druge nezgode na shodu ni bilo.
*   • ♦
II Železnikov. Nov dokaz, da Marijine družbe vzgojujejo dekleta le k hinavščini in tercijalstvu, a zamore v mladih dušah najnaravnejše čute, smo doživeli zadnji čas v Železnikih. Sin neke premožne rodovine ni hotel iti v semenišče. Zato ni dobival od doma nikake podpore in po hudem pomanjkanju in trpljenju je dovršil študije. Pozneje je dosegel dobro službo, Živel trezno, brezmadežno, vživel velik ugled in bilo je upati, da bo kdaj zasedel važno mesto v našem javnem življenju. Ker pa se njegovo globoko svetovno naziranje ni skladalo a terciialstvom, imel je s svojimi domačimi še pozneje hude boje. To in pa trpljenje med študijami je potrlo njegovo šibko telo, da leži sedaj na smrt bolan. A ravno ta čas, ko leži brat na smrt bolan in čaka smrtnega boja, in nima nobenega svojih, ki bi mu otiral pot s čela, šla je njegova sestra k usmiljenksm. Res lepo ime, ki ga pa ne zasluži, ker kako more imeti tak človek usmiljenje, ko ga nima niti za svojega brata« Tak je sad Marijinih družb, taka trda srca nareja ter-cijalst vo t
Umetnost in književnost
□□□□□
rs
Knjige družbe sv. Mohorja,
Umni čebelar. Spisal France Lakmaver, župnik pri Št. Joštu nad Vrhniko. 120 strani. Čebelarstvo tvori že od nekdaj pri Slovencih kakor pri drugih Slovanih varčno in priljubljeno panogo kmetijstva. Zato Je našlo tudi zgodaj veselega odmeva v naši književnosti. Slavni čebelar Anton Janša je izdal I. 1771. svojo nemško »Razpravo o rojenju čebel". Na podlagi njegovih predavanj ie izdal Manzberg takisto v nemškem jeziku .Popolni nauk o čebelarstvu". Janševo razpravo o rojenju čebel je poslovenil znani Peter Pavel Glavar; a prevod je ostal v rokopisu. Janšev popolni nauk o čebelarstvu pa Je prevedel Janez Goličnik in ga objavil leta 1792. v Celju. Danjko nam je napisal .Čebelarstvo", župniki Juri Jonke
1>a .Kranjskega Cebelarčka", Družba sv. Mohorja e podarila svojim »dom 1, 187). .Slovenskega
Bučclarčka", katerega Je prav spretno sestavil župnik Janez Sumperin, ki Je vrlo dobro služil našim čebelarjem. Leta 1897. smo dobili celo poseben časopis za čebelarstvo, namreč .Slovenskega Čebelarja", v katerega deseterih letnikih je nabranih obilo naukov in prekoristnih navodil za čebelarje. Lansko leto nam je naklonilo s.o-vensko čebelarsko društvo točen prevod zgoraj imenovanih Janševih spisov, letos pa nas je razveselila Mohorjeva dražba s prvim delom .Umnega čebelarja", ki ga Je napisal naš znani čebelar France Lakmaver. Najbolje spoznamo to lepo knjigo, ako navedemo tukaj njeno vsebino, ki se razdeli na taka poglavja: Predgovor (stran 2-4); Kaj Je čebelarstvo (str. 5-6); Pomen čebelarskih izrazov (ttr. 7—10). Prvi del: Splošno čebelarstvo. 1. Cebelna družina (str. 11—22). II. Cebelno gnezdo (str. 22—31). m. Čebetno bivališče (str. 31—37). IV. Cebelna paša (str. 38—40); V. Čebelarsko orodje (str. 41—56). VI. čebelni sovražniki (str. 56—67). VII. Cebelne bolezni (str. 68-74). VIII. Ćebelne izgube (str. 75—84). IX. Čebelarska opravila (str. 84-128). Besedilo pojasnjuje 42 podob, ki nam kažejo čebele, orodje, čebelnjake, med temi Lakmaverjev vzorni čebelnjak i. t. d. Na naslovnem listu imamo podobo sv. Ambroža, patrona čebelarjev. — Za ovitek je napravil kaj lično podobo naš slikar Anton Koželj v Ljubljani; predstavlja nam slovenski čebelnjak in Čebelarja, ki ogreba s pipo v ustih roj. — Drugi del .Umnega čebelar a", namreč .Napredno čebelarstvo", izide prihodnje leto. — Knjigo prav iskreno priporočamo našim čebelarjem. Naj bi jih zabavala in učila pri čebelarjenju.
Navodila la nsvsjssje kilomoterskegs kazalca. Sestavil Karel Meglic. — Kilometerski kazalec za najvažnejše Železniške postaje vAvrtro-Ogrski in Boani. Uredil Anton Su I gaj. Cena 60 vinarjev. — Izdalo in založilo -Slovensko trgovsko društvo Merkur* v Ljubljani. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. Str. 68. — To jo prvi poskus, da se je podsl slovenskemu trgovstvu setnamek kilometerskih daljav it Ljubljane pa do najvažnejših postaj monarhije. Upoštevati so zlasti večje In pa tiste postaje, a katerimi imamo Slovenci največ trgovinskih zvez, Vseh postaj še ni v seznamu, po potrebi in postopno pa se ga bode izpolnjevalo. Daljave so sestavljene od ljubljanskega južnega kolodvora do posameznih postaj. Daljave med rasnimi dragimi postajami se brez težave izračunajo. — Seznamu so dodana Jake uporabna navodila, ki pojasnujejo tele, ta trgovce pa tudi druge aktualne točke: Zakaj moramo poznati kilometerske razdalje postaj P Na kateri način povzamemo it kilometerske razdalje čas pravočasnega prihoda blaga? Kaj je storiti, ako ae je na transportu pravočasni dostavni rok prekoračil? Kako zahtevamo odškodnino vsled prekoračenega dostavnega roka? Na kaj nam je se paziti pri določitvi dni, tekom katerih mora biti blago izročeno adresatu ? Na kaj moramo posebno paziti, ako napovemo interes na pravočasnem prihodu, oziroma pravočasnem aviziranju? Zakaj moramo biti pozorni na pravočasno dostavi te v blaga? Kedaj moremo reklamirati prekoračeni dobavni roLP Kdo sme reklamirati? Kje moramo reklamirati? Kedaj je smatrati blago na transportu za izgubljeno P Kako nam je v tem slučaju postopati? Nekaj na-daljnln pojasnil, ki sicer niso v neposredni zvezi t naslovom knjige, pa ao vendar koristne In potrebne slehernemu trgovcu in tudi netrgovcu. — Knjižico, izdano v prav prikupni in priročni obliki, priporočamo v marljivo nakupovanje.
V Kranja, dne 26. oktobra 1907.
•Zveza Južnih Slovanov,* Po informacijah, ki smo jih od dobro poučene strani prejeli, vesti o krizi v .Zvezi Južnih Slovanov" ne odgovar-ajo dejanskemn položaju. V klubu vlada v oceni političnega položaja in glavnih političnih vprašanj >opolna edinost. Tekom temeljitih posvetovanj e došlo do važnih sklepov, glede katerih pa se e sklenila v interesu stvari varovati stroga tajnost. Glede Ivčevičeve brzojavke, odposlane v imenu dež. odbora Becku, so nekateri dalmatinski poslanci mimogrede izražali pomisleke v f o r m a 1 n e m ozira, ne da bi ti pomisleki zadobili kak važ-nejŠi_pomen» P. K.
Kvotaa deputacija. Začetkom seje dne 24. L m. je predsednik naznanil izid volitve v kvotno deputacijo. Izvoljeni so: Abrahamewicz, Baum* gartner, Ellenbogen, Fiedler. Fuchs, Kslser, Nemec, Povše, Rolsberg in Urban.      P. K.
Demisija čeških ministrov Fofta ta Pacaka. Včeraj popoldne ob poln 4. uri sts poda a trg. minister Foft in češki min.oter-rojak Pacak skupno pismeno demisijo Becku. Najverjetnejše e, da cesar, Če se češka kriza okrene na bolje, ne sprejme demisije, in da ostaneta oba češka ministra do rešitve nagodbe v kabinetu.    P. K.
Godovi prihodnjega tedna:
27. Sabina, Lovrjrka; 28. Simon in Juda, Krešimir, Mila, Bislav? 29. Narcis, Gradimkr, Vojslava; 80. Klavdij, Slavovit, Vladika, Gorazd; 81. Volbenk, Stojslava, Srečko; 1. novembmu Vsi svetniki, Ljubo-mil; 2. Spomin varnih dui, fle«*, Bogomil.
Sejmi s*
28. v Skaradoi: 2. na
msesnjsttaa stik. tete: v Radov^ei (sa živino),
nt
Novičar.
□□□□□
Odlike?seje. Uslužbenca kranjske mdastrijske dražbe mi Jesenicah Mihael Ravnik m Franc Pretnsr sta dobila u 40 letno tveeto službovanje esstno svetinjo.
- Wmm i iiiiltitiii Usti f laitrttid.
Resnična dogodka. — A.: «Tl, zakaj se nasi duhovniki tako boje ljudskih sol in uHtaijovP* — B.: «Lej ga kratkovidneta I Boje te, da bi mi ne postali prebrihtni, kar bi potem ne mogli tako odirati svojih ovčk, kakor jih sedaj.* — A.: «Bo le menda Tvoja resnična. Moj brst ima dobro službo, s vedno toži, da komaj ithaja, vsak tnpnlk,
ki umrje, upusti pa kar tisočake,*--L: «Ti,
ali ras misliš, da je dobro to, da se morajo naši otroci v šolah učiti toliko krščanskega nauka. Moj fantič vedno joka, kadar mora v šolo, ko poučuje kaplan krščanski nauk. Pravi, ako ne znam, sem pa tepen s palico.* — C: «Kaj šaP Videl sem te dosti sveta, bil sem pri vojakih, na Nemškem, v Ameriki, a kamor sem prišel, nikjer me se niso vprašali: TI, ali tnaš kaj moliti, temveč povsod le: Ali tnal pisati, brati, računati?*
Občiaske volitve aa JeseniosJi sa prvi volilni razred so se vršile v torek, 15. L m. Ker te slovenski napredni volilci sploh niso volitve udeležili, so bili izvoljeni sledeči kandidatje klerikalno-nemške svete: Karel Ćuk, kaplan; Valentin Črne, črevljar; Jožef Mencinger, gostilničar; Jakob Protner, krojač; Franc Krivec P; Jožef Vilfan, tovarniški uslužbenec; Jožef Klinar, tovarniški uslužbenec Res ganljivo je bilo videti, kako so slovenski duhovniki — dragih volilcev namreč nimajo klerikalci v prvem razredu — volili skupno s pristnimi nemškimi liberalci. Imenovanih sedem klerikalno nemških odbornikov je bilo izvoljenih s sedmimi nemškimi glasovi in s 4, reci štirimi klerikalnimi. Slovenska ljudsks stranka je lahko ponosna na izid teh volitev, saj je tu dosegla višek korupcije, ki ga ji nI najti para po vseh slovenskih deželah. In stranka, ki se vzdržuje na površju s či-rotskimi in nemškimi glasovi, hoče biti slovenska in ljudska. Zdaj je pač rešena vera in sveta cerkev. Da bi se ljudem se vendar enkrat odprle oči!
Sedanji obolaaki odbor Jesenic ima 31 odbornikov, in sicer imajo naprednjaki 8 glasov, klerikalci 6 In Nemci 16. Pravzaprav računajo klerikalci, da imajo 18 pristašev, toda to ni res. Neodvisnih in samostojnih je samo 6, vsi drugI pa so uslužbenci tovarne, ki gredo ta klerikalci aamo toliko časa, dokler ne zahteva tovarniško vodstvo nasprotnega. Danes je torej nemško vodstvo tovarne dejanski gospodar slovenskih Jesenic — In vsemu temu je kriva narodna brezbrižnost klerikalcev, U se bojujejo sa vero t — nemškimi liberalci I
Klerikalni na Jeaeateah bi radi imeli zase posebne zakone, katerih pa ni. Ker se referent v občinskih zadevah v deželnem odboru na take neobstoječe zakone ne more ozirati, ga »Slovenec* napada. Na Jesenicah je razveljavilo upravno sodišče volitve v prvem razredu; zategadelj je bilo volitev na novo razpisati. Do tedaj, dokler se ni po tej volitvi občinski tvet znova ustanovil, je bil prejšnji župan legalni zastopnik občine. Okrajno glavarstvo pa ga je takorekoč prisililo, da Je odložil svoj posel, ter Je deželni vladi nasvetovalo, da naj mesto dr. Kogoja imenuje posebnega komisarja. Da je okrajno glavarstvo izvolilo Lukmana, temu se ne čudimo. Ker pa je po § 99. občinskega reda tak komisar le takrat mogoč, če je deželna vlada razpustila občinski svet, as deželni odbor ni mogel ogreti za Lukmanov komiearijat, ker je provročilo veliko zamero pri »Slovencu*. Gospodje bodo morali pač skrbeti, da izidejo dragi zakoni, če drugače t Lukmanom v politični zakon stopiti ne morejo I Deželni odbor pa se Ima ravnati po veljavnih zakonih, a ne po Željah gospodov Zabnkovec in Lukman.
Jonr-lixe priredi tukajšnji čitalniškl pevski zbor v društvenih prostorih danes zvečer ob 7s& uri pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ni. Po pevkah In pevcih ter sploh po čitalniskih udih vpeljani gosti dobro dosli. Vspored: petje in prosta zabava.
V obrambo t Znani dopisnik Je hotel včeraj v .Slov. Narodu" oprati svoje netaktno postopanje pri zadnjem izrednem občnem zboru ženskega oddelka Sokola v Kranju nasproti našemu poročevalcu. Opral pa se seveda ni prav nič, ker se ni mogel, temveč ondi pripoveduje, ds je našemu poročevalcu obljubil poročilo, pa ni držal — svoje obljube. Tudi je potrdil v svojem pojasnilu isto, kar smo trdili mi: da se našega poročevalca iti pustilo k občnemu zboru. Ali ni vendar to dovolj. Tako daleč pa menda ie nismo, da se bomo pretepali ali klofutah, kakor bi nekateri radi. Drugod društva prosijo in vabijo uredništva, da pošiljajo poročevalce na občne zbore, a M nas v Kranju Je seveda drugače. So pnC kranfae wmwl
ns^^^BS^Brfl
IBbIHb^HHH
b ilica) ikrlatica e» ^ pnp*UI fotanj«. V Skofji Loki j.- obf.'Mo iett owh xa Ug*rj*tu. Glas pti slevaask-m tdrt-siku se* s m po
Trticu in po okoli« i v. din bolj.   <H»« T.frrtvr-t.* stojita v prtib vrstah rta*dt narodnih sovražnikov. Czioiel j«  baje celo «»t«r» prti! o« o -<ih jer.   Za si o v enakega tdravmka »*> Uin> t nosti, okolica j« vsa -lov« n-kJ, rrMta rirvitrta, pr»-vatnikl itd. bi se ga takoj »kleniH.   Saj sn ; i ratmere včasih ludi neinc.nt,   /.iirj. n. pr. «»t oba gospoda, Jagodiz in *'■ m • I, Uplatila bče planinski raj,  namestnik t.'rniela u pomij« tu n Jagodizev js bil pao g« i loau ui  SLtUNh«tfi>'u«-r. ti ni tnal niti pičite slovensko.  <<*i j« plitvi potrati kdokCzmielu je tolmačila njegova in na, v J-igodi-čeri h sli je pa t isti namen sedala l»ai»ca tr.-k Žalostno m grozno   soie'n© obenem. Slov. zdravnik je nujoo potreben, glas ljudstva kn-v po njen.
Pognani gasilci. Ko je pretečem 17. t m.t divjala nevihta in j«; strela u»i*i da < L p<u, kjer je nastal požar, hiteli »o med hu»i»m nanvoiu k ognja škofjeloški in sorski gasilci. Slednji so. »e peljali proti mostu pri vasi Suha. lam pa je narasla Sora oblekla most in je b.lu na levem bragu vse pod vodo. Voda je nvttla hlode, la*»< > narasla. Sorski gasilci so po*ku*ili i ijpi» . kako [s z mostom. Peljali so čci kljub temu, da H p moti majal vsled deroče vode, na drugi strani mostu pa je bila voda. Bili so pa se toliko polj prgumiu, da so zapodili čez to vodo, ki je segala konj1 m do trebuha, brizgalna pa se j« skrila Jo kotla v vodu. Drugi voz s cevmi jo deroča voda kar Ztmesll in če bi*ne bilo dosti gasilcev na vozu, bi ga odnesla, dele, ko so prišli zopet na suho cesto, so izpr*-videli, v kakšni smrtni nevarnosti n*> bih. Zare* čuden slučaj: Peljali so se k ognju, pa In bili lahko v vodi nesrečni. Vrlemu gasilnemu društvu v Sori je vredno izreči javno priznanje ta njihovo neustrasenost.
»Narodna čitalnica« v Skofji Loki priredi v nodeljo, dne 27. oktobra v prid družbi sv. r.irila in Metoda # svojih prostorih koncert. Iz posebne prijaznosti sodelujeta gnspici Zina ».nkan n Mitova Lavrcnćič. Vspored: 1. Ur. <J. lpavic vbMsS peresa mešan zbor. 2. Verdi-D. Alard: «11 Trovstore*. gosli a spremljevanjem klavirja. '6. II. Vularič: »Slovenskim mladenkam*, ženski dvospov s spn ulijevanjem klavirja. 4. Dr. H. Ipavic: »Će na poljane rosa pade*, samospev s apromljeiiinjem klavirja. 6. A. Dvorak: »Slovanski plesi*, četveroručno na klavirju. G. a) Oh. de Beriot: »Baletni prizor«, b) F. Drdln: »Spomin na Franr-eta Navala*, h spremljevanjem klavirja. 7. O. Uev: a) »Ptička veselo nad hišo žvrli*, b) «Zdravica*, narodne pesmi za mešan zbor. Začetek točno ob H. uri zvečer. Vstopnina: Sadeži 1 K, z rodbino 2 K, stojišča 60 vin. Preplačila se z ozirom na dobi od. ini namen hvaležno sprejemajo, K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor.
Podaljšanje kamniške železnice M tkftsnjemi zadeva. Projektirana je se#aj kot loku I en /••'."/.uica Čez Motnik na Vransko in priklopi na pbstaji Polzcla-Mozirjo žfcfoin icl r."i|."-Wi.">o' projektirana je tudi ozkotirna žrlesnica \> tirnice- na Piki ni Gornji grad.
Družba »v Cirila }Q Metoda v Ljubljem i znnnja, da so račun ke, oz onu go   Imfesrpke i^ik« nadalje naročili I    . LiloijtJS h ••.. :   >v, L ob Soči; Hotel kramar   Loj -iecj   i.ti,)|a s (, tavee, Idrija; Frie Novaki LjUbJJaaa. gUoy£Qci| Za htevajte lačuiisko listke v tr»: a umb, reitaVtaJjah in drugod, kjer |t bstki rabijo.   Diuzbu »»o iiuelu potem lep dobiček.
— Nenavadno debelo.repo je pridelal letos gospodar Janez R ravs, vulgo iva'nnek m Predtrgn pri Radovljici. Najtežja repu je tehtala ravno b', reci: Sest kilogramov. Povprečno težke so od 3 de 47a kg.
Izžrebani porotniki. M zadnjo porotno dobo
80 Izrebani i Gorenjskega naslednji gospodje: Al »ha Bizjan, posestnik v Spodnji s&ki: lianez Bbrjaia, posestnik na Bohinjski Bili; Frtinc Dollsjlt. poiestnik v Radovljici; Anton tJlobočmk, veleposestnik v Železnikih; Franc liainrihar, trgovec nn Trati pn Skofji Loki; Janez Janša, gostilničar in posestnik na Dovjem; Franc Kunci č, itdelovatalj so davi te m posestnik v Lescah, in Frauc Sušni k, gostilničar v Skofji Loki.
I. vseslovenski shod perotninarjov in rejoev vseh malih domačih živali sd vrti, kakor srno to že omenili, v nedeljo, dne 27. t. ni., ob 1»>. z jutra J V dvorani »Mestnega doma* v Ljubljani po sledečem sporedu; 1. Otvoritev fhoda in pozdrav zbornvnlcev po pred-cduiku rin 2. Sporočilo predse dni I tv a. 8. »Ntunen dr;.fttva», razlaga predsrdnik dlUstva. 4. Pridavanje, a) ^Gospodarski pomen perotmnarstvu za uluvcndc? pokrajine*, predava gospod Gustav Piro, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske; b) »Higijena v perotniriRrstvu*, predava g. Peter MiklavčiČ, živinozdravnik; c) »Dohičkanosnost perotmnarstvu in mule živinoreje*, predava g. Anton Le iir m un n, pred-edmk društva m Urednik »Perotninorja*. 6. Družabni pogovor .r»oro\alcev rmć seboj reševanje i a M'", preidaednittvu na shodu stavljenih vprstanj, raznoterosti Zaključek siioiia po predsedniku društva. OpOUUU mo ponovno ,ia\)iost. posebno vse kmetovalcu, gospodarje in i ni', duhovnike, uftiteljo in njih soproge, M$ial)lCfi ,lt<l.
rta la i«* • kaa»ti>dvv taka vjluj 1. iloveaski stisd. ieieti ki bila največja adeležba, o i
tp'tru ludi v trm ožini |*»vAtiiKti t«  aj nno.in i sp4Miarsk«> »tauiv. stidite tar^ val, iu te Zanimate, ta U> aivar in vam je resnično ležečo •a raavejn in- prsevjin vsealevaaske laaloiiviao-
\ ^JUzsodb* državae podalje o slovenskih na
pitih M'M»'»a -<Mlntj.. / na prila7ito lui ituklti ah posestnikov v ' - !j*i proti prepovedi občin-»ga sveLi, iLt s*- ue s<ut raiobeiati »h ven«kili pssov, rataodila v stnielu, da prepoved kisi pra« o jC4ik«»viM, k-mkopravikmU m;iU>tevaleev, ki te jlku  z.ij.ni.(.«ine po j, lil. diiavnih U«u»tjniJi ...
^'lMiL"     . m   s        ti* J * i
Novice t Bleda. Pri nas se te vedno zida. (JmMiiiii ianaro lepo vilo »Dalibor* vi jtteiU lasi I Jaa. Uuićtta it Ljuhlj.uie, kal»-ru ho i krn*.'.'. tjotova, (totem vi1q gn^pe A t»i»* Šaaberne iz ljub-tjine, katera so sida seuaj čez 1. uadstrgpje in ho iDitla hiivu razgled posehn9 proti Babj mu zobu, ilalalj- viio guspoxia lljJolfa GrO-ichla u Tista, ■itefi je rodom fob. Vse te slavo« v va^t iliiuo. Tako se izgotavlja tudi I. nadstropje- novo .stavbe hotel «Pctrun« ker se je utaro poslopje demoliralo in bode novi hotel imel polt g lepega sa-itoa tudi ji) sob is fujce, nametu) ;' kot. dosi ilaj. Tuii vulgo Cesai poleg i .obesiva kie/a WiuUiu.li-m A iza zida vilo z več sobami za tujce. R u no lako ja šla iz vasi Mliuo idili* ua »Ura kuvaCnlca, poteg mostu 'iztoku ju./.ra, za to pa sloji s^daj čedna vjla s G-sobami delor-.a /.a tujca pripravljenih, đolag vile »Mirni doli ugotovljena jt nova vila Icatera je naprodaj. Načrte ima ludi za novo poslopje gostilna Hfribar za 14 sob proti stalaujiti? § sobam. Nndalj? luinjo nacrte po.-e.t.iiki Anton Pibea" in Miha Tavčar pokg poa<»Ua VVi iaeh gi .uza toi Blaž Ktandi le, kalen b< do naj raviS l^pa stanovanja za tujce. Doiedkj precej v ožilju ječa va. Mlino se r . \ t prav | rldi dvigat z novimi stavbami, aer posesl uki vsak dar koristi tbjiktga pr.jmeta bolj in bulj upoštevajo. )bfau> vonja vr dno je la to, da »o ončipeka pota skozi vas prav i ilabeni stanju tur bi bila -dolžnost županstvu, da temu nedostatku takoj terjaj, ali spomladi prednu pridejo tujci oJpotuore. Vsled novih stavb so dohodki doklad zvišajo iii posesioiki Imajo pravico, zahtevati, da se, ako Ža diugega uo, /saj občinska pota urede, Zidam?! toliko stavbne kroniko, prihodnjič vam poročam drugih vati občine Bled, kako stavbo naprodnjejp in Ui samo zaradi )Loriati tujskega prometa.
Nemška nesramnost., Kakor 20400, pnalo so
Jesenic« vsled krivde klerikalnih voditeljev pod nemško peto. To je dalo tovarni povod, da oživi navski »Turnverein*, ki jo bil pred tremi le.li ustanovljen in je navoju ustanovil .ju ludi zaspal. Pre-te^lo nedeljo, dne 2o. t. m, »klical je ta »Turn-vefenii občni zbor in povabil ;n.Ii nentske lurnarje iz BeJjakai da b: pomagali s pocenim doneskom nasanja in pijančevanja nrafnovhii prebuditev tuga gti (HaiiDko-aiuii. - • ta gnezda* Občili zbor je oii aklicau tako tajno,..tla o njem ni nihče vedel kaj. L vcei se neurju dozdevalo, da so .vrši v nemških Hveliricdi nekjaj izviim .10 i, kajti »divji kriki u rieinšk« soie na Savi ^o uatuanjali| da tuji abi p! tb.jHjo. svojo <noiko m kulturo pu oa\i, Juvečer tj ia pijau.i urt.bal pod tg ciUtyo4u klerikalno-n Hihk< ga rx)vcrp4«(tega ^ooatva m s sprem»tvonj c . H-Mi-,{iiuj.-»i.i ov slekla proti kolodvoru. K-ikor znaDOi je jesenski kolodvor pravojzavetisče uen.ake taiege 111 vsled t»-ga t.0 se svabi Čutili tam popol-nenia varne ter so začeti na \ 1 gi s načine izrivati mirno b defi« slovenske goste, kateri so jim hladnokrvno odvrnili« da ž njuni noi ,0 imeti prav mčesar opraviti. — Posledjca tega pa je bila, da se je slovenske goste postavilo b pomočjo kolodvorskega reslavralerja Lurberj.a in žolezni-4k>.'ga vratarja Družin šok a na cesta Da so se pošteni slovenski gostja branili, je samoobsebi uoicvno. Vendar nemška kri se ni ohladila*; s hi Hapim vpitjem so klicali, da 30 Jesenice nemške ih pib.It nazadnje v svoji vi\.čekrvm«»ti tako »taleč, da .ui se med seboj sfepli iu izpulili enemu svojih bi Icev polovico geiman^e brado, Tekla jc tudi tri iu prepričani suiu, da ep prišli Ivabi bolj umir-jeui ua/hj v Hjljak, kakor so se odpeljali OaJete-rjiccL nag suJi 1/. tega? Jesenice' so narodna po-stdjunta, 'ki ^aa^usi posoniolti P° vsej Slp,veiujJ, F ostati pi ima vsied zasluge" gotovih brezdomo: vincev stebi.1 onega mo^tu, ki ga Ntuu z i'laj u od ■ejta do Adrijc.
' Državni subvunci^i. Obrtne hadtljevalne Sole rja nraiijskeiu so dobilo J^OVO'K Sržaviit (subveh-. (ije. za leto 1907, Kuiel'j.^a Jrutoa kranjska je. JoUUi tO.OUU \i'dri«vuo "v-. (,-''v)K
z,i govedorejo ui'.200(i IC za f< ju drobmci
Inšpektor Opitz, dosedaii/i \ 311 j »enlskega gradbenega vodstva, je pro.-tavljci v 5»ovomcSto na Polenjskamj odkoder sc gradi nova Železnica preko Metlike v Karlove".
jNadačitel) Jozet !^Qa>6 z Jusooio jo. dobil dnpur>L 3 katerega se ne povrne več, ker je prosil ta staluo vpukojiUv. iNaslanil se je v Waidhofonu Qa Dolemem Avstrijskem. V par m culi bu raz-pisana riatiii^itclj&^a služba na leaenicali! Volijo nesrečo J« 'pjizadela atiola 15, t.
družjni Pi»^t;aii v vriM' Stke,
in.
fara Coimcv aa i .Blagovico. Mož, brst in zona so viaciii na njivi S parom volov, Ker Jih med delom vjtmi 'ujMbta,4
ti m vedrit po«» blilnji kozolec. Tu udari strela . 1     pje, ai»ij   gošpodtnTJo in enega q i 1,  omami puh g . toj«^tga  vida   ler gokpo-kiru   1 .>.^ti, o i  ta padla na tla.  Vendar sta
• lobi'* zaiVija »Iva kmalu sopel popolno zavest, da fia edneda BSrtto £<> poJinju v ieso ter se ognila oWilj si je I a *i*s v kozolcu že docela vnel. Boforel |e do isl S trojimi poljskimi pridelki: »v • m, ji« |n tiloloin, štode je okolu 600 gld., kako bmka pa je i^ba matere sedmih nedoraslih otrok
V Kranjski Juti-j« bilo letošnje poletje okoli t i tpjtev,  men Uuni      Č^hov; največ sevedu
.im.../     1 ro,
Atsiiag-Utitte -Jesenice Fužine so krstili
rtemški '»bie^.tiuii Savo pri Jeaenicafr, kjer stojo tpvarno Kranjsko »ndustrijike družbe in poštna upi a. a je lakoj napravila pečat s tem napisom.
0 r. pi giu /.a napravo novega počata, na kater« o. bi stalo tuii poleg nemške spakedranke
• »iii ptfa v.j n.i/.i vanje kakega slovenskega kraja, Ima pa postno revnateljstvo vsa« kroj a^ 6 pomisleke. Nemci pa prekrščajo slo« ve,.%ka i: iv na, kakor se jim ljubi, in prvi so i. k r.  uradi,   ki   vsprcjinejo nova
1 m e n a. Ues. extra Auuriam nou est vita, si est vila, nou est ita.
Čin $!nbOuameža. V RaLečahje v nedeljo večer sedelo v npkj pivnici nekaj starejših fantov v po-1 rn taisti mizi je bil tudi 4 0 lotni
. b o u m e n (a d t Janez J a n k, ki je o.i /.;• pred par lati v norišnici. Naglom a onu'. :,. Kopa revolver in u.-treli na vogalu seje: ga lancia Branfja £udel ga je ;u levi strani v ibodnjo čelpast,   Kroglja je oitula pv/d jezikom.
loti in y. bil za navzoče! »Napadalec pa revolver spravi v Žep in smehljaje odide. Poda su v drugo gottllnico, kjer ju tuli tukaj go^te hudo pre« Ira^ii Brane je težko poškodovan. Takoj ponoči bil je pri njem kranjskogorski gospod zdravnik, ki j« odredil, da so ranjenca spravili, v bolnišnico. slnboumn< ga fanta so pa orožniki z lepimi bese-dSmi oddali sodnijji odkoder ga odpošljejo na •Stud( V svojem 11 volverju. je imel se 5 krogelj, katere je, kakor so jc menda izrazil, namenil za c, kr. gozdarja Levsteka, za priv. lovca Koširja,za naduč'Uija Zupančiča, za svojega soseda in se za nekega fanta, na katere ni imel nikakega povoda se hudovab. Sreča je bila, da ui bilo teh navedenih na /;o*Mh. • Bog zna, kaj bi se bilo lahko zgodilo, ko bi so no bil sam pomiril in odšel proti domu.
I. vseslovenski trgovski shod se je izvršil v
Ljubljani ./adojo nedoijo nad vse veličastno. Udeležba je bila precej velika. Tudi z Gorenjskega smo opazili obilo trgovcev. V ospredju je stalo vprašanju o poineitu Trsta za Slovence in o potrebi toi in organizacijo.
Za reprezontauta solidarno pogooltvene dražbe za užiiniuo v radovljiškem okraju je bil voljen gbstilmčar g. Rudolf Kunstelj v Radovljici, njegovim namestnikom pa gostilničar in mesar gusp. Ivan Mencinger (Bec) na Boh. Bistrici. Pogoditv.ena svota u^lnitiH za vino, vinski most in meso znaša I) 000 kron.
Slovensko poveljevanje jo sklenil vpeljati s prihodnjim letom vojaški veteranski kor v Ljubljani, i a livalevroJen čin priporočamo tudi našim cesarskim veteranom, saj so brez izjemo Slovenci, naj si luii pokažejo kol lake.
Orožne vaje (ležalno hrambe lota 1908. Leta U*08 bodo klicani orumbovci pehotnih krdel k možnim vajam od srede maja do srede septembra. Pozvani bodo k vajam na dan 15. maja, 15. junija, lfe julija in približno proti sredi avgusta. — Pozivi k vajam se bodo tako uredili, da se oprava ne bo vršna ,v nedeljo ali na kak praznik. Kdor /eli ni go'.ovi ti m, oziroma določeni mesec k vajam priti, naj se zgiasj pri občinskem predstojniku. Tisti pa, kateri se ne bodo poprej zglasili, bodo pa primerno oddoljeoi na poiamične mesece, iz*
&vm lwv diklih lic. Jžfsv^n Jđtktthmjm kam pit
viemsi julija, ker ta mesec bodo samo taki k rajam pozvani, kateri se bodo za ta čas prostovoljno iglasili.
Družbi zt. Cirila ta Metoda v korist prodaja drože g. Makso Zaloker v Ljubljani, Cladezoe ulice. Priporočamo ga gg. trgovcem; slovenske peke in gospodinje pa opozarjamo na to blago, ki je vsled svoje kakovosti zelo priporeč'jivo, obilno razpečano pa je gmoten kvaa naši diuibi in slovenski pro-sveti.
Drulba ar. Cirila ia Metoda se nadeja daru Mohorjanov. Knjige drutbe sv. Mohorja so dospele Ako doda vsak Člsa k poštnini le 2 h, nabrala
bi se znatna svota v varstvo Slovenstva.
Slovenskim umetnikom. »Družba sv. Cirila in Metoda* namerava založiti lepe umetniško izdelane narodne znake. Ti znaki naj bi ae nosili v gumbnic in bi imeli biti elegantni ter sorazmerno ceneni, da se morejo razširiti med vsemi sloji našega naroda. Za najlepši osnutek razpisuje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda nagrado 50 K. — Rok je do 15. novembra 1.1. Nasloviti je na »Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
»Drulba sv. Cirila in Metoda je razposlala lepo število nabiralnikov v javne slovenske lokale. Nekateri teh »angeljčkov* delujejo prav marljivo v gmotno korist družbe. Pri g. Zalazniku v Ljubljani bo nabran prav kmalu prvi stotak; prav pohvalno delujejo nabiralniki tudi v Trstu, v Ptuju, v Laščah i. t. d. Po nekaterih hišah pa so nabiralniki prazni brez dela in uspeha. Gospodarje in goste dotičnih hiš prosimo, naj se spominjajo ob raznih prilikah naše družbe, naj ne puste, da bi nabiralniki samevali prazni v — skritih kotičkih. Družbi naj se pošiljajo tudi iz teh manj važnih nabiralnikov darovi, če so tudi skromni, in tudi poročila o zanimanju za nabiranje takih prispevkov. Družba ima vse nabiralnike v evidenci, njihovo delovanje pa izkazuje v mesečnih izkazih.
Novi nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda so že na potu. Vsem rodoljubom, ki so se zanje priporočali, se pošiljajo takoj, ko dospejo, nadejamo pa se, da se zglasi še toliko novih odjemalcev, i'a bo družba kmalu oskrbela novo izdajo. Nabiralnik ostane družbina last. pošlje pa se brezplačno in franko.
O Slovenski matici. Predsednik prečita pismo dosedanjega društvenega predsednika, g. Fr. Levca, v katerem javi, da je s tem dnem odložil mesto društvenega predsednika in obenem izstopil iz društvenega odbora. Zato treba volitve predsednika. Predsednik odredi volitev po listkih. O Jdanih je bilo 22 glasov. Od teh je dobil g. dr. Ilešič 17, g. Perušek 1 glas; 4 glasovnice so bile oddan? prazne. Predsednik javi skrutinij in konstatira, da je voljen odbornik, c. kr. učiteljiščni profesor, g. dr. Fran Ilešič za predsednika za tekočo dobo, na kar mu med občnim odobravanjem in ploskanjem odbornikov iskreno čestita in ga pozove, da prevzame predsedništvo. Novi predsednik *a vzame predsedniško mesto, se zahvali za izkazano mu zaupanje ter prosi, da ga gg. odborniki krepko, podpirajo pri delovanju v provspeh »Matice«. I. društveni podpredsednik g. Grasselli predlaga, da se odsto-pivšemu predsedniku, g. dež. šolskemu nadzorniku Frančišku Levcu za njegovo 25letno požrtvovalno delovanje v korist društva izreče pismena zahvala. (Soglasno sprejeto.) Prof. Je3enko zahteva izročitev ene tretjine delnic Nar. tiskarne, ki jih je doslej uživala »Matica*, in povračilo, oziroma valuto realiziranih kuponov od 1891. L počenši, do vštetega 1905. 1. od 12'/» deležev v iznosu per K 1110—. Po daljši debati se sklene, da se vseh 37 akcij izroči g. dr. Tavčarju v svrho, da jih vroči gg. le-gatarjem, odkloni pa se povračitev realiziranih obresti. Tajnik poroča, da je visoka c. kr. deželna vlada z dopisom od 8. avgusta t. 1., št. 13.277, nakazala od visokega c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z odlokom z dne 24. aprila 190G, štev. 11.631, zagotovljeno letno podporo v iznosu K 1000*—. Poziv na nabiratelje krajepisnih imen po slovenskem časopisju, naj pošljejo svoje zbirke, je imel neznaten uspeh. Reši se še nekaj drugih stvari. Za tekoče leto je poravnalo udnino 132G in za 1. 1908 10 udov. Od zadnje odborove seje je na novo ali vnovič pristopilo društvu 121 udov. Knjižnici je prirastlo 102 knjig, zvezkov in časopisov.
Uspehi pasivne resistence. Piače uradnišlvu bodo povišane za 380 do 520 K, Povižek se računi tudi v pokojnino. Poduradnikorn in slugom se zvišajo plače za 120 — 40o K. Osobju delavnic je zajamčen vsakoletni dopust. Dnevna mezda delavstva pri vrhnih stavbah se zviša za 20 — 40 vin. Za vse osobje se osnujejo personalne komisije in disciplinarne zbornice. Vsem udeležencem pasivne resistence jamči ravnateljstvo za generalni pardon. To velja za Severczapadno in Južnoseverno nemško zvezno železnico.
Nove uniformo za pehoto. Cesar je odobril predlog vojnega rainisterstva, da dobi avstro-ogrska infanterija mesto modrih, sive uniforme, kakšne že imajo lovci in pijonirji.
Za uniforme državnim uradnikom hoče vlada dati približno 15 milijonov kron. Vsi državni uradniki bi torej vedno morali nositi uniformo, to pa v prvi vrsti zato, da se ne bi mogli udeleževati shodov in veselic, kjer se govori proti vladi. To je velikansk, popolnoma nepotreben izdatek in za-
nesljivo pričakujemo od vseh poslancev, da po- 1 učijo vlado, da porabi ta denar za koristnejše in potrebnejse naprave.
Roparji napadli vlak. Iz Rige na Ruskem se poroča, da je na postaji Etva napadla oborožena tolpa, ki se je vozila v zadnjem vozu vlak. V predzadnjem vozu se je vozil neki bančni uradnik, ki je imel pri sebi veliko vsoto denarja. V nastalem boju so bili ustreljeni en orožnik, dva potnika in en ropar, ranjen pa je oni bančni uradnik in več potnikov. Denar se ni posrečilo roparjem ugrabiti. Vlak ni obstal, temveč je vozil dalje. Več potnikov, ki so iz strahu poskakali iz vlaka, je moćno poškodovanih. Roparji so pobegnili.
Lastnega sina nbila. V vasi Frahdls na Sp. Bavarskem sta se dva kmečka sina, VVolfgang in Franc \Vinter, že dalj časa prepirala vsled nepravilne razdelitve očetovskega premoženja. Naenkrat je umrl brat Franc in govorili so, da ae je obesil. Zdravnik pa, ki je preiskal mrtvo telo, je našel razen znaka zadrgnjenja na vratu, tudi žebelj v glavi. Ko je poklical bližnje ljudi na razgovor, mu je rekla mati ubitega; »Za božjo voljo, ne povejte ničesar, gospod doktor*, in mu je obljubila več tisoč mark, če bi molčal. S tem se je žena Izdala in preiskava je dognala, da je bil sin zadavljen. Zločin sta zakrivila njegov brat VVolfgang in mati. Oba sta pod ključem. Od obeh bratov bi imel eden dobiti posestvo, a drugi 18.000 kron premoženja, a ker je oče volil posestvo Francu, sta se mati in brat temu uprla in ubila Franca. — To je najbrž tudi pojav proslavljene germanske kulture!
Zrakoplov grofa Zeppelina je najnovejša senzacija moderne tehnike. Ogromni balon s krmili se kreta povsem lahko kakor in kamor hoče balonov krmar. Poizkusi so dokazali, da se more zrakoplov vzdržati 8 do 16 ur in da doseza z dvema motorjema hitrost leta 50 km, z enim motorjem pa 35 km v vsaki uri. Zeppelin pa svoj balon še izboljšuje ter r ode zgradil še dva zrakoplova z motorji, ki jih goni bencin. V vojaških krogih so za Zeppelinov sistem navdušeni ter pričakujejo največje koristi za slučaj vojne.
Poslano.
< Slovenski Narod* od včeraj je prinesel pojasnilo na notico »Gorenjca, od zadnje sobote o zadevi izrednega občnega zbora ženskega oddelka »Sokol* v Kranja. Se prav lepo čita, samo nekoliko znfislično je. Dopisnik namreč pravi, da sem prišel kot faktor Lampretove tiskarne na izredni občni zbor, zamolči pa povsem, da sem pri*el kot urednik v Gorenjca* ter kot član »Sokola* na zborovanje Mika me, da bi pojasnil prave vzroke, zakaj se me nI pustilo k zborovanju. A pustim pa to, ker se mi dozdeva, da razlika mnenj, nazorov in na-ziranja ter privatni dogodki absolutno ne spadajo v javno politično življenje. Omenim naj le, da je pričel »Gorenjec* prinašati zadnji čas serijo člankov pod naslovom «Pro domo* in ako se ne motim, je v tem iskati pravi vzrok postopanja brata J. Sajovica. Se na misel mi ne pri le kratiti omenjenemu gospodu zasluge za Sokolstvo v Kranju, ker so res velike, gotovo pa ni bilo posebno taktno, da se mi je najprej obljubilo poročilo, potem pa istega ne po'lalo. Očividno se je hotelo s tem briskirati mene, oziroma »Gorenjca*.
Da pa bi se moralo že vse molče vtakniti v žep, tega nihče, po tudi dotirnik, ki je poslal pojasnilo v »Slovenski Narod*, ne bo zahteval. Dober svet pa naj še dam dopisniku i Ako ie kaj »pojasnjuje«, naj saj ljudi moškega spola ne pretvarja v ženski spol, da postanejo naenkrat »zastopnice odbora«. Da, da: Du sublime ou ridicule il n'ya (ju'un pas! Pn zdravi !
Lavoslav Mikuš
faktor in urednik »Gorenjca.
Vsaka ponaredba In ponatlsek Je kažnjivo. Edino pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamka nune. — 12 malih ali G dvojnih stek' nic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. 91 26—11
' ThierryeVo ccntilolijino mazilo
proti vsem, še tako starim ranam vnetjem; poškodbam i, t. d, 2 lončka K 360. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dve domači zdravili sta povaod znani in že od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na:
Lekarnar Uliicirj v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
ftllcinechterBilsaft
tu
4>TMtrry il PftpiJ«
Loterijska srečka dne 19 oktobra t L
Gradec  90   19  67  21 20
Učenca
ki ima vsaj dva razreda srednje šole, sprejme takoj tvrdka   i« 3-3
Magda Rant v Kranja.
Zahvala.
Odbor prost c voljnega gasilnega društva v Zabnicise tem potom najpresrćneje zahvaljuje slavni c. kr. zavarovalni družb'i »Dunav* na Dunaju, oziroma nje glavnemu zastopniku g. R u d o 1 f u K o-kalju, da je blagovolil taistemu nakloniti petdeset kron o priliki udeležb«; pri zadnjem požaru v Spudujili Bilnjah.
V Žab nic i, dne 24. oktobra 11*07.
Ježe bogonder, tč. načelnik.    Fran Kerčit, tč. tajnik.
•e odda takoj
pri Cerkorniku, tapetniku r Kralji,
Izgubil ae Je     m s-i
lovski pes
(tvorci)
rujav, prsi ima bele. levo uho pristriženo.
Proti nagradi naj se takoj odda v Prevali pri Kranju. 133
M
Imam v zalogi vsake vrste harmonike stare in nove rodnega isdelka. Tudi gramatične imam v zalogi. Zamenlm ali kupim tudi stare. Popravila izvršim hitro in zanesljivo. Knjige vežem ceneje kot vsak drug bukvoves.
Se priporočam
Pavel Bizjak,     št 102.
JK. Rant V Kranj«
priporoča slavnemu občinstvu v nakup
otroške vozičke
od 5 gtđ: — do 20 gld.     ^ 12-10
košarice in kovčeke
kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah, na debelo in drobno.
Fateol
redilna krma za prašiče, 1 zavoj 10 kr.
Andropogon
steklenica gld. 150, najbolje sredstvo za rast in proti izpadanju las.
M Ho s sovo. Karte za igro. Palice. Srajce in nogavice. Čepice za dečke in odrasle. Pipe za sode najboljše kvalitete (Eibenpippen).
Najboljše strune za gosli, citre ia kitaro.
Pelinkovac
liter 1 goldinar 20 krajcarjev.
Preblavica (Preblau-Sauerbrunn)
1 zaboj gld. G'50.
17
■
Trgovol In obrtniki I
Najbolj«1 koledar za Vai Je
Sloft «V trgoVsKo - obrtni
m žepni Koledar, m
Naroča se pri gosp. Frana Zeleniku, LJnbtJana, Rimska oesta9. Cena le 1 krono.
174 8—8
i
listin
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo m dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoći zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z masti nom.
Tovarniška zaloga: 286—28 Lekarnar Trnk6ozy, Ljubljana.
Ludovik Borovnik
puikar ▼ Borovljah (Ferlaeh na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsa o vrstnih pel za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jem a vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puike so na c. kr. preizkusevalnici in od mene preizkušene. 131, 52—3 UuatTovanl oenllcl aastonj.
Samo
6 dni
J(aVrc-J(«w-YorH
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta 5ez
Bazel, Pariz in jiaVre V Atnerir>
Veljavne vozne liste in bresplačna pojasnila daje samo
£d Smarda
oblast potrjena potovalna pisarna
v LJubljani. D najska cesta 18
v novi hiši «Kmelske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu>.     148 26—11
VELIKO PRESENEČENJE!
Nikdar več v življenju! 600 komadov sa samo gld. 1-95.
Krasno pozlaćena prec. anker-urn z verižico, natanko idola, 8 letna garancija; 1 moderna svilena kravata za gospode; 3 komade iT žepnih rut; 1 drazesten prstan za gospode z itiiit. žlahtnim kamenjem; dražestna garnitura za dame, obstoječa iz 1 i;r><nci_M kolijea iz orientalskih biserov, mod. kras za dame z patent, zaponko, 2 elegantnih damskih zapestnic, 1 par damskih uhanov s patent, kljuko; 1 ki.isno žepno toaletno ogledalo; 1 usnjena denarnica; 1 par manšetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patent, zaponko; 1 najelegantnej&i album za razglednice z naj* lepšimi kraji sveta; 8 predmete za smeh in zabavo, veliko veselje za staro in mlado; 1 jako praktična zbirka ljubavnih pisem za dame in gospode; 20 dopisovalnih stvari ter se čez 600 komadov, ki so neobhodno potrebni v hiši. Vse skupaj z nro, ki je sama denarja vredna, stane gld. 195. Razpošilja se proti povzetju ali ako se posije denar
"P"*} P°   dunajski centralni razpollljatvl
H. VVachtel, Krakov at. 618.       177 8-8 NB. Za ono, kar na bi ugajalo, denar nasaj.
Krete s firma
Mam Ij. fr. Lampret.
jViestna hranilnica v pranju A
obrestuje hranilne vlog« A
= po 4 odstotke              - A
brez odbitka rentnega davka fy
katerega plačuje hranilnica sama.                        i  2»;—20 /g.
Stanja vlof K 4,480.208 30   Stanje hipotečnih posojil K 2,555.301 39 0?
mizar, KRA\J «at. dO priporoča si. p. n. občinstvu avojo nalogo
hiine opravo iz mehkega in trdega lesa.
Usoja si tudi si. p. n. občinstvu naznaniti, da je otvoril za mesto Kranj in okolico nov . kjer bo imel vedno na razpolago vsakovrstne potrebščine za mrtva-ke  odre od najbolj priprostih do najfinejših, kakor tudi ko-
vinaste krste, ter vse v to stroko spadajoče potrebščine po najnižjih oenah
n i	n
u	11
a	D
pogrebni zavod, i
Najbolje Je najceneje.
o B
Pod to znamko je spo znati prodajalne,
2
Sing
▼ katerih se prodajajo samo Singerjevi Šivalni stroji
3
09 (O
35  52—31*
er Ko., akc. druž. za šivalne stroje g
Kranj, glavni trg 192. § Zaloga olja, šivank in posameznih delov. ? Nad 500O fllljalk po vsem  svetu. m
Zlate svetinje: Berlin. Pariz, Hi« itd.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstllno
sredstvo
J zde hvate Ij
0. Seydl
Ljubljana, Spital.-St^tar. ul. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 180—15
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporota svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
%£XA>    as* mrm        aT^l -S a^a^ada. tM&
M Angleško gg pg
E l«&ft
Glavni
Ker je moja zaloga za jesensko in zimsko sezono I urejena z najnovejšo in najelegantnejšo konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice, usojam si p. n. občinstvo uljudno vabiti, da si sedaj nakupi, dokler
je zaloga še bogata. SggSSSS
Se uljudno priporočan
0. Bernatovič.
172 13—4
■ •
iBsmBSa
MRVsl
ITA
Hodna trgovina Pavol Magdić, Ljubljana, Prešernovo nI. 7
Svilnato bla,\o. bar ž u ni, p t tli in tenčice.
Čipkasto blago, pajćolani, čipka Hi ovratnlli, čipke, vloiti, avilnato vezenine.
Jabota, Flchua, damski ovratniki In kravate.
Svilnati in bartuaaatl trakovi
PiiMffttT'U, mte ii lm, resice. Krenict ti 2«ore la ustnike
Krepi in flori s* žalovanje.
/late tn arebne resice, čipke In Inore.
MM
1» avlle, cSlfTi« in -volne*
Nog avice ta dame, dekleta in otroke.
Jopice, hlačke, otročje perilo in 186—13  odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Moste n in*. Hwr i vueut
Gumbi In različne Igle.
Različne podloge in potrebščine ta krojače in iivilje.
J d rijsk t čipk.*, **3*nt čipke m v lopti.
Pajćolani 1a neveate, mirtovl venei
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
^face-rofravice in rokavice za uniformirana, pletene, letne in jimsfce rokavice.
X3U!B3 DžrilC. JiidiC, (lilll II OSiia 1'M, Krtače sa obleko, glavo in sobe.
Srajce za gospod« ln delke, a podaje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsni ti in šepne rute
Pravo Jagrovo normalno parilo, trioot-arajce, jopioa I« hla6o.
Mrežaste ln potne jopice, srajce, čepice In šport pasovi.
Jrbg avice, naramnice, odeje m blazine za potovanje.
Kravata, gumbi sa snanSeie.
Za lovce: telovni 1. nogavice, rokavice, do olenice.
Ogrevala ja ko/ena, meče, prti, hrbef, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni Izdelki I. t. d., 1.1, d.
Gospod!
Belite novica, kar so viiie in ko
rtatae!
R.ipoliljam po postnem povzetju
12 K 60 vin.
krasoo. dobro ii moderno oprave
katera obstoji is sledečih predmetov:
Fina bela ali barv asta s raj o a št.?. Dobre spodnje hlače. Lepa spalna s raj o a. 1 ovratnik po Želji. Krasna kravata. 1 par trpežnih nogavto. BI očna bris alka. I s vrstne naramnice. 3 dobre žepne rute
vse v fkntlji lepo aranžirano, ftaipuiiljain z obratno p« >'■». Ako hi kaj ns ugajalo, vrnem denar nazaj
122-18
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovinoiivarna v LJubljani
priporoča kot posebnost žage ln vse • troje za
obdelovanje lesa. F r a n c i s-t u r b i n e osobito za žagi ne naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno - generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
123-22
štedilnike, banje u kopeli, kakot tudi kipe, vaze ln drage glinaste Udelke v vseh barvah, trpežne In cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure ne nihate, pralane in verliloe, po najnižjih oenah.
tm Popravila M
se Izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmoten po moji blizn 'it) letni akusnji vsaka tudi najtežja popravila isvrSiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„intact".
Kolesarske potrebščine
NE Ako idite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki umije niti izučeni niso. 17 —88
J0&VVEIBL
J. Sproitzerjov naslednik
LJUBLJANA,
HiorktsaUove    talio© sat,
lumeio-DBietio Ii koutrokctjike klloCavilCantvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande,
stolpne križe, štedilnike i. t. d.
Specijaliteta; 162-4 valjifini zastori (Rollbalken).
Nova galanterijska, noriaberška in modna trgovina
Antona Adamiča v Kranju
naspr. orirja K. Sntttttrja wl um urarji | ftftMril ml
priporoča avojo veliko nalogo ravno dolllh vsakovrstnih hnn la dame in de pg klice od 2 gld. naprej, garniture na otroke, različne čepice za dame in d goepode, dečke ln deklice
S Klobuki za dame in gospode najmodernejših vrst, galoie prave ruske, jg Največja izbira krasnih kravat, vratnlkov, prsnlkov, zapestnic, srajc 1.1, d.
q Alodi-i't'1 najnovejiie otalilct?.
g :   Spodnja krila na odrasle in otroke. ------ ~
STovarniška zaloga otročjih vozičkov ln kovčegov za potnike. Vsakovrstne toaletne predmete. Šolske potrebščine i. t. d. oom-oo
j| Zunanja naročila se pošiljajo točno!
Prepričajte se o nizkih oenah in solidni postrežbi.
o
►o
o
p-
Najcenejša ln najhitrejša vožnja je s parnlkl
,Severnonemškega Uoyda'
iz Bremena v JVew«*york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprini Wilhelm, Kaiser
Wilheltii der Orosse. — Prekomorska vožnja traja 6 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih nlicah št. 35
nasproti obceznane gostilne »Pri starem TiSlerjn*.
Odhod iz LJubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se likajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba po4tana, reelna in solidna.
Potrikora, namenjenim v zapadne države kakor: Colorahe, Meziko, Californija, Arizona, Utah, VVjoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naie druitvo poaebno ugodno in Izvanredno ceno čez (laldestoa. Odhod na tej progi h Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti more in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 22e—50
Prešernova klet v Kranja
je odprta vsak dan po dnevi in zvečer. V njej se točijo priznano izvrstna vina. kakor dolenjski cviček« risling i. t. d. ter koroško in bavarsko pivo iz Fišerjeve pivovarne v Beljaku. Istotam se dobe tudi mrzla jedila.
t
o cr ta o
B"
0«
3219
17). ^odkrajš«k
trlaer 11 dame la gospode
Izbijane, Br. Petra cesta 35   IMjalka na«
147 M-II   tproti hotel* „Union"
tftiw l«ae
priporoma za gojitev la* io
za umivanj« glave svoj zdra v -oiflko priporočani gorke in
mrzlo tračni sušilni aparat, mili brez nad-
letna vročine. Ne provzročuje
skrčenja las. Vpliva dobro na
pospeševanje rasti las.
Zihji Tukomnil vpierif strtleati n ZlrUlU lu
Oddelek za damo s separatnim
vhodom.
Kupujejo le zmešani in odstrlženi lasje po na)višjih cenah.
Najcenejša ta največja douaia ekiportna tvrdka.
Raj pošiljanje Švicarskih ar na v»e kraje *»ttn!
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih Švicarskih nT, kakor najbolj slovečih znamk ^fhausen, 0-niega, Koskopf, Uraitia i. t. d.
Zlatnine in irebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski
Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da |e moje blago zares »no in cono, )e to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tndi urarje in zlatarje glavnih mest.
fssissiiif'tiistipf, tvMMks Ravno le izšel najnovejši veliki conlk, uf*» *t
Mori se pošl|e zastonj In poštnine ^^Kg
ista t dvojnalim tršim sre- prOStO.
^IMotrJ?*™" MoSkc urc« 4 UctJiui narKvne velikosti.
%
p
i
S
19»
i
s*
s*
E
St. 60*2.   Nikelniutii a&ktr
Si 606. Ii.iv.i whrn.-< cilia-
kol jbjoio gl'i. Sl'fi in naprej.
6- 41
4 Cjobljatta (Holizt))
\\. Cang Marije Terezije cesta
Bojiti zsdogi pohištvi vuki vrste v vseh cenah. Ogli dili, sliki v vseh velikostih.
i;, m-w zalagatelj društva 0. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna opnvi /i rile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo li želen, otroški postelje In vozim   po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotelo, vile In za letovišča 62 gld.
Modrool Iz žični* tega omrežja, ifrl-danske trave ill žimi, prvt vnt$ vidno v zalogi.
li tpilno $obo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Opravi zi Jedilno sobi, salone, predsobe, cele garniture.
Špecljallteto v fl#» vesttnlh balah. Ve-/hI prostori, pritlično In ¥ I. nadstropju.
2a svbo; postelji, nočna omarica, o-ml val na miza, obi-ša/nlk, miza, stensko ogledalo.
Zobotebnusi atclji
Oton $cydl
pri     dr. B. Olobočnikn v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranila komine, z ali brez nebne plošče, iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI ae Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU Vikor tudi vso ZOBOZPRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 111-19 tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiitrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada izn&Sa:
i
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
PosojUa
se dajejo na vknjižbe hrez amortizacije po 6V,% ali z IV« amortizacijo, na menico pa po 6f/e. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet v letu 1000.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug nacrt amortizacijskega dolga.
Urad uje se v centrali in v podružnici
vsak dan
od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 6. nre pop. izvzemšl nedelje pop.
Postno-hraiiiluičiii račun centrale št. 45.8G7. Podružnice na Jesenicah St. 75.299.
120-17
izdajo kfftai qrcij «QQrpujoai
(M|9T0ni! urinih U v o* U v MI k u i,
I.f>R*Mit«:i in ti-rk Iv. IV. Ui.ipn-U v Kranju.