sem že č vode, da krila in se skoku pu da mu trd soncu so zadek, tak Ko sem n enaka uso da brez z ŠE ENKR V prejšn »invalidn manjkalo vsaj iz pe Naključje opazovan mesecev Pagu, kje Blato sev točka tere dne 27-V vetrovnem severovzh moja predvsem slaniščarj veliko tetraphyl bil kljub spektakul želenih d modrega elegans, spremljev številčnej ljevalca posamičn Orthetrum hrvaškim isto blizu opazila v bi dosegel zadek »raztegovala« nep pek zagrabil za zad e ličinke ne teknej bili idealna tarča. o da je kačji pasti adaljevala z vzorč da. V enem primer adka. AT O »INVALIDNO ji številki Erjav ega« črnega plošč sprednje desno kr rspektive opazoval je hotelo, da sem p je zabeležil le kasneje na hrvaške r je čudovito jeze eda vsakokratna nskega izleta. Ko s I-2015, v sončnem vremenu, poh odni obali jezera pozornost us v dve vrsti – a Selysiothemis n peščenko L la. Kačjepastirski začetku poletja d arnega, saj sem veh vrst zabelež kresničarja I nekaj osebkov alca Anax impera šega modroritega Anax partheno e prodne m cancellatum. O imenom »paška Erjavecia 30 80 elikega pupka Tri sveže izlevljene ba revidno blizu vodn ek in jo potegnil z o, ko pa so se odra Zanimivo pa je b r še nekaj časa živo enjem sem opazila u si je kačji pastir STI« PRI KAČJIH ecie sem poroč ca Libellula fulva ilo, pri čemer pa n ca izza fotoaparata odobno nekaj m otoku ro Velo obvezna em tako , a dokaj ajal po je bila merjena temnega igra in indenia vrvež je aleč od poleg il le še schnura velikega tor, pa sprem- pe ter odrače draslih temnih s čipkica« – se je SLIKA 1 Selysio turus carnifex, ki s rjanske deve, ki s e gladine. Tako jo a sabo v vodo. Izg sli vsi mehki in nep ilo videti, da je p taril pred svojim b še nekaj drugih, k celo še naprej sušil (A PASTIRJIH al o priložnostn v Škocjanskem z i kazal, da bi ga t . laniščarjev – vrst naokoli spreletava : Mladosten samček te themis nigra. Velo Bla 27-VI-2015 (Foto: M. e je poganjal iz i je ravno sušila je v nekakšnem ledalo je, kakor okretni sušili na upek pojedel le ridkim koncem. i jih je doletela krila na travi, le . TRATNIK) em opazovanju atoku, ki mu je o zelo oviralo – e s prikupnim lo okoli ducat, mnega slaniščarja to, Pag, Hrvaška, Bedjanič). polovico samčkov spolu in opazoval tudi mlad Med foto časa neu posnetek. čemer mi Škocjansk »preganja njemu ma Kot sem preseneča posamičn prispevku SLIK manj pa je bilo do s svetlimi pegami ni enotno temna. V vsaj 30 odraslih s ostnih in sveže pre grafiranjem je moj spešno zalezoval, Že skozi objektiv je spomin takoj u ega zatoka. Sam l s fotoaparatom«, njkajoče krilo ni p zapisal že v lansk s trdoživostjo, ta ih osebkov. Dejst in za katero ni mo A 2: Samec velike peš Velo Blato, Pa Erjavecia 30 81 kaj svežih mladost po oprsju in zadku elike peščenke se amčkov in eno sam obraženih osebkov o pozornost pritegn nakar sem se le sem opazil, da m šel leto nazaj na že čka velike peščen še nekaj deset met ovzročalo meni opa oletni drobtinici n ko na ravni življe vo je, da »krilna goče ugotoviti, ali čenke Lindenia tetraph g, Hrvaška, 27-VI-201 nih osebkov. Pri t še nekoliko podo m se nagledal v i ičko, nekaj pa je , ki so posedali nizk il odrasel samček, prikradel dovolj b u manjka sprednj uvodoma omenjen ke sem nato spre rov po robidovju ob znih letalnih težav a enako temo, nas njskih okolij, kot invalidnost«, kot je nastopila že ob p ylla – brez sprednjega 5 (Foto: M. Bedjanič) eh je obarvanost bna nežnejšemu zobilju, saj sem bilo na spregled o nad tlemi. ki sem ga nekaj lizu za uspešen e levo krilo, pri o opazovanje iz mljal, oz. bolje suhozidu. Tudi . narava pogosto na ravni vrst in jo opisujem v reobrazbi, ali pa levega krila. . Erjavecia 30 82 morda kasneje, gotovo ni zelo redek pojav. Gotovo pa je, da v krutem in tekmovalnem naravnem okolju le redkim osebkom uspe s takšno poškodbo preživeti daljše obdobje. Še redkejši pa so seveda junaki, ki si za nameček prislužijo še portret na straneh našega biltena. (M. BEDJANIČ) O ZANIMIVEM POSKUSU PARJENJA KAČJIH PASTIRJEV »V TROJE« O zmotnih paritvenih povezavah je v odonatološki literaturi razmeroma malo podatkov, čeprav se seveda v naravi dogajajo, a v najrazličnejših kombinacijah najpogosteje potekajo daleč od naših oči in beležk. V slovenskem slovstvu imamo po mojem vedenju objavljeni dve tovrstni drobtinici. Prvič sem pred mnogimi leti v članku o odonatni favni Turnovih ribnikov poročal o samčku bledega kresničarja Ischnura pumilio, ki je bil ulovljen pri poskusu heterospecifične kopulacije z juvenilno, heterokromno samičko bleščečega zmotca Enallagma cyathigerum (BEDJANIČ, 1994). Drugič pa sem pred slabim desetletjem z zadrževalnika Medvedce poročal o zmotni paritveni povezavi med samčkoma obvodne zverce Lestes sponsa in zelene pazverce Chalcolestes viridis (BEDJANIČ, 2006). Tokrat dodajam zanimivo opazovanja iz enega od družinskih odonatoloških potepanj po Balkanu, ki se je v letu 2011 odvijalo v Bosni in Črni gori (BEDJANIČ, 2011). Dne 27-VI-2011 smo se z ženo in otroki ter celotnim šopkom družine Verovnik ustavili tudi na izviru kratke kraške ponikalnice, 9.7 kilometrov jugozahodno od kraja Gacko v jugovzhodni Bosni in Hercegovini (N 43.09250, E 18.48440; alt. 820m). Vrvež kačjih pastirjev ni bil ravno impresiven, saj sem poleg travniškega škratca Coenagrion puella, bledega kresničarja Ischnura pumilio, ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula, tod zabeležil le še sinjega modrača Orthetrum brunneum. Medtem ko škratci in modrači očitno niso bili ljubezensko razpoloženi, sem tako pri ranem plamencu, kot pri bledem kresničarju opazoval tudi kopulacijo. Pri poskakovanju iz kamna na kamen sredi struge, pa me je na listu šaša nenadoma pritegnila neobičajna barvna kombinacija – parček ranih plamencev je očitno zelo pritegnil samčka bledega kresničarja, ki se je bližajočemu istovrstnemu občevanju kar brez poprejšnjega vprašanja nesramno priklopil v »trojček«. Zakaj je pogled na prevladujočo rdečo barvo našemu bledemu kresničarju razburkal hemolimfo in vzbudil slo po parjenju, mi ni znano, jasno pa je seveda, da iz te moke ni bilo kruha. V prispevku z zgovornim naslovom »Tandem anomali fra Odonati« sta UTZERI & BELFIORE (1990) pripravila obširen pregled dotlej objavljenih opazovanj različnih zmotnih paritvenih povezav – homoseksualnih med samčki iste vrste ali samčki različnih vrst, heteroseksualnih med samčkom in samičko različnih vrst, različnih rodov ali celo različnih družin ter t.i. multiplih tandemov. V okviru slednjih je homospecifičnih opazovanj seveda kar veliko, medtem ko pa je moč opazovanja heterospecifičnih multiplih povezav prešteti na prste ene roke in