Malokdo je pričakoval, da bo začetek pomladi prinesel sneg in slabo vreme. Nenadno sneženje utegne škodovati poljščinam, sadju in tudi cvetju. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka %fr^^ TRIDESET LET 1947—1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar G L A 8 I L O S O C I A Kranj, petek 1. 4. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Za nove strmine Krvavca Z ustanovitvijo interesne skupnosti rekreacijsko turističnega središča Krvavec so sprejeli tudi programe za predvideno razširitev in opremo novih rekreacijskih površin na Krvavcu — Delovne organizacije naj bi prispevale po 100.000 dinarjev Kranj — V Sloveniji je premalo rekreacijskih središč, posebno v gosto naseljenem osrednjem delu republike. Krvavec kot drugo največje rekreacijsko središče v Sloveniji sprejema namreč vedno več smučarjev delavskih središč iz Kranja, Domžal, Ljubljane, Škofje Loke, saj je na ustrezni nadmorski višini m ponuja tudi vse druge naravne možnosti. Čeprav je ustrezno opremljen, ima na razpolago še 55 odstotkov neizkoriščenih smučišč. Ob vedno večjem razmahu zimskega in tudi letnega turizma je bila pobuda za razširitev Krvavca vredna vse podpore. Po programu nanovo ustanovljene interesne skupnosti rekreacijsko turističnega središča Krvavec naj bi delovne organizacije kranjske in ljubljanskih občin, Domžal in Škofje Loke prispevale po 1(X).0(X) dinarjev za srednjeročni razvoj Krvavca. Na Krvavcu naj bi zgradili in opremili več lažjih in zavetrnih smučišč za množično smučanje na območju Kriške planine in Kržišča. Obenem pa ne bi zanemarili tudi novih, zahtevnejših smučarskih prog tako Gorenjsko zdravstvo sicer brez izgub, položaj pa ni rožnat Varčevanje že na meji koristnega Izrazita varčevalna politika v zdravstvu je značilna za poslovanje gorenjske zdravstvene skupnosti v lanskem letu. Vse leto 1976 je finančna negotovost pestila izvajalce zdravstvenega varstva, da ne bi prekoračili dogovorjenega programa o menjavi dela in s tem morda spet načeli problem že kroničnega primanjkljaja v zdravstvu regije kot posledice prekomerne porabe. Tako pa je bila sprejeta vrsta ukrepov, da bi poraba-v zdravstvu ne naraščala prekomerno čez že tako dokaj skopo po družbenem dogovoru o skupni porabi odmerjena sredstva. Vsi ti dogovori in akti so bili izvedeni in uspešni; še posebej je treba omeniti stabilizacijske ukrepe, ki so bili, kot se je zdaj izkazalo, zelo učinkoviti, na nekaterih področjih celo kar čez mero. Prav zaradi tega je zdravstvena regija tudi ob sicer ugodnem dotoku sredstev lahko zaključila lansko poslovno leto brez izgube. To pa seveda ne velja za vse občinske zdravstvene skupnosti in tudi za nekatere zdravstvene organizacije; le-te so se še posebej v lanskem letu znašle v nezavidljivem položaju. Izvajati so morale stabilizacijski program, ki ni zadeval le porabnike zdravstvenega varstva, pač pa tudi njih same kot izvajalce. Sredstva so zdravstvene organizacije kljub naraščajočim materialnim stroškom lahko trošile le v okviru s sporazumi o izvajanju menjave dela dodeljenih denarjev: truditi pa so se morale še za zmanjšanje porabe zdravil, za zmanjšanje odliva v lzvenregijske bolnišnice in pa za to, da bolniški stalež ne bi naraščal prekomerno. Na ta način se je potrošnja v zdravstvu res zmanjšala, tako da letos ni bilo že kar kroničnega primanjkljaja, ki je vsa leta obremenjeval regijsko zdravstveno poslovanje. Vendar pa so takšno štednjo na svoji koži občutili ne le zavarovanci, pač pa — in to še bolj — tudi zdravstvene organizacije. Delavci v zdravstvenih organizacijah pa so bili lani še Posebej v neugodnem ekonomskem položaju zaradi nenehnega naraščanja osebnih dohodkov v gospodarstvu. Prav zato je bilo Popolnoma upravičeno povišanje med letom dogovorjenih dohodkov v zdravstvenih organizacijah za dobre 4 odstotke. Seveda pa se s temi denarji ekonomski položaj zdravstvenih 0rganizacij na Gorenjskem ni izboljšal, nasprotno — še naprej ostaja zaskrbljujoč, čeprav imata pravzaprav izgubo le dve Nravstveni organizaciji: ZD Jesenice in BGP Kranj. Skladi v zdravstvu so zato takorekoč izginili, povprečni izplačani Mesečni bruto osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega oelavca pa v zdravstvu dosega le 83,39 odstotka izplačanega °8ebnega dohodka v gospodarstvu regije. To pa seveda govori P neenakem družbenoekonomskem položaju zdravstvenega de-Javca v primerjavi z drugimi delavci. Obenem pa se je pokazalo, ua je ob tako odmerjenih sredstvih ob nenehno naraščajočih l^ugih stroških, štednja zavzela v zdravstvu tak obseg, da meji *e na škodljivo varčevanje, kar vsekakor ni bil namen lani 8Prejetih ukrepov. L. M. za alpsko smučanje in teke na smučeh. Nekaj denarja pa bi porabili tudi za poletno sezono, saj danes odpade v prometu Krvavca na letni turizem le 20 odstotkov. Še letos naj bi namenili denar za štiri nove žičnice, za smučišča ob njih, za nabavo treh teptalnih strojev in za poživitev letne sezone. Tako bi delovne organizacije prispevale za gradnjo v letu 1977 od 21 do 22 milijonov dinarjev, ob tem pa bi imeli delavci teh OZD v skladu z višino prispevka finančne ugodnosti pri uporabi žičniških in drugih uslug. Vsako leto naj bi Krvavec dobival v skladu z naložbami drugačno, celovito podobo dobro urejenega in opremljenega središča. Zgradili pa ne bi le novih žičničarskih zmog- Nadalje Vanje na IS. Strani Krvavec — V prihodnjih letih naj bi razširili krvavške strmine . .. Problemska konferenca SZDL o organiziranju klubov zdravljenih alkoholikov na Gorenjskem Sklep republiškega koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji, da naj se klubi zdravljenih alkoholikov organizirajo v okviru zdravstvenega varstva, kar je v smislu stališč sprejetih na zadnjem občnem zboru slovenskega zdravniškega društva na Bledu in stališč druge republiške konference za boj proti alkoholizmu in narkomaniji, ni naletel — kot vemo — med gorenjskimi kljubi zdravljenih alkoholikov, združenih v Zvezo klubov za Gorenjsko, na primerno odzivnost. Vzroke je treba iskati v dosedanjem razvoju klubov, v njihovi organiziranosti in tesni povezavi z zdravstvenimi in socialnimi službami, kar je dobilo podporo tudi v združenem delu in seveda tudi taki družbeni organizaciji kot je SZDL. Takšna oblika delovanja pa se ni skladala s koncepti dela, ki ga je imelo v programu bivše Združenje KZA za Slovenijo, zato je tudi prišlo do razkola med republiškim združenjem in med gorenjskimi na osnovi sodobnejšega samoupravnega koncepta organiziranimi klubi. Nadaljni zapleti so nastali z izidom zakona o društvih, tako da klubi zdravljenih alkoholikov zdaj že dve leti nimajo urejenega statusa. Gorenjski klubi zdravljenih alkoholikov, pa tudi zdravstvo v regiji, nasprotujejo vključitvi dosedanje že razvite klubske dejavnosti v zdravstvene okvire in spreminjanju klubov v skupine zdravljenih alkoholikov, iz česar so, klubi v začetku pravzaprav nastali. Enačenje že dosežene ravni v procesu resocializacije z ostalimi slovenskimi klubi, ki so pri tem dosegli vsa kakor manj, bi za gorenjske klube pomenilo korak nazaj, saj zdravstvo vsekakor ne more poskrbeti za dokončno resocializacijo alkoholika. Na takšno stanje, ki seveda povzroča malodušje v klubih, je DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Danes drugič objavljamo izvlečke iz gradiva za sejo vseh zborov kranjske občinske skupščine, ki bo zasedala v sredo, 13. aprila. Tudi tokrat smo gradivo pripravili v sodelovanju z INDOK službo v Kranju. Iz dokaj obširnega dnevnega reda pa bi še posebej opozorili predvsem na tri točke. To so predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine v okviru srednjeročnega razvojnega programa za letos, ocena o prometnih težavah v Kranju in priporočilo, naj delovne organizacije skušajo najti rešitev za ublažitev prometnih konic ter kriteriji za razdeljevanje sredstev zbranih po družbenem dogovoru za gradnjo objektov v krajevnih skupnostih od 1977. do 1980. leta. opozorila problemska konferenca, ki jo je v Kranju v sredo, 30. aprila, organiziral Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko v sodelovanju s koordinacijskim odborom za boj proti alkoholizmu pri OK SZDL Kranj in Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko. Na obliko organiziranosti, kot jo predlaga republiški koordinacijski odbor gorenjski klubi ne morejo pristati in se jim prav tako kot zdravstvu zdi predlagana oblika negacija vsega dosedanjega uspešnega dela pri vračanju alkoholika v delo in življenje, zato bi morda kazalo najti takšno obliko na-daljnega razvoja, ki bi vključevala tudi vse že do sedaj doseženo. Problemska konferenca je sprejela tudi sklep o poživitvi dela koordinacijskih odborov pri občinskih konferencah SZDL vseh gorenjskih občin; te pa naj bi spodbudile še ustanavljanje podobnih teles tudi v večjih krajevnih skupnostih in tudi v večjih organizacijah združenega dela. Le tako bo mogoče vplivati na zavest vseh nas, da je alkoholizem družbeno zlo, proti kateremu se velja predvsem preventivno postaviti po robu, če nočemo vsak dan in vsako uro plačevati posledic. L. M. j^JAAODM XVI MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8. DO 1 7. APRILA Naročnik: 850 hiš Na slovesnosti v Huminu v bližini Vidma v Italiji, enem od krajev, ki jih je lani potres popolnoma uničil, je pred nekaj dnevi bosansko podjetje K rivaj a izročilo domačinom 850 ključev montažnih hiš in montažno poslopje, v katero bodo namestili občinske urade. V Centi (Tarcentu) pa so predstavniki slovenskih podjetij Jelovice in Gradisa izročili ključe 656 montažnih hiš. Vsa jugoslovanska podjetja so dela končala v predvidenem roku, medtem ko italijanska kasnijo in še nekaj časa ne bodo mogla izročiti ključev. Novi avtomobili Crvena zastava bo na letošnjem beograjskem sejmu razstavila 22 osebnih in 23 gospodarskih vozil. Razstavila bo nekaj nooih izpeljank osebnih avtomobilov, med njimi zastavo 101 super, ki ima močnejši motor kot standardna in doseže tudi večjo hitrost. Zastava 101 mediteran pa ima le tri vrata, spremenjeno notranjost in nekatere druge izboljšave. Prvič bo kragu-jevška tovarna razstavila športni izpeljanki priljubljenega fička in zastave 101. Višje invalidnine Zvezni uradni list objavlja v zadnji številki uredbo o povečanju osebne in družinske invalidnine in ortopedskega dodatka za 16 odstotkov. Uredba bo začela veljati 2. aprila, povišana invalidnina pa se bo obračunavala od 1. januarja naprej. Osebna invalidnina za 1. skupino bo po novem mesečno 5344 dinarjev, za II. 3872, za III. 2929 dinarjev itd. Družinska invalidnina bo znašala na meseC za enega družinskega člana 348 dinarjev in za vsakega nadaljnjega 174 dinarjev. Povečan je tudi dodatek za pomoč in nego. Osnova za določanje borčevskega dodatka bo letos 3747 dinarjev. Pozna zima Marec je bil izjemno suh, sončen in topel. Temperatura je ob koncu preteklega tedna presegla dosedanji stoletni rekord iz leta 1974 ko se je 22. marca segrelo do 24,4 stopinje Celzija. Letos smo imeli 25. marca v Ljubljani kar 24,6 stopinje Celzija. Sicer pomlad-. ne otoplitve niso redkost, toda navadno jih že po nekaj dneh prekine ohladitev. Letos pa je ohladitev prišla prepozno in je sneg pokril cvetoče češnje, breskve, slive, marelice in drugo drevje. Ko se bo zjasnilo, bo zato nastopila velika nevarnost pozebe. Sneg pa ni pokril samo naših krajev. Val hladnega zraka, ki se je prek zahodne Evrope spustil na Balkan, je pokril s snežno odejo tudi Gorski Kotar, severne predele Hrvatske ter planinske predele Bosne, Srbije in Črne gore. Zimsko vzdušje je tudi marsikje drugod v Evropi. Izjeme so za sedaj le južni predeli Sovjetske Zveze, Romunija in Bolgarija, kjer je oblačno in dokaj toplo. Zakon o nagradah Zakon o nagradah bo urejal in poenotil postopek in merila za nagrajevanje najvišjih dosežkov ustvarjalnosti na vseh področjih delovanja. Na kulturnem področju bi bila to Prešernova nagrada, na področju vzgoje in izobraževanja Zagarjeva nagrada, na področju raziskovalne dejav-t. osti Kidričeva, na področju zdravstvenega in socialnega varstva Potrčeva in na gospodarskem področju nagrada Borisa Kraigherja. Na športnem pa Bloudkova. Uvesti pa bi bilo potrebno tudi nagrade za druga področja ustvarjanja. JESENICE V jeseniški občini so se uspešno vključili v vsejugoslovansko akcijo mladih Teden mladinske solidarnosti, ki je potekal od 21. do 28. marca. Občinska konferenca ZSMS je sprejela obvezo, da bo prodala 2500 nalepk. Sedaj jih člani 00 ZSMS prodajajo med mladimi, zbrani denar pa bo potem skupno nakazan kot pomoč mladinskim osvobodilnim gibanjem Zimbabvve, Namibije, Južnoafriške republike, Palestinske osvobodilne organizacije in antifašistične fronte Ćila. V akcijo se je vključilo tudi Društvo prijateljev mladine, ki je s sodelovanjem osnovnih šol prodajalo nalepke, značke in posebne markice. Na osnovnih šolah so se učenci tudi seznanjali s solidarnostnimi gibanji mladih. J. R. KRANJ Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je v torek, 29. marca, razpravljal o pripravah na volitve in obravnaval poročila o proslavah ter dogovor o proslavah. Na dnevnem redu pa je bil tudi predlog samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana ČP Glas. V torek dopoldne pa se je na 141. redni seji sestal tudi izvršni svet kranjske občinske skupščine. Razpravljali so o proračunskih izdatkih v letošnjem drugem tromesečju in med drugim tudi o zaključnem računu proračuna občine Kranj za minulo leto. Včeraj, 31. marca, popoldne so se v Kranju sestali predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze in predsedniki koordinacijskih odborov za volitve pri krajevnih konferencah SZDL. Razpravljali so o pripravah na volitve. A. Z. RADOVLJICA Komite občinske konference zveze komunistov Radovljica je imel v torek, 29. marca, popoldne 35. redno sejo. Razpravljali so o stališčih in oceni izvršnega komiteja CK ZKJ o aktualnih političnih vprašanjih gospodarskih gibanj in s tem v zvezi o oceni v občini. Lansko gospodarjenje pa je bilo v sredo, 30. marca, popoldne med drugim tudi na dnevnem redu ločenega zasedanja vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine. V torek popoldne pa se je v Radovljici na 78. redni seji sestal tudi izvršni svet občinske skupščine. Med drugim so razpravljali o predlogu investicijskega programa izgradnje primarnih vodovodnih in kanalizacijskih naprav in o poročilu o izvajanju družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini. Krajevna organizacija ZZB NOV Podnart bo imela drevi ob 19. uri v kulturnem domu v Podnartu redno letno skupščino. Pregledali bodo poročila o dosedanjem delu in se dogovorili za prihodnje naloge. A. Ž. ŠKOFJA LOKA Na seji vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine, ki je bila v sredo, 30. marca, v Skofji Loki so delegati med obširnim dnevnim redom, v obravnavo je bilo namreč danih kar petnajst točk, najprej s posebnim zanimanjem sledili poročilu o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja. Njegova naloga je namreč, da ugotavlja morebitne kršitve na področju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, v lanskem letu. Tu so spregovorili predvsem o sedanjem stanju na osnovni šoli »Ivan Tavčar« Gorenja vas, kjer naj bi bili v preteklosti mnogokrat kršeni samoupravni odnosi. Kot kaže, se stanje na šoli v zadnjem času vendarle ureja. Delegati vseh treh zborov so poročilo sprejeli. Precej pozornosti pa so delegati posvetili tudi razpravi o predlogu odloka o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Le-ta naj bi se namreč precej povečal. Po dokaj ostri razpravi, glede povišanja prispevka so imeli pomisleke zlasti predstavniki iz Alplesa, LTH in Gorenjske predilnice, so delegati s precejšnjo večino glasov sprejeli tudi ta odlok. Sicer pa so delegati tokrat poslušali še nekatera poročila o delu občinskih služb in drugih organov ter sprejeli več drugih odlokov. Včeraj je bila v Škofji Loki redna letna konferenca škofjeloškega občinskega sindikalnega sveta. Člani predsedstva in delegati so na njej ocenili delo občinskega sindikalnega sveta v lanskem letu, sprejeli načrt za delo letos in zaključni račun za lani, poslušali poročilo nadzornega odbora, sprejeli finančni načrt za leto 1977, spregovorili o sindikalni listi za letos ter poslušali poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja v škofjeloški občini. TRŽIČ V petek, 25. marca, se je sestal štab tržiške mladinske pohodne enote Kokrški odred, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS. Štab je razpravljal o pripravah na pohod po poti, po kateri je predsednik Tito ilegalno prečkal Karavanke. Pohod bo predvidoma septembra. Tržičani upajo, da ne bo imel le občinskega značaja, temveč republiškega. Mladim bo treba pri akciji pomagati. Člani štaba bodo traso že aprila prehodili in pregledali in jo naslednji mesec markirali. V soboto, 26. marca, je komisija za idejnopolitično delo pri občinski konferenci ZSMS pripravila seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS in kolektivne člane mladinske organizacije, na katerem je bilo govora o zakonu o združenem delu. To je bil že šesti seminar, ki ga je pripravila omenjena komisija. V sredo, 30. marca, pa je bila v Tržiču seja predsedstva občinske konference ZSMS. Mladi so razpravljali' o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki. Dogovor je v tržiški občini podpisan, vendar se kljub temu pojavljajo pomanjkljivosti predvsem pri usmerjanju mladih v nadaljnje šolanje in Štipendiranju. Na seji so razpravljali tudi o aprilskih in majskih akcijah tržiške mladine. Na seji predsedstva so bili gostje člani sekretariata republiške konference ZSMS, ki so obiskali tržiško občino. Pred tem so obiskali mlade v Peku in v krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču. Naloge tržiške mladine Tržič — Na osnovi programa občinske konference ZSMS Tržič bodo mladi Tržičani letos pripravili več pomembnih akcij. Mednje sodi brez dvoma izredna seja predsedstva občinske konference ZSMS, na kateri bo govora o uresničevanju druž- Pred skupščinami ZRVS Radovljica - Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin v Radovljici je pred dnevi ocenil delo v minulem letu in sprejel delovni program za letos. Sklenili so, da morajo vse krajevne in osnovne organizacije ZRVS v maju pripraviti letne skupščine. Posebno skrb morajo posvetiti evidentiranju kandidatov za vodstva organizacij in vključiti vanje predvsem člane zveze komunistov in mlajše člane. Skupščine v osnovnih organizacijah morajo biti končane do 10. maja, v krajevnih organizacijah ZRVS pa do 20. maja. Skupščina občinske organizacije ZRVS pa bo junija. Po končanih skupščinah bodo za vodstva osnovnih in krajevnih organizacij in za vodstvo občinske organizacije pripravili seminarje. Na seji občinskega odbora pa so potrdili tudi program letošnjih tekmovanj osnovnih organizacij ZRVS v občini. » ' ' C Rozman benega dogovora o kadrovski politiki v tržiški občini in vlogi mladih pri tem. Na omenjeni seji predsedstva bo govora tudi o pomanjkljivostih interesnih dejavnosti v občini in o družabnem življenju, za kar kaže družba pogosto premalo zanimanja. Naslednja akcija bo kviz v počastitev 40. obletnice KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in 85. obletnice njegovega rojstva. Finalno tekmovanje bo 20. maja, sicer pa bodo na kvizu sodelovale ekipe osnovnih mladinskih organizacij, družbenih organizacij in društev. Kviz je del občinskega programa v počastitev teh jubilejev. Aprila bo štab za mladinske delovne akcije pripravil lokalno delovno akcijo v krajevni skupnosti brezje nad Tržičem, za katero štab in svet te manj razvite krajevne skupnosti že pripravljata načrt. Pomembna aprilska akcija mladih bo sprejem štafete mladosti. Po predvidevanjih bo pozdravno pismo Titu prebral naš najboljši smučar Bojan Križaj. Aprila se bodo začela tudi športna tekmovanja v počastitev meseca mladosti. Priprava drugih prireditev, h katerim sodijo povorka z baklami, slavnostne seje, razne prireditve itd., bodo terjale od mladih precej prizadevnosti. Letos bo povorka z baklami obiskala tudi Bistrico pri Tržiču. Velikega pomena bo tudi sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Indija dobila novo vlado NEW DELHI - Indija je dobila novo vlado. Po porazu Indire Gandhi je vladno krmilo prevzel Morardži Desai, sicer pa združuje nova indijska vlada 20 ministrov. Nova indijska vlada je precej trdnejša zaradi tega, ker se je v vladno združenje vključila tudi Ramova stranka, kongres za demokracijo imenovana. Vršilec dolžnosti predsednika republike Indije je po izvolitvi nove vlade izjavil, da bo le-ta izvajala politiko prijateljstva z vsemi sosedami in drugimi deželami sveta. Predsednik Indije seje tudi zavzel za uresničevanje resnične politike neuvrščenosti. Nova vlada se je obvezala, da bo spoštovala vse obveznosti, ki jih je sprejela stara vlada vseindijskega kongresa. Vršilec dolžnosti predsednika Indije Džati je tudi povedal, da bo Indija gostila udeležence koordinacijskega odbora neuvrščenih držav, ki se bo sestal v indijskem glavnem mestu 6. aprila. Veliko pozornost vzbuja tudi obljuba indijskega predsednika, da bo ukinil izredno stanje, ki velja v Indiji že od 26. junija 1975 dalje in da bo izničila vse zakone, ki so omejevali svoboščine državljanov. Indija hkrati tudi temeljito analizira vzroke poraza kongresne stranke na zadnjih volitvah. Precejšen del krivde leti na sina nekdanje predsednice Indire Gandhi Sanžaja Gandhija, ki je po sodbi Indijcev skušal vnesti v politično življenje kali nedemokracije. BRUSELJ - V glavnem belgijskem mestu seje sestala mešana komisija Jugoslavije, ki jo je vodil član zveznega izvršnega sveta Janko Smole in komisija Evropske gospodarske skupnosti. Mešana komisija je razpravljala o sodelovanju med Jugoslavijo in evropsko skupnostjo. Vodja jugoslovanske delegacije je izjavil, da je komisija razpravljala o uresničevanju beograjske deklaracije o sodelovanju, ki ga kaže še poglobiti. Deklaracija o sodelovanju med evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo je bila podpisana v Beogradu. Obe sta izrazili pripravljenost uresničiti deklaracijo. Zato je bila v Bruslju ustanovljena posebna podkomisija, ki ne bo skrbela za načelno uresničevanje deklaracije, temveč bo pospeševala sodelovanje na posameznih področjih. MOSKVA — • V Moskvi so se končali sovjetskoameriški pogovori, ki sta jih vodila sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in ameriški sekretar za zunanje zadeve Cyrus Vance. Vodjo ameriške diplomacije je sprejel tudi generalni sekretar Komunistične partije SZ Leonid Brežnjev. Delegaciji sta se pogovarjali o člove-čanskih pravicah in o nadaljevanju pogajanj o omejevanju strateške jedrske energije. Največ besed je bilo izgovorjenih na račun raketnega orožja z jedrskimi konicami, ki je izredno natančno in lahko zgreši cilj le za nekaj metrov. Delegaciji Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike sta se pogovarjali tudi o drugih aktualnih svetovnih problemih. PARIZ — Francoski predsednik republike Estaing je napovedal sestavo nove vlade, ki jo bo še naprej vodil dosedanji prvi minister Barre. V novi vladi je 15 ministrov. Nova vlada je rezultat zadnjih občinskih volitev v Franciji, kjer je bila desnica krepko poražena in je dobila levica precej novih glasov. Značilnost nove francoske vlade je nevtralnost, saj v njej ne bo »zagrizenih« predstavnikov strank. Hkrati z novo vlado je dobil Pariz tudi novega župana. To mesto so zaupali Chiracu, znanemu francoskemu politiku in predsedniku neopre deljene Francije.Chirac je predstavnik golistične stranke,ki nadaljuje z načeli pokojnega francoskega predsednika Charla deGaulla. NEW YORK - Neuvrščene države, članice varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, so na zadnjem zasedanju razpravljale o položaju na Bližnjem vzhodu. Terjale so, da je treba hkrati z reševanjem bližnjevzhodne krize oblikovati tudi neodvisno državo Palestincev. Izrael oblikovanju Palestinske države nasprotuje in se noče neposredno pogajati z njimi, arabske države pa vztrajajo pri ustanovitvi svobodne palestinske države na desnem bregu Jordana. Za šolo v Jurovskem dolu Občina Lenart je obmejna občina in ima v Sloveniji najnižji dohodek na prebivalca. Zato bi zelo težko sama zbrala denar za gradnjo šole v Jurovskem dolu, to je vasi, ki leži tik ob avstrijski meji. Šola v tej vasi je neprimerna za pouk in tudi pretesna in j& nujno potrebno, da se zgradi nova. Zato so se obrnili za pomoč na vse občinske izobraževalne skupnosti v Sloveniji. Predlagajo, da bi. 10 odstotkov denarja zbrali sami — to je 900.000 dinarjev, 30 odstotkov ali 2,700.000 dinarjev bi zbrale občinske izobraževalne skupnosti, 60 odstotkov pa bi prispevala republiška izobraževalna skupnost kot posojilo iz sredstev vzajemnosti in solidarnostne pomoči. O omenjeni prošnji in predlogu financiranja so govorili tudi na ponedeljkovi seji izvršnega odho- ra izobraževalne skupnosti Škof-ja Loka. Člani odbora so menili, da na takšen način ne moremo reševati problemov gradnje šol v manj razvitih občinah, zato naj bo to enkratna akcija. Šole naj bi v občinah, ki imajo same premalo denarja za gradnjo, gradili s pomočjo sredstev vzajemnosti, ki jih vse občinske izobraževalne skupnosti že združujejo v ta namen pri republiški izobraževalni skupnosti. V izjemnih primerih, kot je tudi primer občine Lenart, ki sama ne more zbrati toliko denarja, da bi lahko dobila posojilo iz sklada vzajemnosti, naj bi spremenili merila. Zato so na seji poudarili, naj bo takšna akcija enkratna in zadnja, vnaprej pa naj se gradnja šol v obmejnih krajih rešuje sistemsko. Izobraževalne skupnosti naj bi za gradnjo šole v Jurovskem dolu prispevale po 12,40 din na učenca. V Skofji Loki bi po tem ključu morali zbrati 58.800 dinarjev. Izvršni odbor je sprejel sklep, da bo predlagal skupščini IS, da se odloči za prispevek, vendar s pripombo, da se na takšen način denar zbira zadnjič. L. B. n LOKAINVEST LOKAINVEST p. o. Podjetje za gradbeno komunalni in stanovanjski inženiring, Škofja Loka, Titov trg 3/a razpisuje: skladno z zakonom in odlokom skupščine občine Skorja Loka o urejanju in oddajanju stavbnega zemlji&ča JAVNI NATEČAJ a) za oddajo komunalno opremljenega zemljišča na Podlubniku — Škofja Loka 21 lokacij s tipskimi načrti za gradnjo vrstnih in atrijskih zidanih stanovanjskih hiš, površine 314 do 706 kv. m za izklicno ceno 79.624,60 do 149.253,10 din; b) za oddajo delno komunalno opremljenega zemljišča 2 lokaciji v Gorenji vasi za gradnjo individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš, površine 578 do 700 kv. m za izklicno ceno 94.959,70 do 107.448,00 din; c) za oddajo delno komunalno opremljenega zemljišča 4 lokacije v (Kres — Češnjica) Logu I za gradnjo individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš pod natečajnimi pogoji. Ustni javni natečaj bo v četrtek, 14. 4.1977, ob 10. uri v sejni dvorani poslovne hiše Škofja Loka, Titov trg 3/a. Natečajni pogoji so objavljeni na oglasni deski občine Škofja Loka in v avli »poslovne hiše«, kjer so interesentom na voljo tudi podrobnejše informacije. t > i • / • , > Ocena medobčinskega sodelovanja na Gorenjskem Težavno podiranje občinskih plotov Obsodbe vredna sta občinski lokalizem in pokrajinsko zapiranje, prav tako pa medobčinsko sodelovanje na Gorenjskem ne sme preiti na nesamoupravne osnove — Medobčinsko sodelovanje na Gorenjskem prepogosto rezultat stiske, ne pa posledica načrtovanega sodelovanja! KRANJ — Medobčinski svet Zveze komunistov Slovenije za Gorenjsko se je v sodelovanju z občinskimi komiteji in družbenopolitičnimi organizacijami odločil oceniti doseženo raven medobčinskega sodelovanja na Gorenjskem, obenem pa oblikovati družbenopolitične okvire prihodnjega sodelovanja. V njih je medobčinski svet zapisal, da je povezovalna in usklajevalna vloga eno od meril uspešnosti dela sveta in da rnorajo biti komunisti in njihove osnovne organizacije pomemben povezovalni element Gorenjske. Preverjanje uresničevanja teh ciljev je stalna naloga, prav tako pa odstranjevanje ovir, ki bi prispevale k bo-hotenju občinskega lokalizma in regionalnega zapiranja ali k razraščanju medobčinskega sodelovanja na Gorenjskem na nesamoupravnih osnovah. Medobčinski svet bo pobudnik sodelovanja na vseh ravneh in pomemben člen v povezovalni verigi družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti, družbenih organizacij, društev in organizacij združenega dela. Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko je še posebej opozoril na naloge SZDL, sindikata in mladine ter menil, naj se ne povezujejo le vodstva, temveč tudi drugi organi. Povezovanje in združevanje združenega dela ni zapiranje v medobčinske meje, temveč osnova za nova povezovanja, za svobodno menjavo dela. Podiranje občinskih plotov ni enostavno. O tem je bilo na Gorenjskem že večkrat govora, vendar za zdaj še ni razlogov za samozadovoljstvo. Gorenjska še vedno prepogosto sodeluje po sili razmer, ne pa na osnovi samoupravno dogovorjenih programov. Zal Gorenjska nima ustanove, ki bi se ukvarjala z načrtovanjem razvoja. Srečati je zagovarjanje parcialnih interesov in neupoštevanje družbenih, dogovarjanje na osnovi sklepov forumov in ne delovnih ljudi in občanov, gospodarsko povezovanje brez predhodnih analiz itd. Občine dajejo za povezovanje premalo pobud ali pa so le-te le deklarativne. Seveda pa rečeno in zapisano nima namena izničiti vsega pozitivnega, kar je bilo pri povezovanju Gorenjske narejenega. Skupščina gorenj- Sindikat ni stal ob strani Večina zaposlenih Tržičanov je članov sindikata, medtem ko zaposleni pri zasebnikih še niso zadovoljivo sindikalno organizirani Tržič — Ne moremo reći, da smo lani pri delu sindikalne organizacije želi same uspehe, poudarjajo v lanskem poročilu člani občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič. Vendar sindikat ni stal ob strani. Uresničil je dve tretjini zastavljenih nalog in utrdil svoj položaj. Pri mnogih zadolžitvah je sindikat sodeloval z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in vodstvi delovnih kolektivov. Pridem so mu bila vrata le redkokdaj zaprta. Šibkejši vpliv sindikata je bilo čutiti pri prizadevanjih za združevanje kovinske industrije in šolstva, za reorganizacijo zdravstva in oblikovanje skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti za pravil-nejše in objektivnejše nagrajevanje režijskih in nenormiranih delovnih mest, za izpopolnjevanje stanovanjske politike in pri prizadevanjih za usklajevanje porabe z možnostmi proizvodnje. Tržiško združeno delo je lani zaposlovalo 5613 delavcev. V sindikat jih je bilo konec lanskega leta vključenih 5589 delavcev ali dobrih 99 odstotkov. Le redki zaposleni Tržičani torej niso člani sindikalne organizacije. Slabšo oceno zasluži sindikalno organiziranje zaposlenih pri zasebnikih, čeprav je bila ob podpisu pogodbe vsem ponujena možnost vključitve v sindikat delavcev obrtnih dejavnosti Slovenije. V tržiški občini je najmočnejši sindikat delavcev v tekstilni in usnjarski industriji, ki obsega od skupno 42 osnovnih sindikalnih organizacij v občini kar 13 organizacij s skupno 3397 člani. Drugi je sindikat delavcev kovinske industrije (548 delavcev), sledijo pa sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja in drugi sindikati, ki jih je v tržiški občini skupno 15. Precejšnje pozornosti so bili lani deležni nezaposleni občani. V tržiški občini jih je bilo 62. To so večinoma Brigadirski večer v Radovljici Občinska konferenca ZSMS Radovi i ica in ZKPO Radovljica prirejata v petek, 1. aprila, ob 18. uri v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici »Brigadirski Večer«. Na prireditvi, katere namen Je seznanjati mlade z vsebino brigadirskih akcij v letošnjem letu, bodo nastopali tudi cicibani iz Radovljiškega vrtca, člani Linhartovega odra mladih, recitatorji Delavske univerze in mešani pevski .zbor DPD Svobode iz Lesc. težje zaposljive osebe, predvsem moški. Prevladujejo občani brez kvalifikacije. 15 Tržičanov je imelo lani regresirano prehrano med delom, 669 članov sindikata pa je prejemalo regresirane bone za prehrano, od teh 21 za dietno hrano. Ena osnovna organizacija in štirje sindikalni delavci so prejeli srebrne znake sindikata, štirje sindikalni delavci pa so bili med slušatelji političnega tečaja. Žal ni bilo med njimi slušateljev iz Peka, Tovarne kos in srpov in Tria. J. Košnjek Delo in težave inovacijske dejavnosti Jesenice — V jeseniški Železarni ugotavljajo, da se iz leta v leto izboljšujejo rezultati novatorske dejavnosti. Tudi v letu 1976 je na tem področju dosežen zadovoljiv napredek. Pri inventivnem ustvarjanju je lani sodelovalo 110 delavcev, za kar so prejeli 148 odškodnin in nagrad. Na novo je bilo prijavljenih 75 tehničnih izboljšav; od tega je bilo obračunanih 66. Treba je poudariti, da tehnična ustvarjalnost ni več le monopol posameznikov, temveč se v ta proces vključuje vedno širši krog delavcev, tako da vedno bolj prihaja do izraza timsko delo. Kljub pozitivnim rezultatom pa so jeseniški železarji še vedno precejšen korak odmaknjeni od množične inventivne dejavnosti. Vzrok za to nekateri pripisujejo nezadovoljivemu nagrajevanju. Temeljni pokazatelj nivoja nagrajevanja naj bi bil poprečni odstotek odškodnin od gospodarskih koristi. Okrog nagrajevanja se rada krešejo mnenja in pretežna večina zagovarja to, da je no-vator še vedno premalo stimuliran za svoje delo. Poleg tega so novatorji pri svojem delu v posameznih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih še vedno preveč osamljeni in prepuščeni sami sebi. Manjka mentorjev ki bi spodbujali inovacijsko dejavnost v tistih sredinah, kjer se pojavi. Primerjava z letom 1975 kaže, da je lani v inovacijskem procesu sodelovalo več avtorjev z visoko in višjo izobrazbo, manj pa s srednjo. Omenimo še en vzrok, ki morda zavira hitrejši razvoj inovacijske dejavnosti v jeseniški Železarni. Nagrad ne dodeljujejo avtorjem dobrih idej, čeprav trenutno niso izvedljive. V prihodnje bo verjetno treba resneje razmisliti tudi o tein. J. R, skih občin, medobčinski sveti družbenopolitičnih organizacij in nekatere druge ustanove so prispevali velik delež k podiranju škodljivih občinskih plotov. Stališča medobčinskega sveta ZKS lahko proces le pospešijo. Področja, kjer se ponuja skupno delo, so znana. To so oblikovanje enotne metodologije pri načrtovanju skupnega razvoja Gorenjske, samoupravno določanje nosilcev razvoja posameznih panog in področij, urbanizem, šolstvo, usmerjeno izobraževanje, kultura, kmetijstvo, turizem, varstvo okolja itd. Pomembni skupni nalogi sta ocena zaključnih računov in uresničevanje zakona o združenem delu, kjer medobčinsko sodelovanje ni prezrto. Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko si je pri krepitvi medobčinskega sodelovanja res nadel precejšnje breme, vendar to ne pomeni, da bo edino on delal in snoval uspešnejše medobčinsko sodelovanje. Nalog je namreč dovolj za vse, ki imajo možnost bolje povezati Gorenjsko in jo kot tako odpreti navzven! J. Košnjek Potrošniški sveti čakajo Tržič — Med tako imenovanimi »frontnimi« nalogami SZDL, kar pomeni, da so za njihovo uresničevanje poklicane vse družbenopolitične organizacije in društva, vključeni v fronto, sodi tudi oblikovanje potrošniških svetov. Čas priganja in z ustanavljanjem svetov ne gre več odlašati, so dejali na zadnjem zasedanju občinske konference SZDL v Tržiču ob sprejemanju letošnjega delovnega programa konference, kamor ustanavljanje svetov sodi. Marca bo treba določiti, koliko teh potrošniških svetov bo; ali v vsaki krajevni skupnosti ali ne. To bo naloga družbenopolit ičnih organizacij, krajevnih skupnosti in vseh drugih poklicanih za sodelovanje v potrošniških svetih. Ni prav, so dejali na seji konference SZDL, da je naloga potrošniških svetov le razreševanje odnosov med potrošniki in trgovino. Potrošniški sveti bodo morali biti povezani tudi s proizvajalci in usposobljeni ter najbolj poklicani, da opozarjajo na pomanjkljivosti proizvodnje oziroma blaga. Člani potrošniških svetov se ne bodo pojavljali le kot potrošniki, temveč tudi kot proizvajalci določenih dobrin. Zato bo njihova vloga dvojna: zastopati interese potrošnika na eni in interese proizvajalca na drugi strani. To ne bo lahko. Vendar morajo postati potrošniški sveti del celote, ki jo sestavljajo proizvodnja, predelava in trgovina, in sobesedniki pri razpravah o pravični delitvi ustvarjenega dohodka med proizvodnjo, predelavo in prodajo oziroma trgovino. Čini prej pa bo treba potrošniške svete uveljaviti, da se ne bodo zgolj »razburjali nad naraščajočimi cenami«, ampak bodo tvorno in enakopravno sodelovali pri njihovem oblikovanju! -jk Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj razglaša za šolsko leto 1977/78 več štipendij za šolanje na srednjih in visokih šolah in sicer: TEHNIČNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU — za predilski odsek — za tkalski odsek — za tekstilno-kemijski odsek EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V KRANJU — 2 štipendiji ŠOLA ZA OBLIKOVANJE V LJUBLJANI — za modno in grafično smer 5 štipendij (moški) 6 štipendij (moški) 5 štipendij (moški) 1 štipendija FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO V LJUBLJANI — oddelek za tekstilno tehnologijo 2 štipendiji (moški) EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI — 2 štipendiji Podrobnejše informacije lahko dobite vsak dan v kadrovskem sektorju podjetja. Prednost imajo tisti, ki stanujejo na območju občine Kranj, ki so v slabšem materialnem položaju in ki imajo boljši učni uspeh ter otroci iz delavskih in kmečkih družin. Kandidati za štipendiranje naj pošljejo svoje vloge do 30. 4. 1977 na naslov: Tekstilindus Kranj — kadrovski sektor. Novo vodstvo ZSMS, novi programi dela Škofja Loka — Občinska organizacija ZSMS je v začetku leta izvolila novo vodstvo in za predsednika Lojzeta Bogataja iz Veštra pri Skofji Loki. Novi predsednik je po poklicu inženir strojništva in izredni študent FSPN in je bil pred prevzemom omenjene funkcije in delovne dolžnosti učitelj strokovnih predmetov na poklicni šoli in gimnaziji. Hkrati z novim predsedstvom so v Skofji Loki zamenjali tudi skoraj vse delegate občinske konference in področnih konferenc ter komisij in centrov, tako da morajo delo praktično zastaviti popolnoma na novo. Zato je prva naloga novega vodstva usposobiti predsednike posameznih področnih konferenc, komisij in centrov. V te namene so že pripravili nekaj seminarjev, udeležujejo pa se tudi politične šole, ki jo pripravlja republiška konferenca. Poleg tega pa bodo pripravili tudi več posvetov z mladimi s posameznih področij, da bi tako lahko zastavili nove programe dela. Na ta način bodo poskušali čimprej oživiti delo mladih v krajevnih skupnostih, kjer je v zadnjem času delalo le nekaj osnovnih organizacij, delo mladih v TOZD, šolah ip tudi delo družbenih mladinskih organizacij in društev. Sedaj pa se že pripravljajo na mesec mladosti, ki ga bodo praznovali v vseh osnovnih organizacijah. Pripravili bodo športna tekmovanja, kulturne prireditve, kvize, pohode, kulturne večere in druge prireditve. V programu je tudi obisk mladih iz Smederevske Palanke. Letos bo škofjeloška mladinska organizacija oblikovala samostojno mladinsko delovno brigado Gori-čko 77. Sklenili so že, da bodo odšli na delovno akcijo vsi člani predsedstva, člani komisij pri OK in vodje posameznih centrov. Brigada bo imela 50 brigadirjev, okrog 10 bo tudi mladincev iz pobratenega mesta Smederevska Palanka. Občinska konferenca ZSMS v Skofji Loki je pred leti že izdajala svoje glasilo, v katerem je člane seznanjala z delom konference in osnovnih organizacij, potem pa je glasilo počasi prenehalo izhajati. Predsedstvo si je sedaj zadalo nalogo, da bodo glasilo začeli ponovno izdajati in to takoj. Menijo namreč, da je dobra informiranost tudi eden važnih pogojev za dobro delo. Povsod, kjer živijo in delajo mladi, naj bi zaživele osnovne organizacije ZSMS in v vseh sredinah naj bi izdelali programe družbene samozaščite in jo tudi izvajalj. Skratka, program dela vsake osnovne organizacije mora vsebovati tudi program obrambnih priprav in priprav na splošni ljudski odpor. L. Bogataj Konferenca cerkljanskih borcev Cerklje — V petek, 18. marca, je bila v Cerkljah letna konferenca krajevne organizacije Zveze borcev, ki so se je udeležili tudi predstavniki sedmih krajevnih skupnosti s področja Cerkelj in družbenopolitičnih organizacij ter občinskega odbora ZB iz Kranja. Udeleženci konference so ocenili lansko delo in govorili o jubilejih partije in Tita. Dogovorili so se, da se bodo še naprej zavzemali za ohranjevanje in utrjevanje tradicij NOB in njenih humanih ter kulturnih vrednot. Organizacijo .uspešno vodi Janez Por. Borci in aktivisti so se dogovorili, da bodo postavili spomenik borcen tega območja in ga odkrili 4. oktobrt na zaključku praznovanja krajevnih praznikov Zaloga, Poženika, Cerkelj, Sentuioke gore in Brnika. Pobudo za postavitev spomenika so dali na Brniku, v Vopovljah in Lahovčah. Cerkljanski borci so na konferenci soglašali z ustanovitvijo gorenjskega muzeja revolucije v Begunjah in dolenjskega muzeja v Novem mestu. Skupno s krajevno skupnostjo Grad, Turističnim društvom Cerklje in PD Kranj bodo pripravili 4. srečanje partizanov in aktivistov na Kriški planini. Janeza Pora, Franca Le-skovca, Antona Brezarja in Janeza Močnika so izbrali za delegate v skupščini ZB občine Kranj. J. Kuhar DELO časopisno in grafično podjetje TOZD — časopisi n. sub. o. podružnica Kranj sprejme takoj 1. prodajalko — prodajalca za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije v kiosku v Skofji Loki in v kiosku v Kranju. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: prodajalec s končano šolo za prodajalce ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. 2. raznašalko — raznašalca za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za terene v Kranju, v Radovljici in v Lescah. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP DELO, Kranj, Koroška 16 ali na tel. 21-280. Razpis za prodajalce velja do 6. 4.1977, za raznašalce pa do zasedbe delovnih, mest. Tržiški TIKO dobro začel Tržič — Tržiško podjetje indu-strijskokovinske opreme TIKO se je-pod tem imenom prvič začelo pojavljati leta 1970. Pred tem je bilo Obrtno podjetje Avtooprema, usposobljeno za ključavničarska in avtome-hanska opravila. Sedanji TIKO združuje 85 delavcev, od katerih jih je pet učencev v gospodarstvu, pet delavcev pa opravlja posel honorarno. Seznam Tikovih izdelkov je obsežen, saj v njegovih delavnicah na-nastajajo karoserijska oprema, sestavni deli za kmetijske stroje, kovinske omare, komandni pulti za elek^rostikalne naprave, oprema za galvaniko in garderobe, naprave za čevljarsko industrijo in razni pripomočki za predelavo pločevine. Prvo polletje lanskega leta se je za T'KO začelo s težavami iz leta 1975, razen tega pa sega v ta čas uveljavljanje zakona o zavarovanju plačil ii» plačani realizaciji. Celotni dohodek je znašal 15,300.000 dinarjev, kar je bilo na ravni leta 1975. Tudi uspešnejša druga polovica lanskega leta posledic nepovezanosti proizvodnega procesa v prvi polovici leta, znižane produktivnosti in netekoče prodaje, ni uspela odstraniti. Kljub temu v Tiku ocenjujejo, da je prinesel zakon o zavarovanju plačil v podjetje likvidnost. Po nekaj letih je začel kolektiv prvič redneje izpolnjevati obveznosti do dobaviteljev in skrbeti za investicije. V Tikovi proizvodnji in prodaji so imeli pomembno vlogo stalni naročniki Avtomon-taža Ljubljana, SIP Šempeter, IKOS Kranj, Litostroj iz Ljubljane in še posebno zadnje čase Ingeneer-ing iz Kranja, s katerim namerava TIKO skleniti sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju. Vrednostno je na prvem mestu izdelava karoserijske opreme, sledijo pa oprema za kmetijske stroje in za čevljarsko industrijo, stikalne naprave in oprema za galvanike, ki utegne postati kmalu najmočnejša proizvodna usmeritev. Še posebej je napredovala izdelava opreme za kmetijske stroje. Lani je bila vredna 2,5 milijona dinarjev, letos pa utegne biti število podvojeno. Močnejša komercialna služba bo izdelke Tika še bolj približala trgu. V podjetju ugodno ocenjujejo tudi povezovanje s trgovskimi podjetji predvsem pri prodaji kovinskih vodil za predale, ki jih za zdaj v precejšnji meri uvažamo. Če bo zanimanje za ta izdelek naraščalo, bo TIKO proizvodnjo vodil še okrepil. Precejšnji so načrti tudi pri proizvodnji garderobne opreme za čevljarsko, konfekcijsko, tekstilno, galanterijsko in sorodno industrijo. Le-te pri nas ni malo in zato tudi potrebe niso skromne. Uspešnost Tika v letih 1975 in 1976 je bila približno enaka. Zaposle- Tikov obrat za oblikovanje pločevine je med najboljše opremljenimi obrati v tej organizaciji združenega dela, ki se utegne kmalu združiti s Tovarno kos in srpov in Pilarno Triglav v združeno organizacijo združenega dela. (jk) — Foto: F. Perdan nost se je lani celo nekoliko zmanjšala, dohodek na delavca in osebni dohodek se je nekoliko povečal, izpad pa je bil zabeležen pri skladih. Vzroki so nespremenjene cene in skok osebnih dohodkov, ki jim storilnost ni uspela vedno slediti, ter druge težave gospodarjenja. 180.000 dinarjev je lani TIKO odštel za solidarnostno pomoč železnici in elektrogospodarstvu. Z lanskim poslovnim letom so v Tiku zadovoljni, ker so uspeli razširiti proizvodni program in omogočiti razvoj, obenem pa so v modernejšo tehnologijo vložili 1,6 milijona dinarjev. Modernizacija bo končana letos, k njej pa sodijo povečanje proizvodnega prostora, posodobitev lakirnice in povečava manipulativnega zunanjega prostora. TIKO se obenem tudi vključuje v integracijo tržiške kovinske industrije skupaj s Tovarno kos in srpov in TOZD Tovarno pil Triglav. V tem primeru bo razvoj tržiške kovinske industrije še hitrejši. J. Kepic Sekretar RK ZSMS obiskal Radovljico V okviru programa obiskov članov predsedstva RK ZSMS po občinah, je bil v torek, 29. marca, na celodnevnem obisku pri občinski konferenci ZSMS Radovljica sekretar RK Vito Habjan. Po daljših pogovorih o organiziranosti ZSMS v občini na sedežu OK ZSMS, je obiskal šolski center Radovljica, tovarno Elan Begunje in KS Lesce. Ocene izrečene na račun organiziranosti in dejavnosti OK, njenih organov pa tudi osnovnih organizacij v šolskem centru in v Elanu, so bile vseprej kot pohvalne. Zaradi pomanjkljivosti, ki jih ni malo, bo moralo predsedstvo OK ZSMS ob pomoči vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa ZK, Čimprej sprejeti odločne ukrepe za uskladitev organiziranosti s statutom ZSMS ter zagotoviti takšno kadrovsko sestavo vodstev 00 ZSMS, ki bo kos nalogam, predvsem pa interesom mladih v KS in OZD. O stanju v mladinskih organizacijah in njihovih nalogah bodo podrobno spregovorili na posvetu vseh predsednikov in sekretarjev 00 ZSMS v KS in TOZD, ki ga bo predsedstvo OK ZSMS sklicalo prihodnji teden v Radovljici. JR Ločani presekali »uranski« vozel Zaradi številnih upravičenih pripomb občanov, ki bi zaradi uranske ceste izgubili hiše ali zemljo, so se v Skofji Loki odločili za novo rešitev — Imenovala se bo »frajzinka« — Večja privlačnost tisočletnega mesta Po dolgi in burni razpravi na včerajšnji izredni skupni seji izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka, predstavnikov krajevne skupnosti, urbanistov, predstavnikov skupnosti za ceste in zavoda za spomeniško varstvo, ki se je sklenila šele nekaj minut čez polnoč, so končno Ločani presekali »uranski« vozel. Sprejeli so novo varianto uranske ceste skozi Škofjo Loko. Za novo rešitev so se odločili zaradi številnih upravičenih pripomb občanov, ki bi zaradi variante »mesto« ali drugih rešitev izgubili hiše, zemljo ali bi bili kako drugače oškodovani. Prav tako so bile upravičene pripombe, da bi s cesto, ki bi jo speljali skozi mesto, močno okrnili starinsko podobo Škofje Loke. > Novo varianto je izdelala skupina najbolj priznanih slovenskih urbanistov in arhitektov ob sodelovanju Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije in je pri izdelavi pazili, da bi kar najbolj zaščitila interese občanov. Nova varianta se imenuje »frajzinka«, ker zadnji del teče prav pod loškim gradom, ki je bil nekoč last Freisinških škofov. S tem imenom so avtorji želeli tudi simbolično prikazati stilno povezavo nove ceste s staro podobo mesta. Nova cesta skozi Škofjo Loko ali bolje rečeno čez Škofjo Loko, bo pravzaprav impozanten viadukt, ki se bo začel dvigovati med gostilno Plevna in bencinsko črpalko in se bo potem v zavitem loku dvignil nad mesto do vznožja loškega gradu. Pod gradom oziroma skozi kletne prostore gradu bo speljan predor, ki se bo nadaljeval skozi Krancl. Cesta bo ponovno zagledala beli dan v Poljanski dolini in to v bližini gostilne Kaj bi t. Prav tu pa varianta se ni povsem dodelana, ker bi po prvotni zamisli morali to znano »ostarijo« podreti in bi s tem naredili veliko škodo tu- rizmu. Zato so avtorjem predlagali, da bi nekoliko spremenili smer predora. Nosilni stebri viadukta bodo iz posebnega železobetona, ki zagotavlja izredno veliko nosilnost, zato bodo kljub višini lahko zelo »vitki« in ne bodo ovirali prometa v mestu, niti ne bodo zahtevali veliko pro- stora za postavitev. Viadukt bo tako visok, da prebivalcev mesta ne bo motil hrup tovornjakov in drugih vozil, čeprav bo cesta zelo prometna. Niti ne bo motila senca viadukta, ki tudi ne bo vplivala na favno in floro v mestu. Občani, ki želijo kaj več zvedeti o novi varianti in jih zanimajo podrobnosti, si lahko danes od 10. ure dalje ogledajo maketo »frajzinke« v sejni dvorani občinske skupščine. Informacije pa lahko dobijo na izvršnem svetu ali oddelku za urbanizem v stavbi občinske skupščine v Skofji Loki. L. Bogataj Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti TRIGLAV, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA MEDNARODNI TRANSPORT s polnim delovnim časom za določen čas; 2. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA v zastopu Mavčiče za premoženjska in osebna zavarovanja s polnim delovnim časom za nedoločen čas; 3. DVEH ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV v Skofji Loki za osebna zavarovanja s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Posebni pogoji: pod 1.: zahteva se višja šolska izobrazba ekonomske smeri, z znanjem angleškega jezika in tri leta delovnih izkušenj, pod 2. in 3.: *ahteva se zaključena srednja šola ali popolna osemletka in starost najmanj 18 let, veselje do terenskega dela in za delo z ljudmi. Za kandidata zavarovalnega zastopnika je zaželeno, da stanuje v zastopu. K prošnji za pridobitev lastnosti delavca je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. Prošnje sprejema sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve. Rok za sprejemanje prošenj poteče 15 dni po objavi. Združitev tekstilnih podjetij in kulturni dom Radovljica — Izvršni svet in komite občinske konference zveze komunistov Radovljica ter družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine so z zadovoljstvom sprejeli odločitev tekstilnih delovnih organizacij v radovljiški občini, da se združijo. Razprave in priprave na združitev so potekale že nekaj časa, formalna, vendar svečana združitev pa bo danes. Radovljiški tekstilne delovne organizacije so se že sporazumele za ustrezne proizvodne programe, ki drug drugega dopolnjujejo. Posebna delovna skupina sestavljena iz strokovnih služb vseh podjetij pa bo izdelala še podrobnejši program. O tem bomo še pisali. 2e danes pa je omembe vredna pomembna odločitev povezana z združitvijo podjetij. Radovljiška Almira, ki je imela zdaj tudi obrat v Boh. Bistrici, se je odločila, da bo proizvodnjo v tem obratu povsem opustila. Problema glede zaposlenih v tem Naložbe Jesenice — Lani je v občini največ investirala jeseniška železarna, ki je zgradila novo hladno valjamo na Beli. V občini pa so vlagali manj kot leto prej in so program investicij v osnovna sredstva uresničili le z 72 odstotki. Med najpomembnejše naložbe sodijo vsekakor valjarna, nova skladiščna hala Uni-versala, toplovod, kanalizacijski zbiralnik, gradnja nove proizvodne hale Gorenjskih oblačil na Javorniku ter investicije na področju cestne infrastrukture. Za naložbe so namenili največ lastnih sredstev in sicer za 287 milijonov dinarjev, kreditov za 283 milijonov dinarjev in sredstev iz drugih virov za 63 milijonov dinar- D. S. obratu ne bo, ker so zanje že zagotovljena druga delovna mesta v Bohinju. Ker Almira v Bohinjski Bistrici torej ne bo imela več obrata, sedanji objekt pa je bil menda prvotno grajen za potrebe kulturnega in družbenega življenja, se je tudi trgovsko podjetje, ki ima lokal v objektu odločilo, da bo zgradilo novo trgovino. Tako bodo v Bohinjski Bistrici končno vendarle, prišli do prepotrebne dvorane in prostorov za družbeno dejavnost, ki se zdaj odvija v že kar utesnjeni šoli. Prebivalci Bohinja bodo torej le dobili kino. A. Z. Na Plavžu največ novih stanovanj Jesenice — Lani so v občini zgradili največ stanovanj v družbenem sektorju na Plavžu. V treh stolpnicah je 195 novih stanovanj ter v nadzidavi železniških blokov 48 no-"Vih stanovanj. Po podatkih letnega statističnega poročila gradbeništva, ki temelji na anketiranju krajevnih skupnosti, je bilo zgrajenih 160 stanovanj v zasebnem sektorju. Plana izgradnje stanovanj niso dosegli, ker še niso zgradili 23 novih stanovanj v stolpiču. D. S. jev. Nova uranska cesta se bo začela z veličastnim viaduktom čez Skofjo Loko. Prehrana v celodnevni šoli Škofja Loka — Učenci celodnevne šole na Sovodnju bodo v šoli dobivali kosilo in malico. Stroški za prehrano bi po sedanjih ocenah in izračunih znašali okrog 300 dinarjev mesečno. Ker pa takšnega zneska vsi starši ne bodo zmogli, predvsem pa ne starši, ki imajo v šoli več otrok, bo del denarja za prehrano prispevala izobraževalna skupnost. V poprečju bo prispevala po 90 dinarjev mesečno na otroka, vendar bodo olajšave za starše odvisne od osebnega dohodka na družinskega člana. L. B. Turistično društvo Gorje pri Bledu objavlja prosto delovno mesto vodje bifeja v soteski Vintgar na ŠUMU. Zaposlitev je primerna za upokojence ali upokojenke. Delo je sezonsko. Ponudbe pošljite do 15. aprila 1977 na naslov: Turistično društvo Gorje, 64247 Zgornje Gorje. 4lC n, / i i i, v CENENI*** SIMBOL ZA CENENI NAKUP Hlačne nogavice ležalniki TIMEX — ure z enoletno garancijo od VITA margarina 250 gr BENCO kakao instant 400 gr prava kava 1000 gr 6,90 sch 189,— sch 280,— sch dalje 6,50 sch 18,90 sch 99,80 sch TRGOVINA li "Komet!l KAUFHAUS "Kometten FERLACH-NEBtN DE" K i R C H F. BOROVLJE-PRI CERKVI © KRANJ 32. SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj sreda, 13. aprila 1977, ob 1 5. uri dvorana kranjske občinske skupščine 33. SEJA zbora združenega dela skupščine občine Kranj sreda, 13. aprila 1977, ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine 29. SEJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj sreda, 13. aprila 1977, ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine Dnevni red 32. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnika so na dnevnem redu se naslednja vprašanja: — poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1976 — poročilo o delu sodišča združenega dela za leto 1976 — ocena gospodarskega položaja v občini Kranj — predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine Kranj za obdobje od 1976. do 1980. v letu 1977 — predlog odloka o zatemnjevanju na območju občine Kranj ob neposredni vojni nevarnosti in vojni — odlok o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva — sklepanje o pobratenju občin Ko tor-Varoš in Kranj ter o sprejetju odloka o pobratenju — dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1977 — družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. (Informacija o reševanju problematike udeležencev NOV v letu 1976). — Sprememba družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Kranj — Kadrovske zadeve: 1. izvolitev komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v občini (Informacija o vlogi občinske skupščine pri varstvu samoupravnih pravic delavcev.) 2. Soglasje k predlogu za postavitev namestnika Občinskega javnega tožilca v Kranj. 3. Sklepanje o določitvi se enega sodniškega mesta v sistematizaciji pri Občinskem sodišču v Kranju — predlogi in vprašanja delegatov in delegacij 33. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 29. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Dnevni red zasedanj obeh zborov je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora. Le da bo zbor krajevnih skupnosti obravnaval se: — prometni položaj v Kranju kot vzrok za spreminjanje delovnega časa in — kriterije za razdeljevanje sredstev zbranih po družbenem dogovoru za gradnjo objektov v krajevnih skupnostih v obdobju 1977 do 1980 Od omenjenih dveh točk dnevnega reda pa bo zbor združenega dela obravnaval samo: — prometni položaj v Kranju kot vzrok za spreminjanje delovnega časa Od tretje do pete točke dnevnega reda bodo vsi trije zbori razpravljali in sklepali na skupnem zasedanju. O sesti točki bo na skupnem zasedanju podana le uvodna obrazložitev, razprava in sklepanje o tej in o vseh drugih točkah pa bosta potekala na ločenih sejah. DOGOVORIMO SE Glavna naloga: Izvajanje zakona o združenem delu V predlogu resolucije o izvajanju družbenega načrta za letos je v prvem delu ocena za minulo leto, v drugem delu pa načrt družbenega razvoja za letos po posameznih poglavjih Iz obširnega gradiva poglejmo najprej gospodarstvo. Leto 1977 je drugo leto izvajanja srednjeročnega načrta. Poudarjeno je, da bo letos treba poglobiti samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Razvijati in uveljavljati bo treba svobodno menjavo in tako spodbujati neposredno povezovanje med uporabniki in izvajalci. Potrebna bo nadaljnja preobrazba delitve družbenega proizvoda predvsem na osnovi hitrejše rasti družbene produktivnosti dela, boljše organizacije dela ob racionalnem zaposlovanju delavcev in krepitvi znanja ter raziskovalne dejavnosti. Skrbeti pa bo treba tudi za skrbno uporabo družbenih sredstev. Takšne osnovne ugotovitve morda na pogled izgledajo deklarativne, vendar praktično pomenijo usmeritev in obvezo. Osnovna naloga pa bo nedvomno dosledno izvajanje določil zakona o združenem delu. Potrebna bo nova oblika organiziranosti združenega dela v primarni kmetijski proizvodnji, živilsko-pre-delovalni industriji in v trgovini s prehrambenimi proizvodi.. Pri tem bo rasti produktivnosti prilagojena tudi celotna skupna in splošna poraba, ki naj bi za rastjo družbene produktivnosti zaostajali vsaj za 10 odstotkov. Načrtovalci tudi predvidevajo, da bodo izvozna in uvozna gibanja še ugodnejša kot v minulem letu. Pa tudi stopnje rasti gospodarjenja po posameznih pokazateljih so višje od lanskih. Prometne težave Prometne težave v Kranju, so že nekaj časa vse večje in postajajo ob konicah skoraj nevzdržne. Zato je bila izdelana posebna analiza in zbrani ao bili podatki o urejanju delovnega časa. Analiza je pokazala velike tako imenovane časovne izgube pri vožnji na delo in z dela. Zaradi prezgodnjih prihodov- delavci predolgo čakajo na začetek dela v podjetjih. Podobno pa je tudi ob odhodih domov, ko je včasih treba dolgo čakati na prevoz. Vse to pa razen tega povzroča gnečo in zastoje v prometu. Ponujata se dve rešitvi. Posamezne organizacije združenega dela naj bi različno začele in končale z delom. Druga rešitev pa je uvedba premakljivega delovnega časa. Nobena od najboljših možnih rešitev pa v celoti ne rešuje problema. Različni začetek in konec dela v delovnih organizacijah bi omogočila, da bi se prometni pritisk potegnil na daljši čas. Tako bi delno ublažili sedanje zares hude prometne konice. Takšna varianta pa bi pomenila, da bi se delovne organizacije morale samoupravno dogovoriti o, začetku in koncu dela. Težava pa je, da se z različnih naselij v različna podjetja običajno z enim avtobusom vozi veliko občanov. Zato bi bili delavci iz oddaljenejših in manjših krajev najbrž spet prizadeti, ker bi morali precej časa čakati na začetek dela. To varianto bi zato lahko priporočili le z večjimi pridržki. Sprejemljivejši bi bil nedvomno tako imenovani premakljivi delovni čas. Predvsem za tiste, ki so zaposleni v upravnih službah in po grobi oceni tudi vsaj za poio-vico zaposlenih v proizvodnji. Gre namreč za to, da bi na primer delavci začeli z delom recimo med 6. in 8. uro in si čaa prilagodili do odhoda avtobusa. Ta varianta je prav gotovo boljša od prve, ni pa idealna, ker imajo delavci iz nekaterih krajev samo en avtobus in bi zato morali še naprej prihajati na delo ob istem času. Priporočilo delovnim organizacijam pa je, da bi v tej smeri vseeno razmišljale tudi v prihodnje. Tako kot za gospodarstvo tudi za celotno družbeno dejavnost oziroma samoupravne interesne skupnosti velja v letošnji resoluciji ugotovitev o preobrazbi v okviru novega zakona o združenem delu. SIS OTROŠKEGA VARSTVA bo skrbela za gradnjo novih vrtcev (Preddvor, Planina, Mavčiče). Vsebinska usmeritev IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI bo ostala nespremenjena. Sicer pa se bo začela gradnja nove osnovne šole na Primskovem. V Predosljah bodo z gradnjo prizidka izboljšali pogoje za celodnevno šolo. Za šolo na Planini pa bodo izdelani načrti. KULTURNA SKUPNOST ohranja dosedanji obseg dejavnosti. Posebno skrb pa bo posvetila knjižnični dejavnosti ter preučevanju materialne in kulturne dediščine na področju delavskega gibanja in NOB. TELESNA KULTURNA SKUPNOST bo predvsem skrbela za množično vključevanje občanov v telesno-kulturno dejavnost. Razen tega pa bosta ob osnovnih šolah v Predosljah in v Besnici zgrajeni športni igrišči, v Stražišču pa bo delno obnovljen dom Partizana. ZDRAVSTVENA SKUPNOST bo zagotavljala zdravstveno varstvo vsem občanom, posebno skrb pa bo posvečala zdravstvenemu varstvu udeležencev NOB. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA bo uresničevala zakonske in samoupravne naloge. Pripravila pa bo tudi program tako imenovane laične nege ostarelih občanov na domu, izdelala analizo o skrbništvu in izvajala nekatere preventivne ukrepe. Predvideno je tudi dokončanje prizidka pri domu Albina Drolca. RAZISKOVALNA SKUPNOST pa bo skrbela za ustrezno vrednotenje inventivne in inovacijske dejavnosti ter si prizadevala, da bo združeno delo svoj razvoj bolj načrtovalo na domačih raziskavah. Podobno stabilizacijsko in v začrtanih okvirih naj bi se gibala tudi tako imenovana splošna poraba, pri čemer veli a poudariti, da naj bi bil obseg rasti odraz materialne moči občine. In še beseda dve o posameznih dejavnostih. Na področju urbanizma je predvideno dopolnjevanje že sprejetih temeljnih dokumentov; predvsem izdelava zazidalnih načrtov za stanovanjsko gradnjo in počitniške hišice. Komunalna interesna skupnost se ho morala najprej samoupravno in strokovno organizirati. Treba bo urediti tudi financiranje le-te. V okviru srednjeročnega programa pa je upoštevano tudi vzdrževanje, obnavljanje in razširjanje ko munalnih objektov in naprav. Ustrezne sistemske' rešitve naj bi letos našli tudi za financiranje krajevnih skupnosti. V proračunu bodo namreč sredstva za financiranje krajevnih skupnosti v prvem polletju (za komunalno dejavnost), v drugem polletju pa bo denar morala zagotoviti komunalna interesna skupnost. Letos bo potekala tudi nadaljnja reorganizacija na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, OZD in drugih delovnih skupnostih. Predvsem bo treba uskladiti sedanje predpise z novimi zakoni. Predvidena pa je tudi ustanovitev enot narodne zaščite v krajevnih skupnostih in v vseh delovnih skupnostih v občini. Na področju stanovanjskega gospodarstva je še naprej predviđana usmerjena blokovna gradnja stanovanj na Planini. V tem stanovanjskem naselju pa naj bi se letos začela tudi gradnja spremljajočih objektov. Glede skupnosti za zaposlovanje omenimo večjo pozornost samoupravnemu načrtovanju (posebna skrb bo veljala zaposlovanju invalidnih oseb), pri varstvu okolja pa bo veljala skrb uresničevanju programa, ki ga bo izdelala SIS za varstvo zraka na podlagi meritev o onesnaževanju zraka. Spremembe dogovora o kadrovski politiki Družbenopolitične organizacije in nekateri podpisniki predlagajo spremembo družbenega dogovora o kadrovski politiki. Tako se bolj jasno opredeljujejo moralnopoli-tične zahteve pri izbiri vodilnih in vodstvenih kadrov. Najpomembnejša sprememba pa je, da bi se podpisnikom dalo možnost, da v izjemnih primerih lahko določijo v svojih statutih (in tudi razpišejo) ustrezno nižjo stopnjo šolske izobrazbe, če je bilo pred tem ugotovljeno uspešno delo vodilnega oziroma vodstvenega delavca. Dopolnjene so tudi zahteve glede prakse. Na podlagi novega zakona o združenem delu so delovne izkušnje omejene do pet let. Razen tega pa je predvidena tudi večja odgovornost delovnih skupnosti, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pri ocenjevanju vodilnih in vodstvenih delavcev v združenem delu. Podeljevanje priznavalnin Posebnost družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn je, naj ne bi bilo razlik glede uveljavljanja pravic med navedenimi kategorijami udeležencev NOV in drugih vojn. Razlike so le v cenzusih in višini priznavalnin. V predlogu so navedeni osnovni elementi, ki naj bi bili enotni za vse občinske skupščine. Vsa sredstva za priznavalnine in za zdravstveno varstvo po tem dogovoru naj bi se zagotavljala v proračunih občin. Sestavni del te točke dnevnega reda pa je tudi informacija o reševanju problematike udeležencev NOV minulem letu. Poročilo navaja, da je bilo med drugim izboljšano zdravstveno varstvo borcev NOV, ker že od 6. oktobra 1975 naprej redno deluje dispanzer za borce. Razen tega pa je bilo lani za družbeno pomoč namenjenih 1,515.800 dinarjev, stalno družbeno pomoč je prejemalo 175 borcev in 6 kmetov-bor-cev NOV, 118 borcev pa je prejelo enkratno družbeno pomoč. Za invalidsko varstvo je bilo porabljenih 9,151.525 dinarjev zveznih in republiških sredstev in sicer za osebne in družinske invalidnine, ortopedski dodatek, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, invalidski dodatek ter topliško-klimatsko zdravljenje. V poročilu so navedena tudi stališča o nadaljnjem izvajanju . in urejanju sistema socialne varnosti borcev NOV ter vojaških invalidov, ki jih je lani sprejela republiška skupščina. Usklajevanje davčne politike Glede letošnje davčne politike izvršni svet predlaga vsem zborom občinske skupščine, da sklenejo, da tudi kranjska občina podpiše dogovor, ki ga sprejemajo občinske skupščine v Sloveniji, skupščina mesta Ljubljane in skupščina skupnosti obalnih občin. Gre za večjo usklajenost v davčni politiki občin, pri njenem izvajanju, predvsem pa za uskladitev davčnih stopenj za posamezne vrste davkov, ki jih občinske skupščine predpisujejo s svojimi odloki. Dogovor tudi spodbuja davčne zavezance k večji produktivnosti dela, hkrati pa preprečuje neutemeljene razlike v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi. Kadrovska vprašanja Izvolitev komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v občini — Predsednik republiške skupščine priporoča, da v vseh občinah v Sloveniji takoj ustanovijo in začnejo z delom komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Kranjska občinska komisija naj bi imela 13 članov, sestavljena pa naj bi bila iz predstavnikov občinske skupščine, delegatov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in drugih. Postavitev namestnika občinskega javnega tožilca v Kranju - Republiško javno tožilstvo je zaprosilo kranjsko, škofjeloško in tržiško občino za soglasje k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Kranju. Republiški javni tožilec namerava na to mesto postaviti Janeza Pa-lovšnika. 31-Ietni Janez Palovšnik je diplomirani pravnik z opravljenim sodniškim izpitom. Določitev še enega sodniškega mesta v sistematizaciji pri Občinskem sodišču v Kranju — Občinsko sodišče v Kranju ima zdaj sistematiziranih osem sodniških mest. Zaradi precejšnjega zaostanka nerešenih zadev in preobremenjenosti pa Občinsko sodišče predlaga,^ia>sev>iaieraa- S tizira še eno delovno mesto sodnika. Tako naj bi sodišče imelo devet sodnikov Neusklajenost z zakoni Podobno kot druge gorenjske občinske skupščine bo na sredinem zasedanju tudi kranjska obravnavala poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju v minulem letu. V Glasu smo o tem že precej obširno pisali. Zato le nekaj kratkih osvežitev iz poročila. Pred dvema letoma je sodišče v enajstih mesecih dobilo v pretres 60 spornih zadev, lani pa že 152. Kar v 132 primerih so predloge vložili delavci, v 12 organizacije združenega dela in v 8 družbeni pravobranilci samoupravljanja. Pogrešajo predvsem vloge sindikalnih organizacij, kot najbolj poklicanih. V glavnem, je šlo za spore iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu in za zahtevke za plačilo raznih nadomestil. Pri tem pa sc je sodišče srečavalo z nekaterimi težavami. Tako se skoraj praviloma dogaja, da delovne organizacije sodišču ne pošiljajo zahtevanih podatkov. Dogaja se tudi, da odvetniki vlagajo predloge, ne da bi hkrati predložili listine, na katere se sklicujejo. Zato reševanje oziroma obravnavanje vlog ne more biti časovno bolj učinkovito. Pomembni pa sta tudi naslednji dve ugotovitvi. Sodišče ugotavlja, da delovne organizacije in TOZD svojih samoupravnih sporazumov niso uskladile z zakoni. Dogaja pa se tudi, da posamezni samoupravni organi v delovnih organizacijah, ki rešujejo spore, pogosto ne poznajo niti lastnih samoupravnih sporazumov. Pobratenje s Kotor-Varošem Že sedem let uspešno sodelujeta Tvornica kože Proleter iz Kotor-Varosa in kranjska Planika. Občina Kotor-Varoš pa je pred dvema letoma predlagala kranjski, da bi se sodelovanje še bolj razvilo tudi na drugih področjih dejavnosti. Tako je že prišlo do uspešnih oblik sodelovanja med organizacijami združenega dela na področju gradbeništva, gostinstva, vzgoje in izobraževanja. Ker pa so možnosti za nadaljnje ekonomsko in družbeno sodelovanje med obema občinama in ker pobratenje tudi prispeva k utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, komisija za medobčinsko sodelovanje predlaga, da delegati na sredinem zasedanju sprejmejo odlok o pobratenju In o podpisu ustrezne listine. Občina Kotor-Varoš je nerazvita občina s 36.000 prebivalci v republiki Bosni in Hercegovini. Gradnja družbenih objektov v KS O kriterijih za razdeljevanje sredstev zbranih po družbenem dogovoru za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih v obdobju od 1977 do 1980. leta bo razpravljal na seji samo zbor krajevnih skupnosti. Gre za predlog odbora za delitev sredstev krajevnim skupnostim po omenjenem družbenem dogovoru. Glavne značilnosti kriterijev so, da se sredstva delijo krajevnim skupnostim samo na podlagi razpisa za programirane investicije po že potrjenem prednostnem redu skupin objektov. Razen tega naj bi krajevne skupnosti lahko kandidirale samo za investicije, ki znašajo najman* 100 tisoč oziroma 50.000 dinarjev za take imenovane manj razvite krajevne skupnosti. Pri tem pa bi lastna udeležba moral« znašati najmanj toliko odstotkov predračunske vrednosti, kolikor znaša razlika od možne dotacije do celotne predračunske vrednosti za posamezne skupine objektov. Sicer pa naj bi se za posamezne namene v isti skupini objektov lahko dodelilo največ 50 odstotkov, le za nekatere družbeno pomembnejše objekte do 70 odstotkov sredstev. Pri tem pa celotna dodeljena sredstva za eno krajevno skupnost v enem letu ne bi smela preseči 600.000 dinarjev. Predlog odloka o ... ... zatem nevan ju na območju občine Kranj ob neposredni vojni nevarnosti in vojni. Na prvotni osnutek ni bilo dodatnih pripomb in predlogov. Po ponovni obravnavi pa je občinski štab za civilno zaščito sprejel nekatere boli točne opredelitve obveznosti. Nekatere določbe iz osnutka pa je tudi izpustil, ker so že zajete v navodilih o zatemnjevanju. ... organizaciji in financiranju Javnega pravobranilstva Gorenjske. Na podlagi novega republiškega zakona o javnem pravobranilstvu je treba sprejeti nov odlok o organizaciji in financiranju Javnega pravobranilstva v Kranju. Spreminja se predvsem ime in sicer v Javno pravobranilstvo Gorenjske. Izvlečkov iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja o stanju, pojavih in problemih pri varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine ne objavljamo. Objavljeni so bili namreč že v gradivu za sejo, ki je bila 2. marca oziroma v Gla; u 22. februarja na 6, rrani. Ocene gospodar *bčinske konference SZDL Marjan Jaklič in predsednik skupščine telesno-*ulturne skupnosti Franc Homan. Predsednik skupščine telesnokulturne 8kupnosti Franc Homan in predsednik skupščine občine Milan Ogris sta Bojanu Križaju izročila priložnostna darila in zaželela, da bi tudi v prihodnjih sezonah nadaljeval z uspehi, ki jih je v zadnji sezoni že dosegel in s tem *gliko prispeval k uspešni tradiciji tržiškega in jugoslovanskega smučanju ^ojan je na sprejemu povedal, da je že težko čakal na snidenje z domačim ^ajem in obenem obljubil, da bo skušal dosegati še večje uspehe. Na sprejemu sta bila tudi Križajeva starša, (jk) — Foto: F. Perdan Usmerjanje počutja V življenju je večkrat potrebno pokazati določene sposobnosti, znanje in storilnost. K takim preskusom se moramo znati pripraviti, podobno kot se pripravljamo na športna tekmovanja. V obeh primerih je priprava tehnična, taktična, kondicijska, miselna, spominska in logična. A vsa ta priprava še vedno ni porok uspeha. V vseh pre-skušnjah se oglašajo naša čustva, zdavnaj prirojena zavestna stanja, ko gre za pojav negotovosti, za nezaupanje v lastne sposobnosti, za prekomerno vzburjenost in zmedenost. V zadnjih letih se v športni praksi uveljavljajo številni načini namernega, zavestnega usmerjanja razpoloženja in počutij, tako pred nastopom, kakor tudi med razburljivim tekmovanjem. Usmerjanje počutja je dobrodošlo v vseh okoliščinah pa tudi v šolski praksi, ko ne gre za vrhunske storitve, pač pa za preskus in kontrolo znanja. Pred šolskimi nalogami večkrat prevladuje preplah. Učenci zmedeno brskajo po papirjih, pišejo razne pripomočke in se dogovarjajo o možni medsebojni pomoči. V zavesti se jim pojavljajo misli o posledicah morebitnega neuspeha, kar jih včasih zmede. Dan pred nalogo nekateri slabo spijo, zbude se neprespani, ne preveč sveži in spočiti. Ocena naloge ustreza takemu počutju. Nekateri učenci ravnajo drugače, bolj smotrno in preudarno. Večer pred nalogo odvrnejo misli na šolo, mislijo na lep dogodek ali uspeh in mirno zaspe. Zbude se, ko zazvoni budilka, vstanejo bolj spočiti in brez posebnih skrbi. V šoli gledajo sošolce, ki panično in brezglavo v zadnjih trenutkih trpajo v glavo pravila, čase ali formule. Umaknejo se živčnemu vrvežu, gredo iz učilnice, se sprehodijo po hodniku, od-pro okno in globoko zadihajo. Ko zvonec oznani začetek ure se vrnejo v razred, mirno počakajo na prihod učitelja in bolj uspešno opravijo nalogo, posebno če so še snovno dobro pripravljeni. Prav bi bilo, da bi vse učence privajali na usmerjanje počutja, da bi znali vzbuditi spodbudna čustva in misli, da bi znali zatreti neugodno razmišljanje o neuspehu in neznanju. Znano je, da tudi snovno dobro pripravljeni učenci razočarajo pri nalogah, klonejo v spraševalnem boju, se ne znajo prilagoditi spraševalni taktiki in ocenjevalnim metodam pedagogov. Nekateri ne vzdrže pritiskom in bremenom šole, kar neugodno odjekne pri starših. Ti največkrat še stopnjujejo pritisk na svoje ljubljene otroke in že se začenja motati klobčič, ki ga je včasih kar težko razvo-zljati. Morda bi nekaj znanja o čustveni pripravi učencev koristilo pedagogom, da bi se seznanili z načini, kako učence tudi po emocionalni, živčno-čustveni strani pripravljati za življenje. V šolah naj bi bilo več čustveno pozitivno podkrepljenega preverjanja znanja, manj pa negativnih podkrepil, t. j. groženj, strahovanja in takih ukrepov, ki bi mogli demoralizirati učence ali celo zlomiti mlado osebnost. Ne smemo pozabiti, da se v vsaki metodi učinkovanja učitelja na učenca in trenerja na športnika uveljavljajo še poleg miselnega sporazumevanja trajno spremljajoča čustva. Jože Ažman kino Kranj CENTER 1. aprila amer. barv. pust. UMAZANA MARY - NORI LARY ob 16., 18. in 20. uri 2. aprila amer. barv. pust. UMAZANA MARY - NORI LARY ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. komed. MOZ S SREČNO ROKO ob 22. uri 3. aprila amer. barv. risanka POPAJEVA NOVA SERIJA ob 10. uri, amer. barv. pust. UMAZANA MARY - NORI LARY ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. komed. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV ob 21. uri 4. aprila angl. barv. komed. MOZ S SREČNO ROKO ob 16., 18. in 20. uri 5. aprila angl. barv. komed. MOZ S SREČNO ROKO ob 16., 18. in 20. uri 6. aprila angl. barv. kometi. MOZ S SREČNO ROKO ob 16., 18. in 20. uri 7. aprila amer. barv. pust. KARATE JONES ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 2. aprila amer. barv. pust. KARATE JONES ob 10. .uri, amer. barv. krim. NOČNA PREMIKANJA ob 16. in 26. uri, ahier. barv. vestem MOZ IZ DOLINE ob 18. uri .'J. aprila amer. barv. vestern MOZ IZ DOLINE ob 14. in 18. uri, amer. barv. krim. NOČNA PREMIKANJA ob 16. uri, premiera ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 20. uri 4. aprila ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 16., 18. in 20. uri 5. aprila ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 16., 18. in 20. uri 7. aprila amer. barv. krim. KALIBER 20 ZA SPECIALISTA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 2. aprila amer. barv. komed. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 15., 17. in 19. uri 3. aprila amer. barv. risanka POPAJEVA NOVA SERIJA ob 15. uri, ital. barv. vestem KARAMBOL ob 17. in 19. uri 4. aprila amer. barv. komed. ZALIUBLJENI BOLNIČAR ob 18. in 20. uri 5. Bprilu amer. barv. drama VOJNA ZARADI L0LY MADONE ob 18. in 20. uri 6. aprila amer. barv. pust. KARATE JONES ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 1. aprila amer. barv. grozlj. ŽRELO ob 18. uri, slov. barv. drama VDOVSTVO KARO-LINE ZAŠLER ob 20. uri 2. aprila amer. barv. grozlj. ZRELO ob' 16. uri, slov. barv. drama VDOVSTVO KARO-LINE ZAŠLER ob 18. in 20. uri 3. aprila slov. barv. drama VDOVSTVO KA-ROLINE ZAŠLER ob 15., 17. in 19. uri 4. aprila amer. barv. pust. KARATE JONES ob 18. in 20. uri 5. aprila amer. barv. krim. KALIBER 20 ZA SPECIALISTA ob 18. in 20. uri 6. aprila amer. barv. krim. KALIBER 20 ZA SPECIALISTA ob 18. n 20. uri 7. aprila amer. barv. drama VOJNA ZARADI LOLY MADONE ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 1. aprila angl. barv. drama DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA ob 18. in 20. uri 2. aprila angl. barv. glasb. TOMMY ob 17.30 in 20. uri 3. aprila angl. barv. glasb. TOMMY ob 17.30 in 20. uri 5. aprila jug. barv. mlad. VLAK V SNEGU ob 20. uri 6. aprila jug. barv. mlad. VLAK V SNEGU ob 18. in 20. uri 7. aprila ital. barv. drama KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 20. uri Železniki OBZORJE 1. aprila angl. barv. glasb. TOMMY ob 20. uri 2. aprila angl. barv. drama DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA ob 20. uri 3. aprila ital. barv. fant. LJUBI ME, TODA OPRAVI DOBRO ob 17. in 20. uri 6. aprila amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ŠT. 2 ob 20. uri Jesenice RADIO 1. aprila ital. barv. drama GREŠNICA ob 17. in 19. uri 2. aprila nem. barv. krim. JIMMY SE PRIBLIŽUJE MAVRICI ob 17. in 19. uri 3. aprila nem. barv. krim. JIMMY SE PRIBLIŽUJE MAVRICI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 1. aprila Span.-ital. barv. vestem ŠTIRJE DOLARJI ZA MAŠČEVANJE ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 2. aprila angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA oh 19. uri 3. aprilanmer. barv. krim. BlC ob 19. uri Kranjska gora 2. aprila amer. barv. krim. BlC ob 20. uri 3. aprila ital. barv. krim. REVOLVER 20. uri ob Radovljica 1. aprila amer. barv. zgod. KLEOPATRA ob 19. uri 2. aprila angl. barv. pust. V KREMPLJU! LEVA ob 18. uri, amer. barv. zgod. K LEOPAT-RA ob 20. uri 3. aprila japon. barv. risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 10. uri, amer. barv. komed. CIRKUS Z JERRYJEM ob 16. uri, amer. barv. zgod. KLEOPATRA ob 18. uri 4. aprila angl. barv. pust. V KREMPLJI H LEVA ob 20. uri 5. aprila amer. barv. komed. CIRKUS Z JERRYJEM ob 20. uri 6. arila amer. barv. komed. CIRKUS Z JERRYJEM ob 20. uri 7. aprila amer. barv. vestern JOE KID ob 20. uri Bled 1. aprila amer. pust. TRIJE NEPREMAGLJIVI ob 21. liri ' ' 2. aprila amer. barv. drama KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 18. uri, franc. barv. pust. JUDO IN KARATE PROTI BANDI ob 20. uri 3. aprila japon. barv. risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 16. uri, franc. barv. pust. JUDO IN KARATE PROTI BANDI ob 18. uri, ital. barv. drama KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 20. uri 4. aprila amer. barv. zgod. KLEOPATRA ob 19. uri 5. aprila angl. barv. pust LEVA ob 20. uri 6. aprila angl. barv. pust LEVA ob 20. uri 7. aprila amer. barv. komed JERRYJEM ob 20. uri V KREMPUIH V KREMPLJIH CIRKUS Z gledališče Prešernovo gledališče Kranj PETEK, 1. aprila, ob 19.30 za red PETEK -A. Veneziano: BENECANKA; gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta. TRZNI PREGLED JESENICE Solata 12 do 29,50 din, špinača 13,40 din, cvetača 15,16 din, korenček 6 do 9,60 din, česen 42 din, čebula 15,16 din, fižol 21,01 do 26,10 din, kumare 19,26 din, paradižnik 49,30 din, paprika 54,90 din, slive 33 do 35 din, jabolka 8 do 9,70 din, hruške 21 din, pomaranče 10,90 do 11,50 din, limone 15,65 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 dinarjev, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta 21.80 din, sladko zelje 6,10 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 143,70 din, jajčka 1 do 1,99 din, krompir 5 din KRANJ Solata 20 din, špinača 38 din, radič 38 din, regrat 40 din, tvetača 18 do 20 din, korenček 10 do 14 din, česen 28 do 32 din, čebula K) do 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 do 10 din, kumare 28 din, slive 30 din, jabolka 7 do 8 din, grozdje J4 din, pomaranče 11 din, limone 15 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 26 do 28 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 7 do 8 din. kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 22 din, orehi 120 din, med 50 din, žganje 60 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 4 do 5 din TRŽIČ Solata 20 do 40 din, špinača 25 din, regrat 9 do 10 din mer., tvetača 25 din, korenček 12 din, česen 40 din, čebula 15 din, pesa 10 din, kumare 20 din, paradižnik 50 din, paprika 50 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 20 din, pomaranče 14 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din I, kaša 20 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 7,50 din mer., skuta 24 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 12 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 6 din POROČILI SO SE V KRANJU Ankerst Andrej in Lužan Nada, "•Dragoljub in Peruničič Rada V TRŽIČU Matovič Rasko in Meglic Tatjana Zinkovič UMRLI SO V KRANJU Oman Pavel, roj. 1911, Srebrnjak Franc, roj. 1941, Tomšič Lojze, roj. 1908, Mahne Alojzija, roj. 1923, Ferlec Marija, roj. 1890. Dolenc Jože, roj. 1898, Lavrič Andrej, roj. 1893, Kreč Marija, roj. 1890, Smid Anton, roj. 1912, Trtnik Kristina, roj. 1891 V TRŽIČU Rupar Marija, roj. 1912, Bida Ivan, roj. 1908 loterija C C •5 i ■S _ « a w »SE "Z -* * s 4, — "Z* M c « Z 0 41 85 50 30 31705 10.000 81 30 434285 10.000 11 30 01 40 6 20 071 . 80 40686 l.(MH) 861 l.(KK) 229.% 2,000 95911 1.000 160146 10.000 87101 l.(KK) 94731 i.000 7 20 29641 5.000 73547 l.(KK) 23121 5.000 69607 13687 1.000 1.000 82 30 46987 2.000 02 40 548367 10.000 262 80 288477 50.(KX) 82232 5.000 114152 10.000 88 30 217932 10.000 28 70 323252 10.000 46308 1.000 300122 10.000 50998 529248 2.000 10.000 73 30 026508 10.000 83 50 793 100 89 40 3133 500 119 100 2503 500 59269 1.000 18473 1.000 02039 1.000 460343 10.000 451099 10.000 «4W23 KKMM) 15836» 10.000 marta odgovarja Aljoša iz Kranja — Stara sem 23 let, visoka 164 cm, tehtam pa 57 kg. Iz blaga, katerega vzorec prilagam, bi rada imela kostim. Všeč so mi resna in elegantna oblačila. Marta — Za vas sem izbrala model, katerega jakna sega čez boke, je oprijeta in ima koničasto fazono. Zapenja se z dvema gumboma. Krilo je nekoliko razširjeno z zadrgo ob strani ter gubami na sprednjem delu. Dolžina pokriva kolena. Fikus Fikus je prav gotovo ena najbolj razširjenih sobnih rastlin. Hkrati je tudi ena najbolj občutljivih lončnic, čeprav je na videz precej trpežna. Strokovnjaki trdijo, da bi o vsakem fikusu lahko posebej razpravljali glede na njegovo okolje in rast, vendar so tudi splošna pravila, ki veljajo za vse fikuse v vseh prostorih. Fikus je res občutljiv, zato je treba upoštevati nekaj nasvetov. Rastlina naj bo v svetlem prostoru, vendar skrita pred neposrednimi sončnimi žarki in pred prepihom. Vsak peti ali šesti dan jo je treba dobro zaliti: še bolje pa je, če lahko posodo z rastlino za dve uri potopimo v vodo. Tako bo fikus dobil potrebno vlago, ki mu je zlasti v centralno kurjenih stanovanjih vedno primanjkuje. Vsak drugi ali tretji dan je fikus treba umiti in ovlažiti liste. Gnojimo mu vsakih 15 dni, razen pozimi, ko rastlina počiva. Lonec naj bo majhen v primerjavi z velikostjo rastline: tako se odvečna vlaga ne more zadrževati pri koreninah. Fikus presajamo vsaki dve leti in to zgodaj spomladi ali jeseni. Najbolje je, če zemljo že kupimo pripravljeno v cvetličarni ali pri vrtnarju. Doma narejen jogurt Potrebujemo liter mleka in žličko kupljenega jogurta. Mleko prevremo in ohladimo na 42 do 44 stopinj. Dodamo kavno žličko jogurta, premešamo in nalijemo v skodelice ali kozarčke. Posode postavimo na toplo, na rob štedilnika ali v bližino električne pečice. Po dveh urah ali nekaj več, ko se jogurt strdi, ga lahko postavimo v hladilnik. Sprememba temperature mora biti precejšnja, da se ne napravi sirotka in da jogurt ni prekisel. Tako pripravljan jogurt lahko uporabimo za ponovno izdelavo domačega jogurta; če pa nam čez čas takšna priprava ne uspeva več, kupimo za kisanje mleka v mlekarni nov lonček jogurta. Prepečen por Potrebujemo: 1 kg pora, četrt litra čiste juhe iz koncentrata, 2 žlici belih drobtin, 10 dkg sira, drobnjak. Por očistimo, operemo in narežemo na 5 cm dolge koščke. Denemo jih v juho in kuhamo 25minut. Kuhan por odcedimo in predenemo v plitvo posodo, potresemo z drobtinami in sirom, narezanim na kocke ter potisnemo v segreto pečico. Ko se sir stopi, potresemo še z drobnjakom in ponudimo s krompirjevo kašo. J) Zelišča na balkonu Sele zelišča dajo jedem pravi okus, a kaj ko svežih nimamo vedno pri roki. Pomagamo si sicer s suhimi zelišči. Vendar na primer svežega drobnjaka ne more zamenjati nobena suha dišavnica, niti drobnjaka ne sušimo: tudi sveži zeleni peteršilj je vse kaj drugega kot pa posušeno zelišče; ki nima tiste lepe zelene barve in vonja. Na srečo pa so zelišča kaj skromne rastlinice, ki jih lahko gojimo tudi v lončku ali v zabojčkih na oknu ali na balkonu. Zdaj je čas, da si preskrbimo zemljo in semena ter si na oknu uredimo zelenjavni vrt v malem. Tako bo dišeča zelenjava vedno pri roki. Zemljo kupimo pri vrtnarju, ne bo pa je treba menjati vsako leto. Potem ko seme, »ki smo ga kupili, posejemo, na tisto mesto namestimo letvico z napisom, da vemo, kaj smo sejali in kje. Najpogosteje v gospodinjstvu uporabljamo peteršilj in drobnjak. Zdaj je še čas, da ju posejemo v zabojčke. Peteršilj je dveletna rastlina: lahko pa kupimo korenine in jih posadimo na razdalji 10 cm. Peteršilj dodajamo domala vsem slanim jedem: v lističih je obilo vitamina C. Drobnjak vzklije že po kakem mesecu, lahko pa pri vrtnarju kupimo šop drobnjaka s koreninami in ga vsadimo. Dodajmo ga solatam, jajčnim jedem, skuti, omakam, namazu s surovim maslom itd. Majaron sadimo sredi maja. Grmiček dobimo pri vrtnarju. Sveže vejice bomo dodajali mesnim jedem in enolončnicam. Zdaj lahko posejemo tudi koper. Ko rastlina cvete, ji porežemo cvetove. Sveži koper zelo tekne v skuti in smetani, nekaterih solatah, omakah, pri mesu in ribah, nepogrešljiv pa je pri vlaganju kumaric. V aprilu lahko posejemo tudi kumino: na zrelo semenje sicer moramo nekaj časa čakati, zato navadno to začimbo kar kupujemo. Rožmarin je dveletna rastlina, ki jo prav tako kupimo in posadimo v lonček, pozimi pa jo shranimo v nezakurjenem ' prostoru. Rožmarin dodajamo pečenkam in omakam, še posebej pa jedem z divjačino. Zelišča, ki jih bomo tako gojili na balkonu ali oknu, lahko za zimo posušimo: zvežemo jih v snope in obesimo na suho in zračno mesto v senci. Lahko pa jih tudi zamrznemo: Lasje se cepijo Na dolgih laseh, ki jih ne strižemo tako pogosto, se rade pojavljajo razcepljene konice, lasje so krhki, radi se lomijo. Če imamo takšno nadlogo, umivajmo vedno lase le z blagimi šamponi, namenjenimi za suhe in krhke lase. Šampon nanesimo le enkrat, prej pa ga razredčimo s toplo vodo. Po vsakem umivanju nanesimo na lase regenerator. Ko lase sušimo, držimo sušilec vsaj 20 cm od las, da ne poškodujemo konic s previsoko temperaturo. Vsakih šest tednov pa konice za malenkost skrajšamo. lističe oberemo, sesekljamo in razdelimo po majhnih vrečkah ali pa zavijemo tesno v aluminijasto folijo. Lahko pa tudi cele vejice zelišč zamrznemo in shranimo v vrečkah. Bombaž ali bombažna mešanica je tkanina poletja: če bomo izbrali še blago v zelenih ali rjavih odtenkih v športnem »safari« stilu, bomo oblečeni udobno in po modi. Mladi v gasilstvu V soboto, 19. marca, se je na pro-davi v avli leščanske osnovne šole obralo kar lepo število obiskovalcev. Prireditev ie bila posvečena 85. ob- Čiščenje narave Večkrat beremo v časopisih, da otroci čistijo naravo. Odkar smo v Dražgošah zgradili nov spomenik, orihaja k nam vedno več turistov. Nekateri mečejo odpadke po travnikih. Zato je tudi naša vas onesnažena. Pionirji smo se odločili, da bomo čistili našo vas. 17. marca smo čistili okolico spomenika in travnike. Razkropili smo se na vse strani. Vsak učenec je nabral tri polne vreče ali več. Nesli smo jih na smetišče. OdloČili samo se, da bomo vedno skrbeli za red in čistočo okolice spomenika. Ker pa je sedaj lepo vreme, bo vedno več turistov. Starejši so se domenili, da bodo postavili koše za odpadke. Majda Kavčič, Jolanda Lotrič in Milenka Jelene, 3, r osn. šole Staneta Žagarja, Dražgoše letnici Titovega rojstva in njegovi uspešni življenjski poti. Glavno pozornost pa je vzbudil kviz Kaj več o gasilski organizaciji. Uvodno besedo je povzel Viktor Po-gačar, ki je osvetil pomen gasilske zveze v naši občini. Poudaril je, kako potrebno je, da se mladi vključujejo v gasilske vrste. Zato gasilci prirejajo razne nagradne natečaje in kvize, v katerih sodeluje mladina. Ob tej priliki so dobili knjižne nagrade pisci najboljših spisov na temo Preventiva 76. Nato so prišli na vrsto najbolj razburljivi trenutki. Ekipa za ekipo je prihajala na oder in odgovarjala na vprašanja. Zmagala je ekipa iz Kamne gorice, ki je zbrala 256 točk, za kar je dobila priznanje in praktično nagrado. Med tem so se zvrstile deklamacije, zbor leščanskih deklet je zapel venček slovenskih narodnih pesmi, folklorna skupina najmlajših pa se je z radostjo zavrtela po podu in pokazala svojo spretnost. Mislim, da je prireditev spodbudila mlade, da se bodo vključili v gasilsko zvezo pionirjev, kjer bi kot prostovoljni člani s svojim znanjem lahko pomagali ljudem. Majda Pangerc, 7. b r. osn. šole Josipa Plemlja, Bled Na prireditvi ob mednarodnem dnevu invalidov je v kranjskem delavskem iomu prejšnjo soboto nastopil tudi pevski zbor posebne osnovne šole iz Kra tja pod vodstvom Vinka Šorlija. — L. M. — Foto: F. Perdan Učenci osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju so v soboto sodelovali na proslavi v Rovtu pri Planici. Spomnili so se Staneta Žagarja in njegovih tovarišev, ki so tam padli v boju z Nemci. Ob tej priložnosti so izdali posebno številko Brstja, šolskega glasila, ki so ga posvetili spominom na naše hrabre ljudi med narodnoosvobodilnim bojem. Iz glasila objavljamo prispevek učenke*6. d razreda Jerica Strgar, ki je s sošolci obiskala zdaj že pokojno Nartovčevo mamo. Pri Nartovčevi mami Pionirji naše šole smo sklenili obiskati staro ženico, ki je med vojno veliko pomagala partizanom. Sama prebiva v nekdaj mogočni domačiji na samotnem kraju pod Joštom. Hiša stoji na strmi jasi ob robu gozda, v okolju, ki je kot nalašč ustvarjeno za varno sodelovanje s partizani. Nekega popoldneva smo se odpravili na pot s skromnim darilom in polni dobrih želja. Odpret nam je prišla stara ženica. Nekaj časa nas je začudeno gledala, potem pa, ko smo povedali, od kod smo in po kaj smo prišli, nas je spustila v hišo. Bila je bolj majhna, sive lase ji je pokrivala temno modra ruta. Njen obraz je bil preprežen z mnogimi gubami. Vsaka od teh bi nam povedala svojo zgodbo. Z obraza so sijale dobrohotne oči. Prosili smo jo, da bi nam povedala kaj iz svojega življenja. Opisala je veliko dogodkov iz NOB. Spominjala se je, kako je pekla kruh za partizane. Potožila je, da je bila pred kratkim bolna. Tudi o nageljnih, ki so se vsako leto košatih na balkonu, ni pozabila povedati. Za konec smo ji še zapeli in zaigrali. Potem smo se morali posloviti, kajti bližala se je noč. Se prej pa smo ji obljubili, da bomo še prišli. Na to partizansko mamo sem še dolgo mislila. Pismo iz Mojstrane Danes vam pošiljam spis K Pe-ričniku pozimi. Napisal ga je učenec Roman Košir iz 3. razreda. Vsi učenci na šoli so v okviru jugoslovanskih pionirskih iger izbrali nalogo Zelena straža. Naloge so vam gotovo znane, zato vam jih ne bi opisovala. Vsi pionirji so tako odgovorni za red in čistočo v okolici šole in v vasi. Opazujejo in opozarjajo vse, ki onesnažujejo. Izvedli so že prvo očiščevalno akcijo v vasi, očistili so nekaj potokov in parkirni prostor. Tega v enem popoldnevu le tretjino. Zakaj tako, mi ni treba pojasniti. Delo so učenci* vzeli resno. Prvi znaki so že vidni. Na pravilen odnos do okolja pa bomo poskušali opozoriti tudi druge obiskovalce naših krajev. Upamo, da bo tudi ta prispevek le koga spomnil na tisto, kar pozabljamo. Lep pozdrav! Vera Gartner Za prijazno sporočilo se mentorici novinarskega krožka na osnovpi šoli 16. december v Mojstrani zahvaljujemo. Objavljamo pa tudi Romanov prispevek, ki nam bo povedal o neoskrunjeni lepoti zimske narave okrog Peričnika. K PERIČNIKU POZIMI Pomlad je prišla tudi v našo dolino. Vse cveti in brsti. Vsak dan opazim kaj zanimivega. Vse se veseli novega življenja. Zima se je poslovila. Veselim se pomladi, vendar imam rad tudi zimo. Danes so le redki, ki pozimi sede okrog peči in skozi okno opazujejo ples snežink. Ljubiteljev zimskega športa je vsako leto več. Tudi jaz sem med njimi. Rad pa imam tudi sprehode v naravo, ki se mi posebno pozimi zdijo nekaj posebnega. Bilo je jasno jutro. Dolina je bila še v senci, le zasneženi Stenar se je bleščal v soncu. »Danes gremo pa k Peričniku,« sem zaslišal očeta. Hitro smo bili vsi na nogah. »K Peričniku pozimi? Tja hodimo, ko snega ni!« bo morda kdo pomislil. Do Rosa je bila pot preorana. Naprej je bila speljana le smučina. Še dobro, da je bil sneg zmrznjen in se nam ni udiralo. Vrbe ob Bistrici so se lesketale v ivju. Drevje je bilo upognjeno pod težko odejo snega. Le malo stran od gazi sem opazil krmišče. Bilo je polno sena. Po snegu so se prepletale sledi divjadi. Koča pri Peričniku je bila zaprta. Okrog koče je bilo polno sledi lisice. Gotovo se je spomnila na kokoši, ki jih je poleti videla v ogradi. Kako lepo bi si z njimi potešila lakoto! Tvegala bi celo pot mimo volčjaka. Tišino je pretrgal žvižg. V plazu na drugi strani Bistrice smo zagledali gamsa. Z žvižgom je opozoril ostale, da niso več sami. Čudno; poleti slišimo prav do koče bučanje slapa. Tisti dan pa je bilo mirno. Skalovje, čez katerega tako mogočno pada voda v globino, je bilo vkovano. Zdelo se mi je, da je bil še sneg bolj bel kot v vasi. Nikjer papirja in drugih odpadkov. Zrak je bil čist, nobenega vonja po dimu in premogu. Tišina! Le sinička seje oglašala med vejami. Čutili smo lepoto narave in se zavedli, kako pomembno je varstvo okolja. Vsi ljudje morajo spoznati, da s tem, ko čuvajo naravo, čuvajo sami sebe. Ko smo se vračali domov, sem bil poln lepih vtisov. Močno sem si želel, da bi bilo v Peričniku in ob poti do njega tako čisto in vabljivo tudi sedaj, ko ni več snega, bo pa vsak dan več obiskovalcev. Ljubezen Tako sram me je, ko gledaš me. Tako toplo mije, ko gledam te. Tvoj smeh je zame raj inje kot pomladni maj. Mojca Kalan, 7. d r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj 1 2 3 4 5 6 1 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 \ 20 21 22 23 24 *> • 26 27 28 29 ■ 30 32 A 33 ■ 35 ■ 38 44 39 ■ 40 41 42 1 46 47 48 ■ 49 50 ■ 55 S2 53 54 56 57 Vodoravno: 1. polje v sestavljenkah, tudi agri, 5. pomladanski mesec, mesec norčavosti, 9. puč, prevrat, udarec, 13. familija, rodbina, 15. priprava za njuhanje, 17. doslužen vojak, starosta, zaslužen starejši delavec, 18. prihodnji čas v slovnici, prihodnjik, futur, 19. medmet za klic konju, naprej, tudi glas pri smehu, 20. junak orientalske pripovedi, vodja 40 razbojnikov, 22. predlog, 23. ime junaka Balzacovega romana »Striček P.«, 25. pravoslavna sveta podoba, 26. apel, 28. začetek tekmovanja, odlet letala, itd., 30. kip ali slika golega telesa, 31. stara naselbina blizu severozahodne obale Male Azije, prizorišče Trojanske vojne, 32. kazalni zaimek, 33. vbod žuželke, tudi barva pri kartah, 35. glavno mesto Italije, 36. sto kvadratnih metrov, 37. orientalski, predvsem muslimanski pozdrav, selam, 39. eden od voditeljev francoske revolucije, Jean-Paul, 41. največja kopenska žival, 43. indijansko plemensko znamenje, 45. blago, 48. del valovanja, 49. napadalec, 51. rastlina brez pravih cvetov, ki raste na vlažnih, senčnih krajih, 52. prekinitev nosečnosti, splav, 54. opis bojnega pohoda, 56. večje vokalne in instrumentalne skladbe za soliste, zbor in orkester, 57. rabinov urad, funkcija in čast rabina, judovskega duhovnika, Navpično: 1. kratica za adverb, prislov, 2. moralna zabloda, pregreha, 3. spretnost, ročnost, izurjenost, 4. vrv, konop, 5. letopis, kronika, 6. brezglavost, paničen strah, splošna zmešnjava, 7. naslov španskih in portugalskih prinčev, 8. ime znane odvetnice in pisateljice Prennerjeve, 9. vrsta lepila, 10. poklon, dar, 11. prikrito merjenje na kaj, namigovanje, 12. Cigan, 14. kratica za Irsko republikansko armado, 16. vrtna lopa, 21. šport trdih pesti, 23. medmet, tiho!, 24. slovensko ime za meseca julij in avgust, mali in veliki s., 26. kdor krmari, 27. nekdanji ruski monarh, 29. tenka mrežasta volnena ah svilena tkanina, imenovana po francoskem mestu Tulle, 31. tračnica, 34. kirurška nit za šivanje tkiv pri operacijah, angleško catgut, 35. nekdaj zelo popularna španska popevka, špansko žensko ime, 37. grški zakonodajalec, atenski politik in eden izmed sedmih grških modrijanov, 38. ameriški izumitelj telegrafskega aparata in po njem imenovana abeceda, Sammuel, 39. kdor se poklicno ukvarja s klanjem živali, izdelovanjem mesnih izdelkov, 40. slovenski politik in pesnik, prvi predsednik Slovenske matice, njegov politični uspeh je gorenjska železnica, Lovro, 41. sestrin mož, 42. ena najvažnejših evropskih rek, nemško Elbe, 44. znak za kemično prvino telur, 46. osnova, podlaga; oporišče, 47. poldrag kamen različnih barv, kalcedon, 49. oče, 50. otok v Jadranskem morju, jugovzhodno od Krka, kjer je bilo italijansko koncentracijsko taborišče, 53. skrajni konec polotoka, 55. avtomobilska oznaka za Bihač. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Večni šah Večkrat, posebno na turnirjih, se partije končajo neodločeno, ali kot temu pravimo remi. Kdaj torej zabeležimo neodločen izid igre? Razdelitev točke je mogoča na več načinov. Neodločeno se lahko konča igra PO DOGOVORU, ko eden od nasprotnikov predlaga v izenačenem položaju remi, drugi pa se s predlogom strinja. PONAVLJANJE POTEZ ima za posledico remi, če se ista pozicija ponovi trikrat. Točneje, igralec, ki želi odigrati potezo, s katero bo tretjič ponovil pozicijo, zahteva remi pred odigranjem te poteze. Turnirski sodnik preveri upravičenost zahteve in odobri delitev točke. Neodločeno se igra konča tudi z večnim šahom in s patom. VEČNI ŠAH prikazujemo z dvema primeroma (Diagrama 20 in 21). Rešitev nagradne križanke z dne 25. marca: 1. trakt, 6. Kiril, 11. Mostar, 12. Ataman, 14. menu, 15. nedra, 17. eden, 19. O ta, 20. manuali, 22. Ana, 23. Se, 24. Valentina, 26. Au, 27. topol, 29. Rae, 30. dlesk, 32. radič, 34. Dibai, 35. JO, 36. animacija, 40. TR, 42. alt, 44. anemona, 45. INA, 46. Zore, 48. ekipa, 49. kviz, 50. gorile, 52. Ortnek, 54. sonet, 55. Tatar. Izžrebani reševalci: prejeli smo 87 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Ludvik Glavač, 64000 Kranj, Jama 19; 2. nagrado (60 din) Ana Gasperič, 64000 Kranj, Stara c. 6; 3. nagrado (50 din) Janja To-mazin, 64290 Tržič, Cankarjeva c. 14/1. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 5. aprila na naslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. 2. ... 3. Da6 + 4. Db« + K (K Kb8 itn. 1. Lg3: ! Diagram 20 Na diagramu 20 črni preti /. matom. Beli, fci je na potezi, skuša grožnjo odstraniti. Vendar, karkoli poskusa, mu to neposred-n« ne uspe, npr. po 1. De4 + in nato 2. DO: 6»"ni igraDh2: mat. Vendar je v poziciji skrita možnost resit-v*. in sicer pot, ki vodi v remi z večnim Šahom: 2. Tfdl: 3. Khl 4. Kgl Lh2 + Lg3 + Lh2 + itn. od vsepovsod Diagram 21 1. Da« + Kb8 2. Db6 + Dama ni dotakljiva, saj se kmet c7 ne sme pomakniti z diagonale f4 — b8! Drugi primer demonstracije večnega saha je iz partije RABAR — SMEDEREVAC (X. Sampionat Jugoslavije, 1955), na diagramu 21. Rešitev je naslednja: Edino po 1. ... Tfl: + 25. Sfl: črni nima pravega nadaljevanja. Večni sah s ponavljanjem potez te rešitve je zelo tipičen in se ga velja zapomniti! dr. S Bavdek Največje žrelo Največje žrelo na svetu ima ognjenih A so na japonskem otoki/ Kiošu. stožec lave je visok 1592 metrov, krater pa je elipsaste oblike in ima obseg 115 kilometrov. Notranje stene kraterja so visoke do 600 metrov. Prva sončna ura V 15. stoletju pred našim štetjem je dal egiptovski faraon Tutniozis III. postaviti obelisk, ki je služil za napovedovanje časa. Lahko ga imamo za prvo sončno uro v zgodovini. Faraon /e potem dal postaviti še več sončnih ur in dal narediti celo nekaj prenosnih. izbrali smo za vas Otrokova posteljica naj bo vesela. V Murkini MODI v Radovljici dobite takole poslikano tkanino za posteljnino, lahko si pa omislite tudi enake zavese v otroški sobi. Širina 140 cm. Barve: oranžna, modra. Cena: 38 din za m Spet je moden žamet. Precej tankega, kakršen je zdaj iskan za kratke jopice, obleke in krila, dobite v rdeči, temno rjavi, črni in modri barvi na Kokrinem oddelku metraže v GLOBUSU. Uvožen je iz Indije. Cena: 72,60 din Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE V samopostrežni trgovini ŽIVIL v GLOBUSU se pa dobe gobe v slani vodi, ki jih lahko vsestransko uporabimo (za omako, juhe, pice, pražene z jajčki, za zrezek z gobami itd.). Uvožene so iz Madžarske. Cena: neto 400 gr 47,35 din neto 230 gr 29,46 din (13. zapis) Seveda bi že rad pričel pripoved o času velike domovinske vojne, ki se je tako strahotno dotaknila teh lepih krajev pod Begunjščico, posebno doline Drage, »kjer murke cveto« .. . Toda moram le prej še pokramlja-ti o starih stvareh, ki so bile tu že prej — tako mi bo vrelec besed o tragičnih in herojskih dogodkih tekel bolj čisto, nemoteno in sproščeno. ČEZ SEDLO PREVAL Nekaj sem o Prevalu, širokem sedlu z opustelo planinsko planšarijo, že zapisal. No, potem pa sem še prebral, da tudi geograf Melik in arheolog Valič domnevata, da je bila pot čez Preval znana in uporabljena že v predzgo-dovinskem času. Na parobku, ki se vleče izpod travnatega dela gore Begunjščice, naj bi stara pot vodila pod Gradiščem (danes je to le še ledinsko ime), ki pa je še sedaj označeno (zavarovano na pristopnih mestih) s kamnito ogrado. No, točno povedano, to staro, prastaro gradišče je stalo na ravnici Njivici pod Jamarskim vrhom. Dokaz za obstoj nekdanjega človeškega bivališča: najdba ostankov keramike in kosti živali, ki so bile našim prednikom najbrž glavno hranilo. Čez Preval (1309 m) danes ni zložne poti — nekoč pa je bila celo kolovozna. Toda potres ali erozija sta bila vzrok, da se je v sotesko vdrlo skalovje in da je voda preplavila staro pot. Prav pa bo, da le povem, kako priti čez Preval k Sv. Ani pod Ljubeljem. Kakih 200 m nad križiščem poti (levo na Begunjščico, desno na Preval) na koncu doline Drage greš čez prodišče »medvodje« proti razdrtim stenam. Ves čas skozi soteske ob vodi, mimo lepih manjšin slapov, nato pa po lestvi (že precej trhli!) čez skalno stopnjo. Potem spet v grapo in skozi gozd na Preval. Tu je bila nekoč obljudena planšarija, zdaj je le še zasilno zavetišče za ob »hudi uri«. Omeniti še moram miniaturr botanični vrtič nedaleč od razpotja v med vodju. Še to: v jami Zijalki, v prisojni steni pred razvalinami gradu Kamna, so našli ostaline iz starejše bronaste in halštatske dobe. RAZVALINE NAD SLATNO Ze v Valvasorjevem času je bil grad Stari Gutenberg (ne zamenjaj z Gutenbergom ali Hudim gradom nad Bistrico pri Tržiču) nad Slatno v razvalinah. Samo te je še mogel stari polihistor prikazati v bakrorezni podobi vse Slave kranjske dežele. — Pravi pa Valvasor, da se je grad sprva imenoval po lastniku »Glantz« — pač zato, ker je bil z gradu tako »bleščeč« razgled po dolini in ravnini. Pozneje je grad prešel v roke Lambergov. Leta 1557 ga je namreč kralj Ferdinand podaril Jakobu Lambergu. Zato so se le-ti odtlej imenovali »gospodje s Kamna in Gutenberga«. Gutenberg — odkod to ime? Mar od Dobrče — Dobre gore (Gutenberg!)? Vendar tu najbrž o kaki gorski dobroti ne bi smeli govoriti — prej o hrastih na tej gori. Dr. Jakob Prešeren je zapisal: Nemško ime Gutenberg ni nič drugega, kakor prevod za Dobrčo v napačni domnevi, da pomeni »dobr« nemški »gut«. Izvira pa ime Dobrče v resnici iz staroslovenske besede »dobr« — hrast. In teh je še danes dosti na različnih mestih v Dobrči. Domnevati smerno o povezavi zrušenja skal pod Prevalom in zrušenja Starega Gutenberga nad Ste že jedli potpete iz pazinskih puranov? V Centralovi DELIKATESI imajo že pripravljene zamrznjene in jih lahko damo direktno na žar ali olje, pa je poslastica gotova. V zavojčku so trije kosi. Cena: 19,57 din Slatno — oboje je zrušil hud potres še pred stoletji! Kaže, da je bil tu mali epicenter. PRVI TALCI Stojimo na cesti pred Slatno. Prav tu, od koder smo se povzpeli v breg, da bi našli ostanke razvalin Starega Gutenberga, se je okupator izživel v svojem prvem besu: dne 2. avgusta 1941 so nacistični zločinci privezali na lesene stebre štiri naše zavedne rojake in jih ustrelili. Bili so to: Leopold Dremelj, brivec (roj. 3. 8. 1921) iz Kamnika; Mirko Exler, trg. pomočnik (roj. 19. 4. 1921) iz Kamne gorice; Alojz Glavič, pečar (roj. 4. 4. 1914) iz Mengša; Ignac Hren, strojar (roj. 13..7. 1909) iz Kamnika. Danes stoji v brezini nad cesto trostrani obelisk — v spomin prvim talcem, ki so jih ustrelili na begunjskem področju. Šele potem je sledilo streljanje talcev v Dragi (štirih že 6. 8. 1941 in desetih 9. 8. 1941), kar pa bom še opisal v enem od prihodnjih zapisov. Prav tu, kjer se je okupator prvič tako »junaško« znesel nad zvezanimi, pretepenimi in neoboroženimi možmi, pa je bil tudi začetek tako imenovane »Partisanenstrasse«, še raje označene v jeziku nadutih Švabov kot »Banditenstrasse«. Kajti za okupatorjeve transporte ta najbližja povezava s Tržičem nikoli ni bila varna. Raje so jo obšli po velikem ovinku — kajti tu niso imeli več opravka z izmučenimi zaporniki, ampak z nevarnimi, hrabrimi partizani! Spomenik pri Slatni, na mestu streljanja prvih talcev (2. 8. 1941) GRAD MED TRNJEM Ali smemo še danes tako imenovati gradič v Dvorski vasi pri Begunjah? Valvasor je namreč tako razlagal ime gradiča Tormetsh ali Dermitsch. Da je deželno ime »grad Ternice« — torej je to Dornlein! V njegovem času (v drugi polovici 17. stoletja) je bilo še polno trnja okrog gradu. Sprva je bil gradič v lasti Gallenbergov, pozneje — v letu 1689, ko ga je Valvasor opisoval, je bil gradič posest grofa Jurija Lamberga. V novejšem času so rekli gradiču v Dvorski vasi »Baronov grad«. Pač po zadnjem lastniku baronu Leonu Bajonu. — Njegova vdova, po rodu Avstrijka, simpatizerka partizanov, se je v dneh, ko je šlo za osvoboditev begunjskih zapornikov, dobro izkazala: šla je s partizanskim ultimatom med razkačene gestapovce v begunjski grad! No, o tem njenem dejanju bom še pisal, ko dospem v pripovedi do pomladi leta 1945. Danes služi gradič v Dvorski vasi kot depandansa begunjske Psihiatrične bolnišnice. Nosi pa še vedno ime Klimatsko zdravilišče »Tone Čufar«. Celih 25 let je služilo okrevanju bolnih borcev in aktivistov. Gradič v Dvorski vasi — klimatsko zdravilišče »Tone Čufar« RADIO 4.30 «.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.25 l.r).;l(> 15.45 Hi .00 17.00 18.05 18.45 19.35 19.45 20.00 21.15 21 30 23.05 0.30 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik M ladina poje Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Sadovnjak spomladi Veseli domači napevi Priporočajc vam lz dela Glasbene mladine Slovenije S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel Dečo Žgur Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Bojan Adamič Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za nase izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naSih krajev Vas gost Sinfonietta in concertino Glasbena skrinja S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nas podlistek - 11. Giacomelli: Crtice 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevcem Edvinom Fliserjem 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 G. Verdi: Don Carlos — nov posnetek ljubljanske Opere 2L35 Vidiki sodobne umetnosti 21.50 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA TV Ljubljana 8.00 Colargol 8 15 Lisjak na Boču H.35 V znamenju dvojčkov: 0 zaspanem zajčku 8.55 P. Zidar: Utonilo je sonce !).fri Narava Japonske 10.00 Prva pomoč 10.20 C'as, ki živi: Jelenov žleb 10.53 P. Heriat: Boussardelovi 15.25 Nogomet Olimpija : Zagreb — prenos 17.15 Letanje z zmaji 17.30 Obzornik 17.45 Starec in otrok — francoski film 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Afriftka kraljica - ameriški film 21.40 M oda za vas 21.50 TV dnevnik 22.05 625 22.25 Popevke Evrovizije — posnetek iz Londona Oddajniki II. TV mreže 10.00 TV v soli 15.25 Nogomet Olimpija : Zagreb 17.15 TV dnevnik i 7.35 TV koledar 17.45 Dobrodošli 18.45 Prijatelji glashe 19.30 T V dnevnik 20.00 Variacije - humor oddaja 20.30 Dokumentarna oddaja 20.59 London: Pesem Evrovizije 77 — prenos 23.00 Poročila TV Zagreb 16.45 Folklorni ansambel Tanec 17.15 Rokomet Radnički : Spartak (Kijev), ■ ženske 18.20 Zagrebška kronika 18.35 Jenny - TV nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.30 K oreografija G. Ralanchinea 21.30 24 ur 21.35 Ljudje iz kolone — dokum. oddaja 22.05 Športna sobota TV Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Okteti lesne industrije 8.55 625 9.35 H. de Balzac: Blišč 4.30 8.07 8.42 9.05 10.05 11.00 11.15 13.20 13.45 14.05 17.50 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 NEDELJA Dobro jutro Radijska igra za otroke: Nedeljska jutra Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Na naši ulici Pogovor a poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Ray Conniff in Burt Bacharach z zboroma Nedeljsko popoldne Radijska igra — B. Čopič-N. Didič: Doživljaji Nikoletine Bursača Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Glasbena tribuna mladih Literarni nokturno — A. Buchwald: Brki in sreča Plesna glasba za vas Chopin in Debussv Pop, ročk, beat Če še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščbo V svetu glasbene variacije Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja (4.08 Glasba ne pozna meja 15.00 Fet pedi 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.15 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Knjižni klub 23.00 Iz opusov Brede Sček in Marka Zigona 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije in beda kurtizan — nadaljevanka 10.35 Raziskovalci 11.30 Kmetijska oddaja (Bp» 12.30 Poročila 13.30 Križem kražem 13.45 Pisani svet 14.20 Planica 77 15.05 Taksi za Tobruk — francoski film 16.35 Poročila 16.40 Košarka Bosna : Crvena zvezda — prenos (Sa) 18.15 Moda za vas 18.25 Okrogli svet 18.40 Parada tri srca — zabavnoglasbena oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 F. Žižek: Ipavci — Benjamin 21.10 Popotovanje: Jajce 21.35 TV dnevnik 21.50 Jazz na ekranu: Basic Jrain 22.10 Športni pregled (Sa) Oddajniki II. TV mreže 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.00 Pop parada 21.(K) 24 ur 21.20 Lepotica dneva— celovečerni film TVZ 9.50 10.00 11.(K) 11.30 13.55 14.25 15.10 19.30 20.05 21.20 21.50 22.10 a greh Poročila Otroški spored Narodna glasba Kmetijska oddaja Gledalci in T V Veliki detektivi — serijski film Nedeljsko popoldne TV dnevnik TV nadaljevanka Dokumentarna oddaja TV dnevnik Športni pregled 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Revijski orkestri Kmetijski nasveti: Krmljenje govedi ob prehodu na zeleno klajo ali pašo Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naši znanstveniki pred mikrofonom Vrtiljak Stiu'io ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci M inute z ansamblom Tonet a Žagana Kulturni globus Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno — B. Bagola: Resnično vseeno Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov kri že m kr a ž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretj 1905 19.40 20.15 20.35 21.00 21.40 23.10 23.55 i program Snidenje s komornim zborom RTV Ljubljana Znani skladatelji — sloviti izvajalci Ekonomska politika Neznani Weber Naš eksperimentalni studio Večeri pri slovenskih skladateljih: Milan Stibilj Sezimo v našo diskoteko Iz slovenske poezije 1.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja. PONEDELJEK TV Ljubljana 8.10 TV v šoli: Nevarna vojska. Masa in teža, Kako rastem, Makedonščina (Zg) 9.30 TV v šoli: Za najmlajše, Metalurgija (Sa) 10.05 TVvšoli:' Srbohrvaščina, Po dolini M lave (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.15 Vrtec na obisku: Ulovi me 17.25 Narava Japonske — serijski film 17.50 Obzornik 18.05 Osebna nega: Obrazne maske 18.15 Zobozdravstvo: Odrasli smo, ukrepajmo pravočasno 18.30 Dogovorili smo se 18.45 M ladi za mlade (Sa) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 B.Zupančič- M. Klopčič: Zadnja šolska naloga — TV drama 21.00 Kulturne diagonale 21.45 TV dnevnik 22.00 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — posnetek iz Birminghama Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.00 Živel je car 18.15 Test 18 25 Birmingham: svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — prenos 20 oo Sport na oddaja 2030 Izkušnje - aktualna oddaja 9.05 9.30 10.15 ,11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 2000 20.30 21.32 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Radijska šola za srednjo stopnjo: Braniti domovino je naša pravica in dolžnost Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Priprava setvišča za sladkorno peso Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Pota sodobne medicine: Zdravilišče včeraj, danes, jutri Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Silva Stingla Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — I. Czurka: Krtača za čevlje Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — L Anenskl: Pesmi Popevke se vrstijo I)ixieland parada z orkestrom Bob Crosbv Popevke za vse Z opernega in koncertnega odra Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Ljubezen v svetovni književnosti 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi ■ 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom Toneta Janša 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 G. Rossini: odlomki iz opere Italijanka v Alžiru 20.00 Znanost in družba 20.15 Vsa zemlja bo z nami zapela 20.35 Dve sonati — Marjan Kozina, Mihovil Logar 21.00 Dnevna kronika 21.10 Amerikanec v Evropi — celovečerni film 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Budimpeštanski glasbeni večeri 22.20 Glasba z godali 23.55 Iz slovenske poezije TVZ do 18 18.15 18.45 19.30 20.00 21.05 21.50 22.10 a greh 15 isto kot na odd. II. TV mreže Slovaška literatura Mladi za mlade TV dnevnik D. Sabljakovič: Obisk - TV drama 150 let hrvatskega glasbenega zavoda v Zagrebu Colombo 76 — dokumentarni film TV dnevnik 4 i; Osnova scenarija Zadnja šolska naloga je novela Bena Zupančiča Življenje za smrt, obogatena z nekaterimi snovnimi elementi iz novele Brez naslova in junaka. Te elemente je prevzel scenarist Matjaž Klopčič tako, da se smiselno vključujejo v osnovno idejno zamisel. Vojna tema TV igre je podana skozi usode junakov; njihovemu intimnemu svetu v času velikih odločitev posvečata avtorja svojo pozornost. Skozi oči mladih junakov-ilegalcev, skozi njihove stiske in iskanja doživljamo brutalnost vojne, hkrati pa tudi najvišji vzpon človeške zavesti, ko se junaki v imenu višjih ciljev odrekajo svojemu lastnemu življenju. — V glavnih vlogah bomo srečali Radka Poliča, Tanjo Po-beržnik, Zlatka Šugmana, Poldeta Bibiča, Dareta Valiča in druge. TV Ljubljana 8.00 TV v šoli: TOZD, Naftne poti, Meritve, Nemščina, TV vrtec. Razvoj življenja (Zg) 10.00 TV v šoli: Kemični viri energije, Glasbeni pouk (Bg) 14.00 Birmingham: svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — prenos (EVR) 16.05 Šolska TV: Oborožene sile SFRJ 16.50 Birmingham: svetovno prvenstvo v namiznem tenisu (EVR) i 7.35 V znamenju dvojčkov: Trije pujski 17 55 Obzornik 18.10 Pika Nogavička - serijski film 18.45 TV trimski test 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kntike 20.45 A.J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — nadaljevanka 21.35 P. I. Čajkovski: Labodje jezero — 1. del predstave Bolšoj teatra 22 35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Dobro juto Glasbena matineja Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Aktualni problemi marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahke glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Hranilna vrednost paše in klaje Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — P. V orane: Listnica uredništva Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Pesmi s socialno in borbeno tematiko Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Latinos Ob 75-letnici skladatelja Danila Svare S festivalov jazza Literarni nokturno — M. Kapor: Leteti, leteti Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Glasba za čembalo Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Serenada po polnoči Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 17.35 17.45 18.15 19.30 19.55 21.30 21.50 22.15 TV koledar Skrivnosti morskih globin Dokumentarna oddaja TV dnevnik Genova: košarka ALCO : Jugoplastika — prenos 24 ur Mladinski jazz klub Znanost TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Naš čas - aktualna oddaja 20.50 Požari, „ skupna nevarnost 21.10 Dokumentarni film 21.30 To je fašizem -celovečerni film 23.30 TV dnevnik TV Ljubljana 8.10 TVvšoli: Elektronika, Vesela knjižnica, Slovnica (Zg) 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Reportaža (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 15.25 Neapelj: nogomet Napoli : Anderlecht — prenos (EVR-Lj) 17.15 K. Grabeljšek: Moje akcije — serija 17.30 Ukročeno oko — dokum. film 17.55 Obzornik 18.10 Spekter 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Brezovica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2000 Film tedna: Na samem v gozdu 21.40 Včeraj, danes, jutri: Kdo potrebuje sexoramo? 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.65 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Vokalna glasbena ustvarjalnost skladatelja Vilka Ukmarja 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 Minute z domačimi koncert anti 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Louis Aragon 21.50 Razgledi posodobili glasbi 23.05 Komornoglasbeni opus Alojza Srebotnjaka in Blaža Arniča 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.06 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 ČETRTEK Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Slovenski mali vokalni ansambli Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Kritični Čas v čebelni družini Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Enajsta šola Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Slavko Znidaršič Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer — Svetovna klasika: Stephane Mallarme Lepe melodije Iz hrvaške in srbske solistične literature Literarni nokturno - M. Bor: Baladni motivi Paleta popevk in plesnih ritmov Lahka kri Pop, ročk, beat Fragmenti iz simfonij in koncertov Vaš gost Jazz s plošč Nepozabne popevke Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 17.35 T V koledar 17.45 Mali svet 18.15 Znanost in tehnika 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 23.00 TV dnevnik TV Zagreb isto kot na odd. II. T V mreže ČETRTEK TV Ljubljana 8.00 TV v šoli: Čile, Pogovor s Tonetom' Pavčkom, Elektronska obdelava podatkov (Zg) 9.00 TV v šoli: Francoščina (Sk) 9.30 TV v šoli: Samoupravljanje všoli(Sa) 10.00 T V v šoli: Reportaža, Risanka (Bg) 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 15.00 Šolska T V: Oborožene sile SFRJ 17.20 Colargol 17.35 Obzornik 17.55 Poljudnoznanstveni film 18.45 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Variacije - humoristična oddaja 20.30 V Živo: Kaj je z vodo?, vmes Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica 18.15 Ali morda veste 19.15 Vreme in počitek 19.30 Siva obala - nadaljevanka 20.25 Košarka Mobilgirgi : Makali — prenos 22.05 24 ur 22.15 Dokumentarna oddaja TVZ do 19 19.30 20.00 20.55 21.45 22.00 22.20 a greh 30 isto kot na odd. II. TV mreže TV dnevnik Argumenti 77 A. Marodič: Poti in stranpoti Dokumentarni film o Titu TV dnevnik Vrtovi — baletna oddaja 8 TV Ljubljana 8.10 TV v šoli: Matematika, Gobe, Makedonščina, Ruščina, TV vrtec, 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 16.00 16.15 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Aktualni problemi marksizma Mehurčki Z vami in za vas Tam ob ognju našem Instrumenti v ritmu Top albumov S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Čustveni svet računalnika Ruperta Z velikimi zabavnimi orkestri Minute za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 Zinka Kune in Leonard Warren v Verdijevih operah 20.35 Karo! Pahor: Koncertne etude 20.45 Kultura danes 21.00 Javni koncerti 22.15 Pesmi za zbor in orkester 23.55 Iz slovenske poezije 8 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 13.50 14.05 14.15 14.30 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo: Kaj je bilo prej? Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem PoTalijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti: Cepljenje gozdnega drevja Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Pastirček in kako se je ženila veverica Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Maksa Kumra Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Glasba za godala Nočni znanci Mojstri jazza: Tone Janša Revija popevk Minute ob klavirski glasbi Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kaj je bilo prej? 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra - B. Meyer-I. Vrkljan: Slika 19.57 »Danza leggiera« — iz slovenske solistične glasbe 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz komorno- glasbenega opusa Cesarja Francka 23.15 Iz jugoslovanskih oper 23.55 Iz slovenske poezije ta teden na TV Sobota STAREC IN OTROK je skoraj docela avtobiografski film, saj je tudi režiser Claude Berri preživel vojna leta skrit na francoskem podeželju. Tako lahko razumemo izjemno iskrenost in neposrednost v ljubezni, ki se rodi med židovskim dečkom in starima zakoncema v času fašistične okupacije. Zgodba se odvija daleč od vojne vihre v hribovski vasi, kamor se zateče židovski deček. Starec, pri katerem živi, je izrazit antisemit, v srcu pa dobričina. Deček premaga starčevo rasistično pojmovanje sveta in ga »spreobrne«. Film se ponaša s številnimi nagradami, posebno odliko pa zasluži igralec Michel Simon. Čeprav AFRIŠKA KRALJICA ni umetnina, jo ima režiser John Huston najrajši. Res vsebuje film svojevrsten šarm, največ po zaslugi obeh glavnih igralcev (Humphre.v Bogard, Katherine Hepburn). Zgodba nam predstavlja Rose in njenega brata, ki kot misijonarja živita v vzhodnoafriški džungli. Obiskuje ju Charles Alnut s svojo ladjico Afriško kraljico. To je čas začetka vojne, Nemci zasedejo in požgejo vas, Rosinega brata ubijejo. Charles in Rose se na Afriški kraljici prebijata po reki, dokler ju Nemci ne ujamejo ... Nedelja Negostolju.bna libijska puščava je bila med vojno prizorišče hudih bojev med Rommelovimi četami in zavezniki. Režiser Denis de la Patellier je zgodbo filma TAKSI ZA TOBRUK postavil v to okolje. Predstavlja nam zavezniško kontrolo, ki s svojim terenskim vozilom preseneti podobno nemško posadko. V slednji ostane živ le oficir, ki se v vročem puščavskem soncu skupaj z zavezniki prebije v oporišče. — V glavnih vlogah: Lino Ventura, Charles Aznav.our, Hardy Krtlger. Torek Nocoj predvajamo prvi del baletne predstave, ki je bila 20. februarja letos v moskovskem Bolšoj teatru. Predstava LABODJE JEZERO na glasbo Petra Iljiča Cajkovskega je imela tokrat še posebno slavnostno obeležje. Minilo je namreč sto let od prve postavitve tega baleta. Zal bomo spremljali predstavo — drugi del bo na sporedu prihodnji teden — v črno-beli tehniki. V glavni vlogi pleše slovita sovjetska balerina Maja Phseckaja. Četrtek Kakšno je stanje našega vodnega bogastva, če vemo, da so na Slovenskem le še štiri čiste reke, vse ostale pa so se spremenile v smrdljive kanale, kamor spušča industrija odpadne surovine? Kakšen je odnos do varovanja našega okolja, ki povzroča nenehne zastrupitve vodnega življenja in kako deluje na varovanje okolja današnja potrošniška miselnost? O tem bo govorila današnja oddaja V ŽIVO, ki nosi naslov Kaj je z vodo. Oddajo bo vodil Peter Likar. 10.00 14.10 17.05 17.18 17.50 18.05 18.40 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 21.05 22.00 22.50 Dnevnik 10 (Zg) TV v šoli: Angleščina, Zgodovina (Bg) TV v šoli - ponovitev (Zg) Križem kražem Morda vas zanima: CQ,CQkličeYU 3 Obzornik Tuja folklora: Klasični plesi in pesmi Indije Prva'pomoč Japonski športi: Aikido Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar P. Heriat: Boussardelovi — nadaljevanka Razgledi: Sled zločina U lice San Francisca — serijski film TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Modri plašček — otroška serija 18.15 Družbena tema 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Na 625 črtah 21.00 Dnevna kronika 21.15 »Cemerata Hungarica« — glasbena oddaja TV Zagreb 16.4» Za prosvetne delavce od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Odrske luči - zabavnoglasbena oddaja 20.50 Prizori iz zakonskega življenja — nadaljevanka 21.40 Portreti 22.25 TV dnevnik A 10000 značk LOKA KAVA, ki so namenjene vam-kupcem LOKA KAVE Dobitnik kupona v 200g zavojčku LOKA KAVE je dobitnik značke LOKA KAVA Dobite jo pri prodajalcu s predloženim kuponom. okus in aroma vaših želja GRADITELJI POZOR! Komunalno podjetje IDodoVod Kranj, Koroška c. 41 vam nudi vse vrste vodovodnih storitev, izdelavo hišnih vodovodnih instalacij ter zemeljska in gradbena dela, ki so v zvezi z vodovodnimi deli. Dela opravljamo hitro, kvalitetno in po zmernih cenah. Vse informacije dobite pri podjetju ali po telefonu 21-24«. Ob letošnjem jubilejnem 40. letu ZK čestitamo vsem občanom in poslovnim partnerjem. Pogoji: pod 1.: pod 2. ELEKTRO GORENJSKA, skupnost TOZD preskrbovalnega območja Kranj, Cesta JLA 6/III, n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu skupnih služb objavlja naslednji prosti delovni mesti v finančni službi: 1. tehnika za obračun prometnega davka, 2. luknjača verificerja ekonomski tehnik s 3-letno prakso ter poznavanje predpisov s področja prometnega davka. Delo se združuje za določen čas (nadomestilo delavke na porodniškem dopustu), ekonomski tehnik z 2-letno prakso. Delo se združuje za določen čas (nadomestilo delavke na porodniškem dopustu). Poizkusno delo za obe delovni mesti je 2 meseca. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave v časopisu na naslov: ELEKTRO GORENJSKA - skupne službe, 64000 Kranj, Cesta JLA 6/III, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. A Razpisna komisija Cestnega podjetja v Kranju ponovno razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje OE gradbeni materiali Pogoji: dipl. gr. ing. in 5 let prakse na vodstvenem delovnem mestu v gradbeni operativi ali industriji gradbenih materialov. Za razpisano delovno mesto se zahteva, da ima kandidat družbenopolitične in moralno etične lastnosti. Kandidati za razpisano prosto vodilno delovno mesto naj vložijo prijavo v zaprtih ovojnicah, na katerih naj napišejo poleg naslova delovne organizacije še besedilo »za razpisno komisijo«. K prijavi morajo priložiti kratek življenjepis in dokazilo o zahtevani strokovni izobrazbi in praksi. Združitev dela na razpisanem delovnem mestu po dogovoru. Rok za vlaganje ponudb je 15 dni od dneva objave v časopisu. ODMEVI IZ TAŠKENTA na Prva služba S Ce je podnevi z eno samo salvo straža pri mostu ustavila ves sprevod za črnimi avtomobili, je malo verjetno, da bi ponoči morebitnih nasilnežev ne pregnala izpred naše uprave. Treba pa je bilo vseeno o dogodku obvestiti nadrejene oblasti, naj za vsak primer poskrbe za varnost uslužbencev uprave in njeno imovino. Tu je vendar veliko skladišče, polno ' konjske opreme, v staji poleg glavnih vrat pa hrzajo trije konji. Le-te rokomavhi najlaže odženo v gluho noč. Ker od načelstva ni bilo nobenega v upravi, je to nalogo opravil dežurni. Zavrtel sem torej telefon, poklical upravo mesta in začel poročati, precej podrobno. Potolažili so nas onkraj žice, da se nam ni treba prav nič bati. Vsi dohodi v staro mesto da bodo zastraženi, poleg tega bo po mestu patruljirala milica na konjih, ki bo na Urdo še posebno pazila. Zanesli smo se na obljubo, bedeli pa smo kljub temu dolgo v noč, jaz najdlje, malone do jutra, se pravi, dokler nisem pri telefonu zaspal. Noč je minila povsem mirno. Zjutraj, ko so »begunci« prišli na delo, smo se jih mi, »junaki dneva«, najprej malce privoščili, razen Kli-mova, ki je bil zaradi noseče žene bolj utemeljeno v skrbeh. Svojci ubitega Rusa so prišli ponj, kakor hitro so zvedeli, kje leži, in ga odpeljali. Ugotovilo se je, da on ni bil vojak, čeprav je imel na sebi vojaški plašč, kar tedaj ni bilo nič posebnega. Potem pa smo se lotili dnevnega dela in življenje je začelo teči po svojih izvoženih kolesnicah. Na manifestacijo a la nomadski spektakel smo kmalu pozabili, avtonomijo Turkestancev pa smo položili ad acta. Domačini pa ne. Kako so bili z njo zadovoljni, sem sklepal po pripetljaju, ki se mi je prigodil nekaj dni pozneje. Po novem letu je nenadoma začelo primanjkovati kruha v novem delu mesta. Tudi naša uprava je občutila to stisko. Kak dan komisa sploh nismo prejeli, jutranji čaj smo popili brez njega, če si nismo hoteli kupiti lepjoške, nekvašene kruhke domačinov, podobne našim omletam. Pekli so jih Sarti (Uzbe-ki) v starem delu mesta in jih nosili zjutraj še tople v novi del. Neko jutro počakam na stopnicah pri stranskem vhodu v upravo sartske-ga peka, ki jih je nesel poln jerbas mimo naše uprave. Ustavim ga, kupim in plačam, potem pa pobaram možakarja: »No, tovariš pek, kako kaj vaša avtonomija? Ste zadovoljni z njo?« Pek je nakremžil obraz in zapihal kakor maček, če mu stopiš na rep, potem pa siknil: »Šajtan (hudič) pa takle atanobil!« In odšel je svojo pot naprej. Tak tako! Šajtan pa takale avtonomija! — sem pomislil in se spom- nil hafiza Kata Gulhana, ki očitno ni bil zadovoljen s podeljeno in ne priborjeno avtonomijo, kakršno si je on predstavljal. Vrag si ga vedi, hafiza, če me ni s svojim imenom in priimkom nesramno potegnil za nos. Kata že od prej vem, da je velik, gulhan, sem dognal pozneje, pa pomeni grmado ali kres. Torej kata gulhan — velik kres. Kaj se ve? Će je hafiz malce domišljave, še bolj pa sanjarske narave, ni izključeno, da mu je muslimansko bogoslovje vteplo v glavo megalo-mansko misel, da je on izvoljenec božji, Veliki Kres, ki mora goreti, svetiti in vžigati v srcih plamen nacionalne samozavesti Turkestancev, buditi in krepiti v njih zahtevo po združitvi vseh dežel od Urala do Pamira in od Balkaškega do Kaspijskega jezera v eno mogočno državo brez ruskega protektorata. On, Veliki Kres, Kata Gulhan, pa postane poglavar vseh poglavarjev, Veliki kan ali Džingis kan, kakršen je bil Temudžin pred sedemsto leti v teh krajih. Pekov šajtanski odgovor mi je pihnil v glavo takele šajtanske misli. Naj jih burja odnese v puščavo Gobi... Na pravoslavni sveti večer se je vrnil Vaška Potrebin iz Buhare. Tisti večer sem bil dežurni. Pa ne po vrstnem redu. Nadomeščal sem najmlajšega člana našega kolektiva, da je mogel iti pet v soborno cerkev k večernemu bogoslužju. Ime mu je bilo Aljoša, pisal pa se je Šaljapin, kakor tisti znameniti ruski basist. Aljoša sicer ni bil basist, pač pa tenorist. Imel je lep glas, mehek, božajoč, da ga je bilo veselje poslušati. Pevec sem bil tudi jaz, zato me je Aljoša še posebno privlačil. Hitro sva se zbližala in kmalu postala zares dobra, iskrena tovariša. Imel je kitaro, ki je nanjo brenkal in zraven potiho pel. Kmalu je naučil tudi mene igrati nanjo in prepevati ruske narodne, bojne in ljubezenske pesmi. Prenekatero sva skupaj zapela, on tenor, jaz bariton ob spremljavi kitare. Ena od tistih, ki sva jih večkrat pela, je bila podoknica in se glasi takole: Ogrne plašč, kitaro stisne podenj iii k njej pod okno skoči sred noči. Prešerna pesem, lepotica mlada, iz spanja sladkega te ne zbudi. Saj pojem čisto tiho in spokojno, tako, da slišiš ti samo moj spev, ki naj se dviga kot kadilo svetlo k oltarju boginje prelepih dev. Ko pa zaslišiš tole serenado, iz nje besed verjetno vse spoznaš; tedaj nemara pevcu za nagrado »Jaz ljubim te, fantič,« v snu priznaš. Ko je Aljoša v saborni cerkvi v zboru prepeval bogoslužne pesmi božičnega praznika, sem jaz v dežurni sobi na njegovo kitaro brenkal in potihem pel. Moje brenkanje nenadoma pretrga močno trkanje na vrata, ki so vodila na dvorišče. Kaj pa je to? Pomislim in prisluhnem. Ko se razbijanje ponovi, stopim do vrat in vprašam glasno: »Kdo je?« »Jaz, Potrebin.« — »Kateri Potrebin?« — »I, Vaška Potrebin vendar. Me mar ne poznaš? Iz Buhare prihajam,« je odgovoril Vaška že z malce nejevolje, da se mora tako predstavljati kakor tujec. Odprem; na pragu stoji čokat fant v vojaškem plašču, s črno kučmo na glavi, z všito peterokrako rdečo zvezdo. Ob levem boku mu je visela platnena krušna torba, na hrbtu pa je nosil vrečo, pritrjeno z oprtnicami prek ramen. Hudo presenečen, ko me zagleda, je najprej bedasto skremžil neobriti obraz, nato pa v zadregi odprl široka usta in rekel začudeno: »Oo-Hoo! Ti si pa tu nov!« »Nov, nov,« pravim. »Litograf sem, ti Vaška, boš pa moj pomočnik. Upam, da se bova dobro razumela in složno skupaj delala. Sem te že težko pričakoval.« »Zakaj si me težko pričakoval?« »Ker nisem imel stalnega pomagača, še bolj pa zato,« sem dodal spotoma v kazarno »no, zato, ker sem slišal, o tebi pohavle, da si za delo vnet tovariš.« To drugo sem si kar izmislil. Nič tako pohvalnega nisem slišal o Vaški. Nasprotno, tovariši v upravi so si ga radi privoščili, na njegov račun burke zbijali, ker so menili, da je malo čez les, da je počasnih misli in kratke pameti. Hotel sem se zatorej koj spočetka prepričati, koliko je resnice na tem in kako bo Vaška reagiral na mojo pohvalo. Reagiral pa je takole: »He,« je dejal z nasmeškom in pokazal redke rumene zobe, »morda sem res, ampak prejšnji litograf mi takih besed ni nikoli privoščil. Nasprotno, sekiral me je večkrat in zmerjal z durakom, bedakom, štorom in podobnimi okraski, kakršnih ima ukrajinski jezik menda še več kot ruski. On je bil namreč Ukrajinec, Hahćl z drugo besedo, kar pa je za zavednega Ukrajinca žaljivka, da veš.« »Kako, da je žaljivka?« sem se zanimal. »Tako. Hahol je pravzaprav čop las na obriti glavi, kakršnega so nosili Tatari, s katerimi so se Ukrajinci veliko tepli njega dni, pa tudi družili, celo ženili, če jim je tako prav prišlo. So od njih marsikaj prevzeli in sprejeli, v noši, govorjenju, običajih, striženju las. Torej imajo od Tatarov hahol na glavi, kar pomeni malone toliko, kot biti na pol Tatar, da veš.« »Si bom zapomnil, da ne bi užalil kakega zavednega Ukrajinca.« Franc Valjavec Ce vreme ne bo preveč nagajalo bo novi gasilski dom pod streho do 5. julija letos. Delovnih akcij se udeležuje tudi do 30 domačinov. GASILSKI DOM POVEČUJEJO LUŽE — Marljivi domači gasilci so se odločili, da zaradi vse večje dejavnosti zgradijo na istem mestu kot je stal dosedanji iz leta 1920, nov gasilski dom. V domu bo imela prostore tudi mladina iz Luž. 2e sedaj lahko omenimo, da so gasilci že opravili 3800 ur prostovoljnega dela, prebivalci Lui in sosednjih vasi Olševek, Milje, Visoko in Hotemaže pa so jih podprli s prispevki. Računajo, da bo dom pod streho do 5. julija, ko bodo dobili tudi gasilski avtomobil. OBČNI ZBOR AMD TRZlC TRZlC - Pred dnevi je bil v prostorih Partizana v Tržiču redni občni zbor AMD Tržič. Na njem so pregledali delo v preteklem obdobju ter začrtali smernice razvoja za v bodoče, navzoče pa so seznanili tudi z uspehi in neuspehi tako v tekmovalnem športu kot tudi v organizaciji Številnih prireditev v okviru proslave ob 50-letnici delovanja avto moto sporta, ki so jo praznovali v lanskem letu. Prisotni so si nato ogledali dva filma: Motokros 1976 - to je bil filmski zapis z lanske mednarodne dirke in četrte dirke za državno prvenstvo oziroma Memorial Lada Košička in pa film 50 let avto-moto sporta, ki je prikazoval prehojeno pot. Pb koncu so izvolili tudi nt / upravni odbor. J- K. NORČIC IN JOŽE DEMŠAR V TRBOJAH Krajevna organizacija ZSMS Trboje prireja v nedeljo, 3. aprila, ob 18. uri v kulturnem domu v Trbojah srečanje z našimi najboljšimi smučarskimi skakalci. Bogdan Norcič in Jože Demšar bosta obiskovalcem odgovarjala na vprašanja o doseženih rezultatih, pričakovanjih, težavah, osebnih vtisih ter nasploh o skakalnem športu pri nas. V ŠENČURJU POTREBUJEJO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Krajevna konferenca SZDL Šenčur je imela v petek, 25. marca, svoj redni letni sestanek, na katerem so pregledali delo krajevne organizacije SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij in društev v preteklem letu. , Ugotovili so, da je bilo delo organizacij in društev v preteklem letu zadovoljivo. Lansko leto je v okviru DPD Svoboda intenzivno delovala skupina, ki je pripravljala kulturno-zabav-no-informativne oddaje RTV Šenčur. Prireditve se bodo s pomočjo KO SZDL Šenčur letos nadaljevale, vendar bolj po redko in po potrebi. Zaradi znanega neljubega dogodka je lansko leto imela nekaj težav mladinska organizacija, ponovno pa je oživel taborniški odred »Janko Belehar«. Pokazalo pa se je, da je v Šenčurju potrebno društvo prijateljev mladine in ena od nalog SZDL je, da prihodnjem letu pomaga osnovati takšno društvo. Ker so v Šenčurju v glavnem že vse lokalne ceste, razen redkih, asfaltirane, bodo v prihodnje svoja prizadevanja usmerili v druga področja. Želijo, da bi bil zazidalni načrt kompleksa med osnovno šolo in Srednjo vasjo čimprej sprejet. Nadaljevati bo treba z gradnjo športnega stadiona, urediti otroško igrišče, zgraditi otroški vrtec in še marsikaj. V prihodnjih letih imajo v načrtu tudi dozidavo kulturnega doma. Krajevna konferenca SZDL Šenčur je na sestanku potrdila tudi sprejem pravil KO SZDL Šenčur in sprejela pravilnik o podelitvah priznanj krajevne skupnosti Šenčur. F. Erzin DOM ZA UPOKOJENCE Delavci SGP Gorenje grade na severovzhodni strani Radovljice nov dom upokojencev. Projekt za poslopje so izdelali pri ZUB Bled, graditev pa financira Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica. Nadzor nad deli opravlja »Alpina« Radovljica. Tako bodo v tej občini predvidoma jeseni odprli dom, v katerem bodo upokojenci in starostniki. — B. B. mali oglasi • mali oglasi prodam OREHOVA SADIKE dobite na Suhi pri Kranju št. 39 od 2. aprila dalje pri Roženu. 2209 Prodam dva stružna AVTOMATA INDEX-OR 12 in AD - 6 A. Naslov v oglasnem oddelku. 2210 Prodam STADLER RADIATORJE premer 30 X 30, 59 členov. Valja-vec Lovro, Kovor 70, Tržič 2211 Prodam KONJA. Bobovek 3, Kranj 2212 Prodam pol KRAVP] za v skrinjo. Zg. Brnik 69 2213 Prodam STROJ za brizganje plastike, 100 g, z orodjem in vpeljanim delom. Naslov v oglasnem oddelku. 2214 Prodam 5 mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Visoko 5, Šenčur 2215 Prodam jedilni in semenski KROMPIR desire in dvobrazdni traktorski OBRAČALNIK. Jezerska 65, Kranj 2216 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Huje 13, Kranj 2217 Prodam PUJSKE. Žirovnica 57 2282 Prodam PSIHO z ogledalom, GRAMOFON, RAČUNALNIK, dve novi prešiti ODEJI, MIZICO za televizor. A. D. Planina 35, Kranj 2218 Prodam svež ŠPEH. Voglje 106 2219 Prodam dobro ohranjen dvobrazdni PLUG OBRAČALNIK za traktor, levi vzidljivi ŠTEDILNIK, VRATCA za kmečko peč, vse rost-frei, grelno PLOŠČO z dimnim zapi-ralom za odprti kamin — novo. Hraše 5, Smlednik 2220 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Meglic, Lom 21, Tržič 2221 Prodam MOTORKO Stihi 0,41, dobro ohranjeno. Medja Anton, Gorjuše 60, Boh. Bistrica 2222 Prodam 7 tednov stare PSE, nemške ovčarje in nov BRZOPARIL-NIK. Čirče 10, Kranj 2223 Prodam SLAMORAZNICO z verigo in puhalnikom, ELEKTROMOTOR 13 KM in OBLEKO - \>b-hajilno dolgo za punčko. Strahinj 76, Naklo 2224 Prodam nakaljen zgodnji semenski KROMPIR saški, igor in" cvetnik. Rupa 16, Kranj 2225 Prodam 8 kub. m mešanih DRV. Visoko 29, Šenčur 2226 Prodam nove PLOŠČE in KNJIGE 2000 S - angleščina.Ogled možen vsak dan od 15. ure naprej. Rupar Pavla, Šorlijeva 18, Kranj 2227 Prodam KONJA, 5 let starega in simentalko po drugem teletu. Pre-d osi je 1 2228 MAGNETOFON SANYO nov prodam. Varjačič, Ul. mladinskih brigad 7, Kranj 2229 Prodam hrastove suhe PLOHE. Švegelj Jože, Pokopališka 28, Ko-krica 2230 Prodam kamnite KVADRE za okna ali vrata. Krek, Škofja Loka, Klobovsova 12 2231 Prodam samohodni OBRAČALNIK M 11, dobro ohranjen. Demšar Matevž (pri Jelar), Log 3, Škofja Loka 2232 Prodam SLAMOREZNICO TEMPO s puhalnikom in verigo. Gorenja vas 39, Reteče 2233 Prod am KRAVO v devetem mesecu brejosti. Vovk, Hlebce 14, Lesce Ugodno prodam KONZOLNO DVIGALO ter 120 kg kvadratnega ŽELEZA 8 mm. Kos, Jamova 11, Bled 2235 Prodam zelo ugodno 100 kv. m lepljenih obložnih DESK, izdelek Savinja Celje. Foto Rode, Kranj 2236 Prodam litoželezno BANJO, prosto stoječo. Partizanska 19, Kranj 2237 Prodam GUMI ČOLN z volanom — gliser, brez motorja. Sušnik Anton, Hrastje 4, Kranj, dopoldan tel.21-774 2238 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Šenčur, Delavska 1 2239 Prodam deset dni staro TELIČKO simentalko od visoko mlečne krave in kupim mlado KRAVO za V skrinjo. Sp. Brnik 60, Cerklje 2240 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Zalog 31, Cerklje 2241 Prodam PRAŠIČKE, lepe, šest tednov stare. Lahovče 39, Cerklje Po 3 din prodam SEMENSKI ZGODNJI KROMPIR. Šenčur, Šte-fetova 18 Prodam črnobeli TELEVIZOR -Gorenje. Peric, St. Rozmana 1, tel. 23-100 (popoldne) Prodam OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Jana Baje, St. Rozmana 5, tel. 23-125 (popoldan) Prodam semenski KROMPIR vik* torija. Poženik 15, Cerklje 2243 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 3, Cerklje 2244 Prodam štiri čebelje družine. Češ-nievek 3, Cerklje 2245 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Češnjevek 31, Cerklje 2246 Prodam 16-colski GUMI VOZ. Glinje 8, Cerklje 2247 Prodam PRAŠIČA 170 kg težkega za zakol. Češnjevek 11, Cerklje 2248 IZREDNA PRILOŽNOST RAZPRODAJA PROIZVODOV OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA OD 21. MARCA DO 31. APRILA 1977 SPALNICE REGALI GOSTINSKA OPREMA PISARNIŠKO POHIŠTVO OTROŠKO POHIŠTVO SEDEŽNE GARNITURE KOMADNO POHIŠTVO Prodam hrastove DESKE 30 do 50 mm. Zg. Brnik 70, Cerklje 2249 Prodam električni ŠTEDILNIK na štiri plošče, malo rabljen. Šurla, Partizanska 23, Kranj 2250 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Prebačevo 41 2251 Prodam črno-bel TELEVIZOR s stabilizatorjem in anteno. Cena 2500 din. Tonja, Sv. Duh 49, Škofja Loka 2252 Prodam večjo količino SENA, nove grablje MARATON in opeko MONTA - 850 komadov. Kožuh, Kopališka 8, Škofja Loka 2253 Po ugodni ceni prodam črno-bel TELEVIZOR RR NIŠ še zaplom-biran. Poizve se: M. Pijade 44, Kranj, stanovanje 3 2254 Poceni prodam RADIO z gramofonom ter še nerabljeno termoaku-mulacijsko PEČ, 5 KVV AEG. Ponudbe pri Gašparič Štefan, Uovka 3, po 15. uri. • 2255 Prodam dva mala PSIČKA. Ziga-nja vas 7, Križe 2283 Prodam lepo, mlado, brejo KOBILO ali zamenjam za dobrega KONJA. S. Bitnje 24 2256 MESO od polovice prašiča prodam. Velesovo 31 2257 Prodam 7 let staro KOBILO, težko 600 kg ali menjam za lažjega. Krč. Janez. Kokrški log 10, Kranj, Primskovo . 2258 Prodam KONJA in OBRAČALNIK MARATON za kosilnico BCS. Hraše 17 a, Lesce 2259 Semenski KROMPIR igor prodam. Češnjica 15, Podnart 2260 Prodam lepe suhe smrekove PLOHE, traktorske in konjske BRANE in krmilno PESO. Lahovče 42, Cerklje 2261 Ugodno prodam samsko SOBO. Vida Ovčak, Ljubljanska 37, Kranj 2262 Prodam mladega plemenskega VOLA, ki zna delno voziti ter beli semenski KROMPIR in hlevski GNOJ. Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 2263 Prodam polavtomatski SADILEC za krompir, kombiniran z osipalni-kom in okopalnikom. Vinko Zorman, Gasilska 19, Šenčur, tel. 41-007 2264 Ugodno prodam semenski KROMPIR saški in drobnega za krmo. Šenčur, Pipanova 40 2265 Zaradi selitve ugodno prodam nerabljeno SPALNICO BREST, kuhinjske elemente in pult. Britof 9, Kranj 2266 Prodam SENO, REPO in jedilni ter semenski KROMPIR igor. Olševek 11 • 2267 Prodam STROJ za izdelavo betonske OPEKE ter PEČ za plin in bombo. Bašelj 37 2268 Prodam 2000kg SENA. Ahlin Rudolf, Log 15, Škofja Loka 2269 Prodam PUJSKE, 7 tednov stare. Polica 2, Naklo 2270 Prodam japonski žepni RAČUNALNIK, knjigi KAKO DELUJE I, II ter rezervoar sod T 12. Mihelič, Podbrezje 82, Duplje 2271 Prodam TELEVIZOR črno-beli in nahrbtno ŠKROPILNICO. Cerkljanska Dobrava 11 2272 Prodam semenski KROMPIR igor. Sp. Besnica 179 2273 Prodam globok otroški VOZIČEK, Tribuna. Štravs, Mencingerjeva 1, Kranj 2274 Prodam KRAVO s teletom (pri Požlepu), Dvorska vas 16, Begunje 2275 Prodam ŽAGO za obžagovanje lesa na pomik in pony ekspres. Zg. Brnik 81 2276 Nakladalno PRIKOLICO 22 kub. metrov nemško z noži, malo rabljeno, ugodno prodam. Kralj, Radomlje 20 2277 Prodam semenski KROMPIR igor. Naklo 51 2278 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46 2279 Prodam vprežni SADILEC krompirja in trodelne BRANE. Sr. vas 13, Šenčur 2280 Prodam JABOLKA. Srakovlje 4, Kranj 2281 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor po 3 din za kg. Lu-žan, Bistrica 13, Duplje 2284 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jama 3, Kranj , 2285 Prodam SVINJO za zakol. Zgornji Brnik 7 2?«fi SADIKE RDEČEGA RIBEZA prodam in 1 kub. m jesenove HLODOVINE. Sebenje 18, Tržič 2351 Prodam PUNTE, BANKINE in jedilni KROMPIR igor. Podreča 11 2352 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK modre barve. Doles, Planina, Ulica Gorenjskega odreda 4, Kranj 2353 Prodam KRAVO. Tupaliče 23, Preddvor 2354 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo in jedilni KROMPIR. Voklo 6, Šenčur 2355 Prodam semenski KROMPIR, original desire, igor in draga. Glo-bočnik, Voglje 85, Šenčur 2356 Prodam ŠIVALNI STROJ BA-GAT Slavita. Zalokar, Guhčeva . 5„ tel.26-733 2357 kupim Kupim predmete iz ZLATA ali ZLATO. Ponudbe pod »Za predelavo« 2320 Kupim gradbene PLOŠČE LIP BLED. Ponudbe v soboto in nedeljo na telefon 061-843-031 2321 Kupim OTROŠKO KOLO za starost od 5 do 7 let. Rovte 12, Podnart 2322 Kupim MLATILNICO z reto in tresali in samo z bobnom, v dobrem stanju. Rozman Franc, Velko Mla-čevo, Grosuplje 2323 Kupim OTROŠKO KOLO za starost 8 let. Brudar, Draga Brezarja 44, Kranj, tel. 25-996 2324 Kupim Leschov (Lesov) MEŠALEC, 3 kub. m opaznih desk in 0,5 kub. m PLOHOV, rabljene ali tretje kvalitete. Sporočite v oglasni oddelek ali na telefon 22-832 2325 vozila Prodam ŠKODO 1000 MB ali zamenjam za ZASTAVO 750 novejši letnik. Vuk Janez, Virje 16, Tržič, tel. 50-079 2287 Prodam OPEL KADETT, letnik 1975. Velesovska 4, Šenčur 2288 Poceni prodam OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1968 in FORD 17 M, letnik 1967, karamboliran, po delih. Aljančič, Bistrica 39, Tržič 2289 Prodam OPEL REKORD, letnik 1959, registriran do marca 78, za 7000 din. Ogled po 15. uri. Lazukič, Bistrica 95, Tržič 2290 Prodam dobro ohranjen MOTOR VW. Hraše 5, Smlednik 2291 Prodam TRAKTOR ZETOR 25. Zg. Brnik 79 2292 BMW 1602, letnik 1973, prodam. Telefon 21-677, Kranj 2293 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, prevoženih 39.000 km za 21.000 dinarjev. Hrastje 129, Kranj 2294 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1967, telefon 41-021, od 15. do 17. ure Prodam PRIKOLICO za osebni avto z nalepnimi zavorami. Telefon 22-750 Prodam vrstno GARAŽO pri Pekarni. Tel. 23-339 od 14. ure dalje. Prodam KOMBI diesel in PRIKOLICO primerno za traktor. V račun vzamem osebni avto. Grašič Peter, Gorice 44, Golnik. Prodam MOPED APN 4, letnik julij 1976. Alič, Pevno 9, Škofja Loka 2296 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1975, v nevoznem stanju. Cena 20.000 din. Zg. Sorica 28, Sorica 2297 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Selak Ivan, Frankovo naselje 119, Škofja Loka 2298 SUNDBEAM DE LUXE 120 cem, letnik 1970, ugodno prodam. Satler, Škofja Loka, Demšarjeva 5, telefon 064-60-617 2299 Prodam VW KOMBI z zagotovljenimi prevozi. Radosavljevič, St. Rozmana 7, Kranj, tel. 23-128. Ogled vsako popoldne. 2300 Ugodno prodam ZASTAVO 750, ohranjeno, v voznem stanju. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Prešernova 7, Kamnik 2301 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Novak, Partizanska 15, Škofja Loka 2302 Prodam ZASTAVO 850, dobro ohranjeno. Rozman Filip, Tržič, Grajzarjeva 7 2303 Ugodno prodam NSU 100 v voznem stanju. Informacije na telefon 21-025 vsak dan od 18. do 20. ure. 2304 Prodam ŠKODO 110 S, letnik 1971, prevoženih 70.000 km. Mežek Bojan, Loka 55, Tržič ^ 2305 Prodam osebni avto FORD 15 M v odličnem stanju, letnik 1970. Povprašati na naslov: Jerkič, Kalin-škova 23, Kranj ali po tel. 25-850 2306 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Britof 230, Kranj 2307 Prodam dobro ohranjen VE 1300, letnik 1966 in 1000 kg betonskega ŽELEZA. Ogled v petek in soboto. Kunšič, Perniki 4, Zg. Gorje 2308 Zamenjam 850 za ZASTAVO 750 ali prodam. Sp. Brnik 20, Cerklje 2309 Prodam osebni avto 1300, letnik 1970. Brešar Filip, Smledniška 44, Kranj 2310 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1968. Ogled po 14. uri. Šutna 6, Zab-nica 2311 FIAT 850 SPORT - SPIDER, letnik 1972, odlično ohranjen, pro- Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kopi-tarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju ' 421-1/7»...... SALON POHIŠTVA KRANJPRIMSKOVO l . _____!_a ODPRTO od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure OBVESTILO Alpetour TOZD potniški Promet Kranj obvešča cenjeno občinstvo, da 1.4. preneha voziti avtobus (skibus) za Krvavec z odhodom iz Kranja izpred hotela Creina ob 8.30 in 11.30. ter povratkom s Krvavca ob 12.20 in 17.20. ALPETOUR dam. Jože Konc, Poljšica pri Pod-nartu 1 2312 Prodam KOMBI ali zamenjam za osebnega. Kokrica, Cesta na Belo 25, Kranj 2313 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 (streha), letnik 1976. Zelič, Sv. Duh 42, Škofja Loka 2314 TOVORNI AVTO TAM - kiper, dobro ohranjen prodam. Golnik 38 2315 _ bmw 320 prodam. Srednja vas 15, Šenčur 2316 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Partizanska pot 10, Kokrica 2317 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Zalog 77, Cerklje 2318 MOTOR, menjalnik, nove gume in ostale rezervne dele za ŠKODO, Prodam. Snedičeva 2, Kokrica 2319 ZASTAVO 750, letnik 1967, poceni prodam. Ogled od 14. ure dalje. Urh Angela, Seljakova 3, Kranj 2358 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Konc Anton, Kranj, Stare-tova 19 2359 zahvale Iskreno se zahvaljujemo BUCEK EDU, Tupaliče 45 in MOHORIČ TONETU, Tupaliče 45 za nesebično pomoč pri reševanju naše hčerke ANDREJE KRC, 28.3. zvečer iz reke Kokre. Hvaležna družina KRČ. 2350 VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ SPOMLADANSKA PRODAJA PREMOGA Prednosti: • hitra dobava • zadostne količine • brezskrbna jesen Merkur vas pričakuje, da vas reši jesenskih skrbi nabave premoga poslovalnice: Kurivo Kranj Zeleznina Radovljica Zeleznina Bled tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 2347 Še vedno je čas za sajenje okrasnih rastlin. Bogato izbiro lepotič-nega drevja, grmičevja in iglavcev za vrtove, parke in grobove vam nudi DREVESNICA TUŠEK POD-BREZJE na Gorenjskem. Odprto neDrekinjeno — nedelja zaprto. 2348 PAŠNA SKUPNOST ŽIROVNICA prepoveduje pašo ovac na svojih pašnikih vsem, ki niso iz območja naše pašne skupnosti. 2349 stanovanja Mlad zakonski par brez otrok išče enosobno STANOVANJE v Skofji Loki ali okolici za dobo 8 mesecev. Naslov v »Glas« Škofja Loka, Mestni trg 10 2326 Sprejmem samsko dekle na STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 2328 posesti Takoj vseljivo manjšo stanovanjsko H ISO z vrtom v Ljubljani, Tržaška cesta, zamenjam za trosobno lastniško STANOVANJE v Kranju. Informacije na tel. 064-23-341, inter. 20, Jože 2329 Prodam polovico HIŠE na lepem ^aju v Kranju. Ponudbe pod »Pomlad« 2330 Prodam NJIVO, veliko 4000 kv. m. Poizve se Zalog 85 pri Cerkljah 2331 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Cerkljah. Plačam takoj. Ponudbe v trafiko Cerklje. 2332 . Oddam v Kranju v najem 1000 Kvadratnih metrov SADNEGA "RTA za krajšo ali daljšo dobo po Ugovoru. Nahaja se tudi zgodnje 8adje, posebno češnje. Ponudbe podati na Šorec Anton, Kranj, Cesta Kokrškega odreda l/I. 2333 Kupim HIŠO od Kranja do Radovljice. Ponudbe pod »Vseljivo« 2334 obvestila tKddr naroči Tro-set trimer, ^LlNER strugalo in specialni glav-■*»k za struženje po povzetju za lQ00 din, dobi trimer značko, ki 86 sicer ne prodaja in je vreden primerek /a zbiratelje. Pošljite vaš naslov trimer, p. p. 692, 41001 Zagreb. 2346 Ekspres Čiščenje itisona, Dekletu ali starejši gospe nudimo HRANO in SVOJO SOBO za VARSTVO 15 in 32 mesecev starih punčk. Delati mora na dve izmeni. Zoreč Ludvik, Hrastje 39, Kranj 2327 prireditve zaposlitve Sprejmem KV MIZARJA in VAJENCA. Debeljak, izdelovanje smuči. Kranj, C. Staneta Žagarja 45 2335 Iščem VARSTVO na vašem domu v dopoldanskem času za 14-mesečno hčerko. Zupan, Reševa 7, Kranj 2336 Iščemo žensko za štiriurno lahko delo pri obrtniku. Majda Fon, Kranj, Oprešnikova 60 2337 PASTIRJA za 60 do 70 glav živine iščemo za planino pod Stolom. Javite se: Zemlja Albinu, Žirovnica. 2338 Izvršujem ZIDARSKA in ZEMELJSKA dela. Kušej Mustaf, Rupa 23 b, Kranj 2339 V MIKLOŠIČEVI KLETI, Ljubljana, vsak petek in soboto igra in poje skupina AMARO. 2340 Nedeljski PLES ob 18. uri v HO-TAVLJAH. Igra in poje skupina AMARO. 2341 KUD GORENJA VAS priredi v soboto, 2. 4. 1977, ob 20. uri VELIKI COCKTAIL PLES. Zabaval vas bo TRŽIŠKI VOKALNO INSTRUMENTALNI ANSAMBEL. Vabljeni. 2362 OO ZSMS BEGUNJE prir-ja v soboto, 2. 4.1977, PLEŠ s pričet-kom ob 20. uri. Igra ansambel ROMB. Vabljeni! 2342 DPD SVOBODA Primskovo uprizori v nedeljo, 3. aprila, ob 16. uri v zadružnem domu na Primskovem dramo F. S. Finžgarja »RAZVALINA ŽIVLJENJA«. Vabljeni! 2343 Ansambel JEVŠEK igra vsak petek, soboto in nedeljo ob 19. uri v AVTOKAMPU na JEŽICL pri ŠTERNU. 2344 MATURANTI 4. b ESŠ Kranj prirejajo danes, 1.4.1977, ob 19. uri na VISOKEM pri Kranju PLES. Za glasbo in zabavo bo poskrbel priznani ansambel TRGOVCI. Pridite, ne bo vam žal. Vabijo maturanti. 2345 OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljeni! 2360 OO SZSM TRBOJE organizira v nedeljo, 3. 4. 1977, ob 18. uri v kulturnem domu PLES z našimi najboljšimi skakalci. & razvedrilo igra VIA TURISTI. 2361 izgubljeno^ Najditelja ZAPESTNE URE Atlantik, izgubljene 30. 3. 1977 na relaciji Kranj - Britof prosim, da jo odda: Cuderman, Prtdoslje 109 proti nagradi. 2363 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice skladno z določili zakona o programiranju in financiranju grad it v« stanovanj, družbenega dogovora o tfpravJjaoiJH in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj ter pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve objavlja po sklepu 15. seje skupščine skupnosti z dne 29. marca 1977 RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA ZA NAKUP ALI GRADITEV STANDARDNIH STANOVANJ ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM, KI GRADIJO OZIROMA ADAPTIRAJO STANOVANJSKE HIŠE ALI KUPUJEJO DRUŽINSKA STANOVANJA I. RAZPISNA VREDNOST POSOJIL Posojila so razpisana iz dela sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki jih« temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, skupnosti, društva in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije) združujejo pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj, enota Jesenice. Skupna razpisna vrednost posojil znaša 12,000.000. — din in se dodeljuje: — organizacijam za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (85 % razpisne vrednosti posojil) do 10,200.000. — din, — delavcem za graditev, oz. adaptacijo stanovanjske hiše ali nakup družinskega stanovanja (15% razpisne vrednosti posojil) do 1,800.000.- din. II. PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA Posojila po tem razpisu lahko najamejo: — organizacije, ki združujejo del svojih stanovanjskih sredstev pri Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenice po 13. členu zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve — delavci, ki združujejo svoje delo in sredstva v organizacijah iz prejšnje alinee. III. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJtLA Organizacija dobi pravico do posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za svoje delavce, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da kupuje ali gradi stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve v skladu z odlokom občinske skupščine Jesenice o določitvi stanovanjskega standarda (Ur. vestnik Gorenjske št. 22/73), — da ima sprejet srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev. Organizacije, katerih TOZD ali obrati so na območju drugih občin, sredstva pa združujejo pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj, enoti Jesenice, lahko dobijo posojilo po določilih tega razpisa tudi za nakup stanovanj na območju, kjer je sedež TOZD ali obrata. Delavci, navedeni v 2. alinei II. točke tega razpisa, ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobijo posojilo za nakup stanovanju ali zgraditev, oz. adaptacijo stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da kupujejo stanovanje, oz. gradijo stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda. — da so kreditno sposobni. Prosilci za posojilo, ki bo uporabljeno za gradnjo stanovanjske hiše pa morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: — stanovanjska hiša mora biti že zgrajena do II. gradbene faze, — stanovanjsko hišo morajo usposobiti za vselitev najkasneje v roku 24 mesecev po dodelitvi kredita, če zasedejo družbeno stanovanje. Posojila za adaptacijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj bodo odobrena le tistim prosilcem, ki bodo z adaptacijo dosegli boljšo funkcionalno razporeditev in povečanje števila stanovanjskih prostorov ali zboljšali stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarij in ogrevalne opreme. Posojilo za gradnjo, oz. adaptacijo stanovanjske hiše se lahko odobri tudi tistim delavcem, ki gradijo ali adaptirajo svoje stanovanjske hiše izven občine Jesenice in to v kraju z urejenimi pogoji dnevnega prevoza na delo in z dela, vendar se morajo v tem primeru zavezati, da bodo takoj v celoti vrnili preostali del neodplačanega posojila, če pridobijo lastnost delavca v drugi organizaciji izven občine Jesenice. IV. LASTNA UDELEŽBA Pri nakupu ali gradnji najemnih stanovanj, gradnji ali adaptaciji stanovanjske hiše ali stanovanja mora posojilojemalec sodelovati z lastno udeležbo. 1. Organizacija, katere poprečni osebni dohodek na zaposlenega za redni delovni čas je enak ali nižji poprečnemu osebnemu dohodku v občini za leto 1976 mora sodelovati z lastno udeležbo 50 % zneska potrebnega za investicijo. Vse ostale organizacije, katerih poprečni osebni dohodek na zaposlenega za redni delovni čas znaša več kot poprečni dohodek v občini za leto 1976 morajo sodelovati z lastno udeležbo: Če poprečni OO organizacije za redni del. čas presega poprečni OD za redni del. čas v občini za: Znaša lastna udeležba organizacije: do 10% 55% od M — 20 % 60% od 21-30% 65% nad 30 % 70% Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga. 2. Znesek posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup lastniškega stanovanja in potrebna lastna udeležba, izražena v odstotku od cen standardnega stanovanja, sta razvidna iz naslednje tabele: Ce znaša poprečni mesečni OD na člana družine v primerjavi s poprečnim OD v občini za obdobje I -XII / 76 Znaša lastna udeležba v % od cene stand. stanovanja, najmanj Potem pripada delavcu posojilo v % od cene stand. stanovanja največ do do 50% od 51 - 75 % od 76-100% od 101- 120% nad 120 % 30% 35% 40% 45% 50% 35% 25% 20% 15% 10% /.a lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki. 3. Znesek posojila, ki pripada delavcu kadar gradi, oz. adapth a družinsko stanovanjsko hišo, izražen v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše, je razviden iz naslednje tabele: Če znaša poprečni mesečni OD na člana družine v primerjavi s popreč. mes. OD v občini za obdobje I-XII/76 Znaša lastna udeležba v % od vrednosti standard, družinske stanovanjske hiše najmanj do 60% od 51-75% od 76-100% od 101-120% nad 120 % 40% 45% 60% 56% 60% Za lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki. V. POSOJILNI POGOJI a) Odplačilna doba Najdaljša odplačilna doba za posojilo znaša 20 let. 1. Odplačilna doba za posojila, katera najamejo organizacije za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, je diferencirana in odvisna od ekonomskih možnosti in znaša za organizacije, katerih poprečni osebni dohodek na zaposlenega za leto 1976: — je enak ali manjši od poprečnega OD v občini 20 let — do 10 % večji od poprečnega OD v občini 18 let — do 20 % večji od poprečnega OD v občini 16 let — do 30 % večji od poprečnega OD v občini 14 let — nad 30 % večji od poprečnega OD v občini 12 let 2. Odplačilna doba za posojilo, katerega najame delavec za nakup lastniškega stanovanja, gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše znaša 20 let, če ima delavec poprečni ali nižji osebni dohodek na zaposlenega v občini za leto 1976. Odplačilna doba se skrajšuje, če presega delavčev poprečni OD poprečje OD na zaposlenega v občini po naslednji tabeli: - do 10 % 19 let -od 11-20% 18 let - od 21-30 % 17 let - od 31-40% 16 let - od 41 -50% 15 let - nad 50 % 14 let Mesečna anuiteta od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in po že odobrenih posojilih ne sme presegati 1/3 mesečnega dohodka prosilca. b) Obrestna mera Obrestna mera za odobrena posojila organizacijam in delavcem znaša 3,5% Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se poveča obrestna mera za neodplačani del posojila za 2 %. VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci razpisa morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih, ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenice, predložiti še: a) Organizacije združenega dela — predpogodbo ali dokončno rezervacijo o nakupu najemnih stanovanj pri proizvajalcu, z navedbo števila stanovanj, ki jih kupuje, neto stanovanjsko površino in skupno predračunsko vrednost za kupljena stanovanja. Predpogodba in rezervacija morata obvezno vsebovati dokončni rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa v roku 30 dni po prejemu sklepa samoupravne stanovanjske skupnosti Jesenice o odobritvi posojila, — sklep, s katerim pristojni organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (z opisom stanovanj), zagotovljena sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila, — srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev za obdobje 1976- 1980, — izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za redni delovni čas za leto 1976, — periodični obračun na dan 30. 9. 1976, načrt sredstev sklada skupne porabe za leto 1976 in uresničitev na dan 30.9.1976. b) Delavci Za nakup stanovanja v etažni lastnini _— Izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem poprečnem mesečnem osebnem dohodku v zadnjem tromesečju in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil) in enako potrdilo organizacije pri kateri je zaposlen prosilcev zakonec, — potrdilo prijavnega urada o številu njegove družine in izjavo delavca koliko članov družine bo vseljeno v kupljeno stanovanje, — kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup stanovanja v etažni lastnini z navedbo objekta v katerem kupuje stanovanje in podatki o stanovanju, — fotokopije varčevalnih pogodb, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in na varčevanje še niso dobili stanovanjskega posojila, — fotokopije posojilnih pogodb za posojila za katera delavec ali člani njegove družine še nimajo upravno izplačilnih prepovedi na osebne dohodke. Za graditev ali adaptacijo stanovanjske hiše Delavci, ki gradijo ali adaptirajo individualno stanovanjsko hišo pa morajo poleg dokazil iz 1., 4. in 5. alinee, ki velja za delavce, ki kupujejo stanovanja v etažni lastnini, predložiti še: — potrdilo prijavnega urada o številu njihove družine in izjavo koliko članov družine bo vseljenih v zgrajeno ali adaptirano individualno stanovanjsko hišo, — fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše, zemljiškoknjižni izpisek, — predračun stroškov po zaključeni III. gradbeni fazi za novogradnjo ali vire sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše ter opis še nedokončanih del, za adaptacijo stanovanjske hiše pa predračun in vire jredstev ter opis morebitnih že izvedenih adaptacijskih del, — izjavo, da bodo v roku 24 mesecev po dodelitvi posojila izpraznili družbeno stanovanje v kolikor zasedajo tako stanovanje, — mnenje organizacije v kateri ima prosilec lastnost delavca, če gradi ali adaptira stanovanjsko hišo izven občine Jesenice. Pri vseh sprejetih vlogah bo preverjeno dejansko stanje na terenu. VI. OSTALE DOLOČBE Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva objave na predpisanem obrazcu s celotno dokumentacijo pri Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenice, Titova 8/II, kjer udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale. Končni sklep o odobritvi, oziroma zavrnitvi posojila bo aprejel pristojni organ stanovanjske skupnosti Jesenice, o izidu razpisa pa bodo obveščeni vsi prosilci v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice ZAHVALA Ob težki izgubi nase mame, stare mame, tašče in sestre Katarine Sušnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v tem težkem času, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala pevskemu zboru DPD Svoboda Podnart za zapete pesmi. Zahvaljujemo se dr. Praprotnikovi za njeno zdravljenje, medicinskemu osebju kardiološkega oddelka bolnice Petra Držaja in osebju Klinike za kirurgijo srca in ožilja Kliničnega centra v Ljubljani za požrtvovalni trud pri zdravljenju drage pokojnice. Žalujoča družina Konc Poljšica pri Podnart u, 29. marca 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta ter pradedka, brata in strica Florjana Krča po domače Tomažkovega ata iz Kokre se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v najtežjih trenutkih soču-" stvovali z nami, mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo g. župniku za poslovilni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi!. Kokra, 30. marca 1977 ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric Peter Snedec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje ter ga spremili na njegovo zadnjo pot. Še enkrat vsem hvala! Sr. Bela, 29. marca 1977 KMETOVALCI! Na Gorenjskem kmetijskem sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila ter na Pomurskem sejmu v Radgoni od 8. do 12. aprila 1977 bomo predstavili kompletni prodajni in proizvodni program kmetijske mehanizacije. Za nakup iz našega programa ugodni krediti do 70 % od nabavne vrednosti. Posebej opozarjamo na priključke lastne proizvodnje, škropilnice AG 300 AG 200, kultivatorje z drobilci ter traktorje TOMO VIN-KOVIC 18, 21, 30 KM in druge standardne traktorje UNIVER-ZAL, ZETOR, DUTZ, IMT 533 itd. Škropilnica AG 300 za hibricide in fungicide (od 0 do 40 atm) Za najetje kredita potrebujete zemljiško knjižni izpisek ali odločbo o odmeri katastrskega dohodka in dva žiranta, ki se izkažeta s potrdilom o delovnem razmerju ali pa z zemljiško knjižnim izpiskom. VABI Kmetijsko živilski kombinat Kranj AGROMEHANIKA nesreče Nenadoma čez cesto V torek, 29. marca, nekaj po 13. uri je 6-letna Špela Pristov z Jesenic stekla izven prehoda za pešce čez Kidričevo cesto na Jesenicah. Vtem je mimo pripeljal z zmerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila Jože Kalanj (roj. 1951) z Jesenic. Deklica, ki je z njegove leve strani pritekla na cesto, se je zaletela v levi blatnik njegovega avtomobila, padla in se hudo ranila. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. ZAHVALA Ob nenadni smrti naše dobre mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Draksler rojene Triler se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Vrhovnikovim, Trilerjevim, Švegelnovim, Drakslerjevim, Cajnerjevi mami in vsem vaščanom, ki so našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in njen grob zasuli z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku z Brega za opravljeni pogrebni obred in za tako lepe poslovilne besede. Enako zahvalo izrekamo kolektivu skupnih služb TEKSTILINDUS obrat II, TOZD Klavnica in tovarni Planika za podarjene vence in izrečeno sožalje. Prav tako se zahvaljujemo pevskemu zboru za prelepe žalostinke, zvonarjem in vsem, ki so našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala vsem! Žalujoči: mož Janez, sinova Janez in Vinko z družinama, hčerka J usti z družino, brata A«drej in Vinko z družinama in ostalo sorodstvo. Drulovka, 26. marca 1977 Voznik ni počakal V sredo, 30. marca, ob 8.30 je na Savski cesti v Kranju neznani voznik osebnega avtomobila rdeče barve in nemške registracije zadel na prehodu za pešce Anico Rogelj (roj. 1942) iz Vogelj. Voznik je po trčenju sicer za hip ustavil, nato pa odpeljal naprej, ne da bi povprašal, kako je s ponesrečenko. Rogljeva se je v nesreči le laže ranila. Neprevidno na prednostno cesto Voznik osebnega avtomobila Drago Marinkovič (roj. 1955) z Golnika se je v sredo, 30. marca, ob 15. uri premalo prepričal, če je cesta prosta. Ko je namreč zapeljal z makadamske poti iz Tenetiš na prednostno cesto Kranj— Golnik, je prepozno opazil, da z golniške smeri vozi osebni avtomobil. Voznica Ljudmila Sušnik (roj.. 1933) iz Ljubljane je sicer zavirala, vendar na spolzki cesti ni mogla preprečiti trčenja. V nesreči se je huje ranila, na avtomobilih pa je škode za 5000 din. L. M. ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame in bakice Terezije Brunskole se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v najtežjih trenutkih, še posebno doc. dr. Kocijanu ter vsemu osebju Onkološkega instituta v Ljubljani, dr. Hriberniku, vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Zahvala velja tudi vsem govornikom za lepe poslovilne besede. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Franjo, hčerka Beba z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, 29. marca 1977 Tovornjak v vlak V sredo, 30. marca, se je ob 6.20 uri na industrijskem tiru v jeseniški železarni pripetila nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Bojan Kuralt (roj. 1955) z Jesenic je pripeljal v valjamo Bela, da bi mu naložili cevi. Voznik je hotel na majhnem prostoru obrniti avto, pri tem pa je zapeljal na industrijski tir prav tedaj, ko je pripeljala kompozicija dizelske lokomotive s tremi vagoni, od teh eden poln plina butana. Eden od delavcev je voznika Kuralta opozoril, da se mu bliža vlak, ta je tudi že zaviral, voznik tovornjaka je umikal vozilo, vendar je prvi vagon že trčil v blatnik tovornjaka. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 7000 din. Počitniška zveza Kranj mladinska turistična poslovalnica VODNIK Preselili smo se na Koroško 13 (na dvorišču Gimnazije Kranj). Delovni čas* vsak dan od 8. do 11. ure torek, četrtek od 15i do 17. ure. Alpinistične novice ŠKOFJELOŠKE NOVICE V ponedeljek, 21. 3. 1975, je bil občni zbor PD Škofja Loka. Na njem je UO potrdil samostojnost AO, ki je bil do sedaj le sekcija pod okriljem AO Kranj. Seveda pa s tem še ni konec sodelovanja, kajti oba odseka si še vedno želita tesnega sodelovanja. V soboto, 19. marca, je trojna naveza Boštjan Kekec, Pavle Podobnik in Franc Vidic preplezala Uroševo grapo v Nad Sitom glavi. Naleteli so na izredno ugodne razmere. V soboto, 2t>. ;t. 1977, sta Tone Hiršenfelder in Franc Langerholc v sedmih urah ponovila Zupanovo smer v Koglu. Z njima je do sredine plezal tudi Franc Ber-nik, ki pa je zaradi pomanjkanja časa izstopil po Virensovi smeri. Kekec Boštjan, Pavle Podobnik in Franc Vidic pa so v nedeljo, 27. 3. 1977, ponovili Začetniško smer v V steni Kočne. V kaminu sta jih ovirala sneg in led. ZA KONEC ZIME »STEBER ZAHAJAJOČEGA SONCA« 19. 3. 1977 sta Zeljko Perko in Iztok To-mazin (oba AO Tržič) opravila 1. zimski vzpon v »Stebru zahajajočega sonca« v SZ steni Velikega vrha. Smer sta prva preplezala poleti 1975 Perko in Zupančič. Znana je po izredni krušljivosti, zato ni čudno, da še ni bila ponovljena. Perko in Tomazin sta 'za vzpon potrebovala 10 ur, v steni pa sta naletela na težave od IV —VI in ledene žlebove z naklonim) 50—75 stopinj. Zadnjo tretjino smeri sta preplezala v snežnem metežu, ki ju je spremljal tudi pri sestopu. Smer je visoka 300 m. V teku je redna alpinistična šola AO Tržič. Praktične vaje — treningi so vsak četrtek v plezalnih vrtcih, zvečer pa so na sestanku predavanja. JESENIČANI NA VRŠIČU V petek, 18. 3. 1977, so Hrovat, Oomev-šček, Jelene in Jeršin preplezali Urošovo grapo v Nad Sitom glavi. Razmere so bile odlične, saj so za vzpon potrebovali le 45 minut. V soboto, 19. 3. 1977, naj bi bil zimski za-četniški tečaj na Bivaku IV, vendar so ga zaradi slabega vremena prestavili na Vršič. Ta dan sta navezi Kunstelj-bGregorič in Terseglav-hBeznik preplezali Deržajevo smer v S steni Male Mojstrovke (300m, II-bIII, IV). Naveza Hrovat, Domevšček in Jelene pa je istega dne preplezala smer Košir-bBrelih v Nad Sitom glavi (1. zimska ponovitev, 300m, III-IV, 8 ur). Vse tri naveze so imele zelo slabe snežne razmere, popoldne pa sta jih ovirala še megla in snežni metež. Ostali tečajniki in pripravniki pa so se odpravili v Butinarjevo, Desno in Uroševo grapo in za zaključek opravili še pristop na vrh Male Mojstrovke. OBISKI V KOGLU V soboto, 26. 3. 1977, sta kranjski navezi Peter Markič-bNejc Zaplotnik in brata Štremfelj preplezali v sedmih urah K+mni-ško smer v Koglu. Stena«je kopna in omogoča popolnoma poletno plezanje. V nedeljo pa sta Matej Kranjc in Dušan MoStrokol preplezala smer Zajc-bŠoler z izstopom po Virensovi smeri. 17. 3. 1977 sta Marjan Hučigaj in Marko Štremfelj preplezala Grapo med Koroško Babo in Ledinskim vrhom v treh urah in pol........ 'A. S. Petek - 1. aprila 1977 Portret tedna Bojan Križaj: Zgodnje priprave so pogoj za še boljše uspehe KRANJ — So trenutki v življen;u, ki so vezani na spomine, ki jih ne moreš •» ne moreš izbrisati. Tak trenutek je, ko je še ne 12-letni alpski smučar, Tržičan Bojan Križaj, rodil se je 3. januarja leta 1957, v Avstriji obračunal z vso takratno najboljšo pionirsko evropsko vrsto. To je bil dogodek, ki mu bo za vedno ostal v opominu. Že takrat so začeli razmišljati, da bi bila prva alpska smučarska šola v Tržiču, ki jo je vodil, te fante in dekleta je tudi treniral, Bojanov stric Zdravko Križaj. Bila je na dobri poti, da vzgoji obetajoče alpske smučarje; v smučarje svetovnega slovesa. Bojan je iz te obetavne šole; pa še iz smučarske družine je. Saj j« bil oče Peter državni reprezentant in tudi njegov stric Zdravko se je kosal s Petrom, kdo bo boljši. Pa še nekdanji bivši tržiški »asi« Lukanc, brata Krmelj, Štefe in drugi. Že po prvem mednarodnem uspehu si je Bojan zadal nalogo, da mora biti pač tako dober kot oni, če ne še boljši. Zagrizeno je treniral, »pobral še tržiško in družinsko nadarjenost« in uspehi so se vrstili. Z njimi tudi spomini. Leto 1975 bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini naše alpske smučarije. To leto je Bojan v Avstriji ponovno slavil in tudi mi z njim. V Maverhofnu je v slalomu obračunal z vsemi evropskimi mladinci in postal evropski prvak. Torej že drugi uspeh, ki pa je bil morda že pričakovan! Nato so prišle sezone, ko se je Bojan kalil med »smetano« svetovnih smučarjev v svetovnem in evropskem pokalu, na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah. To so bila prehodna leta, ki so iz »vajenca« slalomskih in veleslalomskih vratic delala mojstra. Iz vajenca pa do mojstra je bila trda in vztrajna pot, ki je'bila v tej sezoni za dvajsetletnega Tržičana še kako uspešna. Prebiti se v sam vrh svetovnega alpskega smučanja niso »mačje solze«. To je Bojan poskušal na lastni koži, saj je bilo treba trenirati in trenirati, da se je počasi in vztrajno z vso svojo »tržiško trmo« prebijal naprej in dosegel to, kar letos je. Uspelo mu je, da je z dobrimi uvrstitvami v slalomu prišel med prvo petnajsterico s 6,65 FIS, v veleslalomu pa v drugo s 7 točkami. »Rezultati so več ali manj znani,« pravi Bojan, »in sam sem presenečen nad njimi. Takega napredka in preboja letos nisem pričakoval. Res je sicer, da je že na .Kriteriju prvega snega' v Val d'Iseru prišla prva točka v svetovnem pokalu, toda sedaj se čudim, zakaj ni bila nato vsa sezona taka. Prva polovica tekmovanja v svetovnem pokalu je bila zame slaba, skoraj pogubna. Toda kot seje pozneje pokazalo, je bila to kriza, ki sem jo prebrodil. Že na nekaj tekmah doma in v tujini sem spet dobil zaupanje vase. Tako je šlo potem vse meni v prid.« Da je to res, je pokazala že japonsko-ameriška turneja in za konec še norveška in švedska. Tu je Bojan nabral še preostalih 14 točk v svetovnem pokalu. Te točke in odlične uvrstitve pa so ga pripeljale v slalomu v prvo jakostno skupino ter drugo veleslalomsko. Bojan se bo v nedeljo z mednarodno tekmo v Spittalu uspešno poslovil od sezone 1976/77. Nato pa je na programu enomesečni počitek. In kot sam pravi, mu bo dobrodošel, čeprav že v maju računa, da bo začel s kondicijskimi pripravami za sezono 1977/78, v katero mora priti Se bolj pripravljen kot v to, ki se poslavlja. Treba bo namreč ubraniti ugled, ki si ga je pridobil v svetovnem pokalu, pred vrati pa je tudi svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah. Torej za vrhunskega tekmovalca je kaj malo počitka. Treba se je lotiti dela s pravim profesionalnim pristopom. Bojan se zaveda, da si ugled Se kako težko pridobiš, laže ga je izgubiti (pa še naša športna javnost od njega in ostalih vedno zahteva več). D. Humer Plavalna šola za odrasle Glas — 15. stran Ekipa Iskre Otoče, kije tudi letos osvojila prehodni pokal veleslaloma desnega brega Save. — Foto: J. Rotar Vrsta lepih uvrstitev Radovljica - V okviru programa Športno rekreacijskih iger radovljiških sindikatov je komisija za Športno rekreacijo pri OSZS in TKS Radovljica organizirala plavalno Solo za vse tiste zaposlene, ki do sedaj niso imeli priložnosti, da se naučijo te za vsakega občana koristne in potrebne Športno-rekreacijske veSčine. Za plavalno Solo se je v razpisnem roku prijavilo 72 kandidatov iz 16 osnovnih organizacij •sindikata. Čeprav je tovrstna akcija za odrasle v občini Radovljica organizirana prvič, nam številne prijave kažejo, da obstaja med zaposlenimi za tovrstno Športno aktivnost veliko zanimanje. Plavalna Sola je v zaprtem bazenu hotela t»rajski dvor Radovljica, ki kot svoj prispevek razvoju Športne rekreacije občanov nudi za učenje brezplačno koriščenje bazena, za kar zasluži kolektiv hotela izredno pohvalo. Plavalna Sola je začela z delom v torek, 29. marca. Strokovno v(xlstvo plavalne Sole in in inštruktorje za poučevanje prijavljenih kandidatov je prevzelo Društvo pedagogov telesne kulture občine Radovljica. Kandidati so razdeljeni v osem skupin po 6 do 8 kandidatov. Vsaka skupina ima dvakrat tedensko v večernih urah od 19. do 21. po eno uro intenzivne vadbe tako, da bo plavalna Sola končana do konca aprila. Povedati moramo, da je Se veliko zaposlenih pokazalo zanimanje za vpis v plavalno Solo, vendar so jih žal za enkrat morali odkloniti, ker je Število udeležencev zaradi zmogljivosti bazena omejeno. Zato, se je komisija za Športno rekreacijo pri OSZS in TKS Radovljica odločila, da v mesecu maju plavalno šolo za odrasle ponovi. V. Matijašič Veleslalom za desni breg Save Radovljica — V organizaciji Kemii'ne tovarne Podnart je bilo v soboto, 26. marca, na smučiščih Zatrnika za vse delovne organizacije, ki imajo sedež na desnem bregu Save, 5. tradicionalno sindikalno tekmovanje v veleslalomu. Na tekmovanju je nastopilo okrog 70 članov sindikata iz sedmih osnovnih organizacij sindikata. Moški so bili razdeljeni v tri, ženske pa v dve starostne skupine. REZULTATI: Ženske nad 30 let: 1. Berčič Ivanka LIP Podnart, 2. Faganel Milka KTP Podnart, 3. Bohinc Darinka Iskra Lipnica. Ženske do 30 let: 1. P ikon Barbara, 2. Demšar Meta obe Iskra Otoče, 3. Turnšek Meta Iskra Lipnica Moški nad 40 let: 1. Resman Andrej Plamen Kropa, 2. do 3. Faganel Rado Iskra Otoče in Hafner Damjan Iskra Lipnica. Moški od 30 do 40 let: 1. Vukelj Jože Iskra Lipnica, 2. Kemperle Franc, ,'). Vidic Miro oba Iskra OtexV Moški do 30 let: 1. Gašperin Junez Iskra Otoče, 2. Pogačnik Tomaž, 3. Dornig Aleš oba UKO Kropa. Ekipno: 1. Iskra Otoče, 2. Iskra Lipnica, 3. KTP Podnart itd. V. Matijašič Turistični delavci na Krvavcu Turistično društvo Cerklje je ob sodelovanju SD Krvavec organiziralo na Krvavcu veleslalom za člane turističnih društev kranjske občine. Nastopili so tekmovalci iz Besnice, Šenčurja, Naklega, Kranja in Cerkelj. Skupaj je nastopilo 46 tekmovalcev in tekmovalk. V posameznih kategorijah so bili najboljši — pionirji: Vili Jane (Besnica), pionirke: Darinka Lipar (Cerklje), mladinci: Samo Trefalt (Kranj), mladinke: Maja Hočevar (Naklo), mlajši člani: Andrej Valenčič (Cerklje), mlajše članice: Danica Močnik (Cerklje), starejši Člani: Anton Cernilec (Naklo), starejše članice: Boža Trefalt (Kranj); ekipno: 1. Cerklje, 2. Naklo. S. Bobnar Bezinovič in Kavčičeva Na Gorenjskem pionirskem prvenstvu v namiznem tenisu je nastopilo prek 60 pionirjev iz vseh gorenjskih občin. Prvenstvo je ponovno pokazalo veliko premoč pionirjev Triglava in pionirk Save. Vrstni red — pionirji: 1. Bezinovič, 2. Jauh, 3. Jovič in Habjan (vsi Triglav), pionirji — dvojice: 1. Jauh-Bezinovič, 2. Habjan-Jovič, 3. Matjašič-Prelovšek (vsi Triglav), pionirke: 1. Kavčič, 2. Štrukelj, 3. Mesec iti Blažič (vse Sava), pionirke — dvojice: 1. Kavčič-Blažič, 2. Mesec-Strukelj (vse Sava), .'!. Kastelic-Pilgram (Triglav) in Kopač-Ribnikar (Križe). Najboljši predstavniki regije so si pridobili pravico nastopa na prvenstvu S RS. S. Tadina Gorenjski nogometaši startali Preteklo soboto so gorenjski nogometaši startali v novo sezono. Letos so gorenjske ekipe razdeljene v tri skupine; in sicer radovljiško-jeseniško-tržiško, kranjsko in škofjeloško. V kranjski skupini so člani dosegli v 1. kolu naslednje rezultate: Naklo : Britof 0:1, Sava : Triglav 0:0, Korotan : Primskovo 1:1, Filmarji : Šenčur 0:3, Kokrica : Grintavec 3:2, Primskovo B : Preddvor 7:1. Tekmovanje za pokal SFRJ: Lesce ; Jesenice 2:4, Alp les: Kondor 4:2. Mladinski pokal: Triglav : Alples6:(). P. Novak Predtekmovanja za pokal Kranja končana Odigrane so bile zadnje tekme v predtekrno-va-.ju košarkarskih ekip za zimski pokal Kranja 1977. V zadnjih srečanjih presenečenj ni bilo, razen če izvzamemo, da ekipe Iskre ni bilo na tekmo in je tako izgubila z 20:0 b.b. in s tem sama sebi onemogočila, da bi posegla v sam vrh v svoji skupini. Ekipa Bekselna, katere vodja je bil Matija Razinger, pa je kljub dobrim in kvalitetnim igram le s težavo premagala Partizana v zadnjih sekundah igre. Izidi srečanj: Beksel Iskra 20:0 b.b.. Partizan : Beksel 4.r>:46 (17:18), KS Vodovodni stolp : KS Zlato polje 0:20 b. b.. Iskra : Partizan 77:62 (42:21). V finalni del so se po končanem predtekmo-vanju uvrstile ekipe Triglava, Šenčurja, Save in Kranja 75. Finale bo organizirano na igrišču ŠD Save v StražiSču v sredo 6. aprila. čm t-'-> Steiner, Norčič in Innauer v Planici Planica, 31. marec — V prenovljeni de-p'indansi doma v Planici se je sestal organizacijski komite, ki je obravnaval in potrdil, da bi ji.tri ob 9.30 ponovno na veli-kanki bratov Gorišek skušali najboljši letalci na svet u postaviti nov rekord. Svojo udeležbo so že potrdili Švicar Stainer, Avstrijci Innauer, Bachler in Schvvabl, Novak in Jirasko; od naših pa bi nastopila Norčič in Jože Demšar. Ta dva staže danes preskusila let alineo. Norčič je z novimi smučmi Klana pristal pri 175 metrih in s tem postavil nov olaniški rekord, Demšar pa ie bil le pet metrov krai>i Torej danes se pod Poticami obeta izredno izenačen boj za novi svetovni rekord v smučarskih poletih. -dh VRSTA LEPIH UVRSTITEV KRANJ — Za konec tedna so plavalci in plavalke domačega Triglava nastopili kar na štirih močnih mednarodnih plavalnih mitingih. Pionirji so nastopili v Trentu in Zagrebu, Borut Petrič je bil v Leningradu, Barbara Štembergar pa je plavala v Stutt-gartu. Na vseh teh pa so dosegli vrsto lepih uvrstitev in rezultatov. DVA NOVA REKORDA PEGICA LENINGRAD - Tu je v 50-metrskem bazenu na mitingu nastopilo kar 500 plavalcev iz enajstih držav. Jugoslovanske barve pa sta zastopala Beograjčanka Jasna Efendič in Kranjčan Borut Petrič. Petrič se je torej prvič v tej sezoni predstavil v mednarodni konkurenci v 50-metrskem bazenu. V vseh disciplinah je dosegel izvrstne rezultate. Na 400 m mešano je s časom 4:48,33 postavil absolutni državni rekord, na 100 m delfin pa s časom 1:00,68 mladinskega. Na 200 m delfin - 2:10,52 - je bil prvi med mladinci in 17. v skupni uvrstitvi. V tej disciplini pa se je domačinu Kiseljevu oddolžil za poraz na lanskem evropskem prvenstvu v Oslu. Na 200 m kravi je bil s 2:00,00 četrti med mladinci, na 400 m kravi pa s 4:04,95 sedmi med vsemi. Dober rezultat je dosegel na 1500 m kravi, saj je s časom 16:02,89 bil šesti, Rus Salnikov pa je popravil svoj lastni evropski rekord s 15:29,04. Tradicionalni patruljni tek Preteklo soboto je strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstrana organizirala v Zgornji Radovni tretji tradicionalni patruljni tek na smučeh. Nastopilo je 40 tekmovalcev, ki so v sestavi 3-članskih ekip pretekli progo dolg.) 2 km, vmes pa so tudi streljali z malokalihrsko puško. Vrstni red: 1. SI) Janez Mrak, 2. PD Dovje-Mojstrana, 3. Teritorialna obramba Jesenice, 4. KS Dovje-Mojstrana, 5. SD Franc Rozman Stane Martuljk. J. R. Jutri Bled : Fužinar Bled — V soboto ob 18. uri bo na blejski osnovni šoli spet zanimiva odbojkarska predstava. K domačinom prihaja v goste ekipa odbojkarskega kluba Fužinar, ki je poleg Karlovca najresnejši kandidat za osvojitev naslova prvaka v II. zvezni ligi. Blejci bodo vsekakor skušali popraviti slab vtis z zadnje tekme s Salonitom. B. Rauh Za pokal Staneta Žagarja Osnovnošolske košarkarske ekipe pionirk in pionirjev so se v soboto pomerile na turnirju za pokal Staneta Žagarja. Skupaj je sodelovalo 6 Šolskih reprezentanc. Izidi srečanj pionirk: o. š. Lucijan Seljak : o. S. Simon Jenko 26:4 (4:4), o. S. Stane Žagar : o. S. Lucijan Seljak 8:11 (4:4), o. š. Stane Žagar : o. š. Simon Jenko 8:13 (8:10). Lestvica: L. Seljak 2 2 0 37:12 4 S.Jenko 2 11 17:34 3 S. Žagar 2 0 2 16:24 2 Izidi srečanj pionirjev: o. š. Stane Žagar : o. š. Lucijan Seljak 19:15 (4:9), o. š. Simon Jenko : o. š. Lucijan Seljak 15:10 (4:0), o. š. Stane Žagar : o. š. Simon Jenko 6:45 (6:17). Lestvica: S.Jenko 2 2 0 60:16 4 S. Žagar • 2 1 1 25:60 3 L. Seljak 2 0 2 25:34 2 čm Letošnja prva zmaga v Stražišču? Preteklo soboto so start a!e v spomladanski del prvenstva v slovenski ženski in moški rokometni ligi ekipe Save, Preddvora in Kamnika med ženskimi in Tržič med moškimi ekipami. V soboto pa začneta s sklepnim delom prvenstva tudi ekipi Jelovice in Alplesa v 11. zvezni rokometni ligi. Na domačem igrišču bodo jutri ob 18. uri nastopile le rokometašice Save. O tekmi s Slovanom pravi njihov trener Tone Zorman: »Za drugi del prvenstva smo se dobro pripravljali v telovadnici v Stražišču. Zato upamo, da bomo jutri slavili prvo zmago v letošnjem prvenstvu.« V novi jesenski tekmovalni sezoni se v rokometnih ligah obetajo spremembe. Tako naj bi gorenjsko reprezentanco s sedežem v Preddvoru sesavljale najboljSe igralke Gorenjske. ..' '.-.*.',• ■ J. Kuhar TUDI V TRENTU ZADOVOLJIVO TRENTO - Na vsakoletni največji pionirski evropski tekmi se tu zbira več kot 700 mladih plavalcev. Med to mednarodno druščino So nastopili tudi triglavani in zabeležili nekaj dobrih uvrstitev, toda lanskega uspeha Boruta, ko je bil najboljši udeleženec, ni nihče prekosil. Rezultati: pionirji letnik 1966: 100 m kravi: 1. Cavazzoni (Italija) 1:07,5, 10. Rus (Triglav) 1:20.2, 100 m prsno: 1. Cavazzoni (Italija) 1:21,3, 2. Jocič (Triglav) 1:22,5, 100 m delfin: 1. Kovasz (Madžarska) 1:14,2, 6. Rus 1:17,1, 9. Jocič (oba Triglav) 1:20,7, pionirke: 100 m kravi: 1. Cresceni (Italija) 1:07,1, 19. Praprotnik (Triglav) 1:12,2, 100 m prsno: 1. Barberi (Italija) 1:22,7, 6. Praprotnik (Triglav) 1:27,4, 100 m hrbtno: 1. Kalman (Madžarska) 1:15,6, 26. Poljka 1:24,3, 27. Praprotnik (obe Triglav) 1:24,4, 100 m delfin: 1. Migliolaro (Italija) 1:13,2, 14. Praprotnik (Triglav) 1:19,6 pionirke letnik 1965: 100 m prsno: 1. Gaglione (Italija) 1:19,7, 6. Dvoršak (Triglav) 1:23,6, 100 m hrbtno: 1. Bragaglia (Italija) 1:11,6, 25. Dvoršak (Triglav) 1:20,3, 200 m mešano: 1. Gulyas (Madžarska) 2:32,2, 9. Dvoršak (Triglav) 2:44,3; pionirji letnik 1964: 200 m kravi: 1. Besze (Madžarska) 2:06,5, 24. D. Petrič (Triglav) 2:18,6, 200 m mešano: 1. Caposti (Italija) 2:26,0, 20. D. Petrič (Triglav) 2:36,4, pionirke: 100 m prsno: 1. Kindl (Madžarska) 1:18,0, 5. Bradaška (Triglav) 1:22,1, 100 m hrbtno: 1. Fodor (Madžarska) 1:08,1, 38. Bradaška (Triglav) 1:19,4, 200 m mešano: 1. Fodor (Madžarska) 2:27,2, 34. Bradaška (Triglav) 2:47,1. »MLADOST-OKI« '77 ZAGREB — Na mednarodnem mitingu pionirjev »Mladost-OKI« '77 so se dobro odrezali tudi kranjski plavalci. V nekaterih disciplinah so posegli kar po prvih mestih. Pri fantih so se izkazali Cerne, Šali in Veličkovič, pri dekletih pa Kosirnikova, Cvek in Jugovičeva. Rezultati: pionirji do 13 let: 100 m prsno: 1. Kosirnik 1:29,43, 2. Cerne 1:29,43, 3. Šali (vsi Triglav) 1:31,69, 200 m prsno: 1. Cerne 3:08,35, 2. Šali 3:09,20, 3. Kosirnik 3:12,25; do 11 let: 100 m prsno: 1. Kovač (Ljubljana) 1:29,67, 3. Pintar (Triglav) 1:32,66, 100 m hrbtno: 1. Neuhold (Italija) 1:18,00, 3. Veličkovič (Triglav) 1:23,08, 200 m hrbtno: 3. Veličkovič (Triglav) 2:55,44. ŠTEMBERGARJEVA DVAKRAT PRVA STUTTGART - Na mednarodnem mitingu se je tu odlično odrezala tudi članica Triglava Barbka Štembergar. Na 200 m prsno in 200 m mešano je bila prva, na 400 m kravi pa druga. Rezultati: 200 m prsno: 1. Štembergar 1:13,7, 200 m mešano: 1. Štembergar 2:33,7, 400 m kravi: 2. Štembergar 4:48,0. -dh Tržiške novice Na Zelenici je bilo tekmovanje vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja tržiške občine v veleslalomu. Najboljši čas je dosegel Tone Primožič, ki je osvojil tudi prehodni pokal. Pri članicah je zmagala Andreja Vagner, pri moških nad 40 let Janez Ahačič, med člani od 30 — 40 let Janez Dovžan in med člani do 30 let Tone Primožič. Obrtniki Gorenjske so se pred dnevi pomerili v veleslalomu na Zelenici, kjer je nastopilo blizu 90 smučarjev in smučark. Največ upseha so imeli tržičani obrtniki, ki so osvojili pokal pred Radovljico, Kranjem in Jesenicami. Zmagovalci: pionirke: Mojca Dežman (Kranj), mladinke: Damjana Likozar (Kranj), ženske od 15 do 30 let: Andrej Urh (Radovljica), ženske od 30—40 let: Maja Mihelič (Kranj) in ženske nad 40 let: Marija Rožič (Radovljica); pionirji: Igor Sitar (Radovljica), mladinci: Miran Markič (Tržič), člani od 15-30 let: Alojz Polajnar (Tržič), člani od 30-40 let: Alojz Dežrnan (Kranj), člani nad 40 let: Matevž Lukanc (Tržič). J. Kikel Obvestilo smučarjem Občinsko prvenstvo v veleslalomu v kategoriji mladincev, članov in veteranov, predvideno za 2. april 1977 na Jezerskem, je zaradi nevarnosti plazov po no-vozapadlem snegu preloženo na soboto, 16. aprila 1977 ob 10. uri. Rok prijav podaljšujemo do 12. aprila. TKS Kranj in ŠD Jezersko Občni zbor ŠD Krvavec Cerklje 25. marca je imelo ŠD Krvavec iz Cerkelj redno letno konferenco. Na njej so pregledali v. brtu ',976, pregledali so finančno poslovanje in potrdili plan dela za letos. Na koncu so podelili ludi diplome in priložnostna darila za dosežene rezultate posameznikom in ekipam. Kot že lani, so bili tudi letos med najbolj delavnimi člani košarkarske sekcije, ki ima okoli 70 aktivnih igralcev od mlajših pionirjev do članov in kadetinj. Lani je v raznih ligah nastopalo kar 5 košarkarskih ekip. V načrtu je tesnejše sodelovanje s KK Šenčur. Izredno delovni so bili rokometaši, ki so pod novim vodstvom uspeli urediti svoje vrste in v jesenskem delu občinske rokometne lige zasesti 1. mesto. Tudi uspeh pri kegljačih ni izostal, saj sta izredno kvalitetni tako ženska kot moška Pa: T° Potrjujejo tudi rezultati: 2. mesto v občinski ligi lani, 3. mesto v tekmovanju KS v občini Kranj lani, 2. mesto v kegljanju ekip občinske lige v počastitev krajevnega praznika Cerklje itd. Poudarili so, da kegljači vadijo na neprimernih napravah. V okviru smučarske sekcije pa vsekakor izstopajo mladi smučarji-skakalci, ki sicer vadijo in nastopajo ob finančni in strokovni pomoči SK Triglav iz Kranja. Ze v lanski sezoni Je bil Bojan Globočnik prvak SR Slovenije med pionirji, na državnem prvenstvu pa je bil drugi. Prav tako je bil drugi letos na državnem prvenstvu med mlajšimi mladinci. Ob njem je v klubu še kakih 10 mlajših in zelo obetavnih skakalcev. Zelja smučarskih delavcev je, da bi v letošnjem letu uredili plastiko na skakalnici na Pšati. Na zboru so ustanovili sekcijo za atletiko, saj so navzoči menili, da za to vrsto dejavnosti v Cerkljah imajo tako športne objekte kot tekmovalski kader. Vsi športniki si od te sekcije mnogo obetajo, tako na tekmovalnem kot na rekreacijskem področju. • Poudarjeno je bilo tudi zelo pristno sodelovanje med ŠD Krvavec in SŠD Davorin Jenko Cerklje ter med ŠD Krvavec in Turističnim društvom Cerklje. S. Bobnar V zvezi z razpisom prostih delovnih mest v upravnih organih skupščine občine Tržič, objavljenim v časopisu Glas, z dne 29. 3. 1977, dajemo naslednji POPRAVEK: Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Tržič razpisuje prosto delovno mesto referenta za gospodarsko upravne zadeve v oddelku za upravno pravne zadeve in skupne službe in NE delovno mesto referenta za upravne zadeve obrti, ki ga razpis pomotoma vključuje. Pogoji: Za delovno mesto referenta za gospodarsko upravne zadeve se poleg splošnih pogojev in moralnoetične neoporečnosti kandidatov zahteva višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri z ustreznimi delovnimi izkušnjami. te dni po sveti/ ZAKAJ JE PRIŠLO DO KATASTROFE? Pred nekaj dnevi se je na Kanarskih otokih pripetila najhujša nesreča v zgodovini letalstva. Trčila sta dva jumbo-jeta in pri tem je izgubilo življenje 559 ljudi, 80 ljudi pa se v bolnišnicah še vedno bori s smrtjo. Letalo ameriške družbe Pan American je imelo .196 potnikov, letalo nizozemske družbe KLM pa 24.1. V tem letalu ni nihče preživel. Nesreča na letališču Los Rodeos v Santa Crusu je torej res najhujša nesreča v zgodovini letalstva. Letali sta po trčenju goreli še 24 ur. V zvezi s tem tragičnim dogodkom je eksplozija bombe, nastavljene v cvetličarni nekega drugega letališča na Kanarskih otokih. Ta eksplozija je sicer zahtevala samo nekaj ranjenih, toda letališke oblasti so izgubile glavo. Niso več sprejemale letal in so jih preusmerjale proti letališču Los Rodeos in v zmedi je prišlo do najhujšega. Pilot ameriškega letala je preživel in bo lahko kasneje kaj več povedal, zakaj ni krenil po pomožni vzletni stezi ampak po stezi št. 3. Gibanje za samoopredelitev in neodvisnost Kanarskih otokov je priznalo, da so njegovi člani podtaknili bombo na letališču Gando. zanikali pa so možnost, da bi imeli kakršnokoli zvezo z nesrečo na letališču Los Rodeos. 167 MRTVIH V IRANU V potresu, ki je minuli teden zajel južno območje Irana, je umrlo 167 ljudi. Največ ruševin je v mestu Bandar Abas.s Zaradi potresa pa je bilo ranjenih 556 ljudi, vendar so jih v bolnišnicah zadržali le 56. Šibkejše potresne sunke so v Iranu čutili še nekaj dni po katastrofalnem stresu. V nedeljo pa so šibkejši potres čutili v Atenah, ki pa ni povzročil nobene škode. Dosegel je moč 4. stopnje po Richterjevi lestvici. 20 MILIJONOV POMOČI Demokratski senator iz massachusettsa Edward Kennedv je zahteval od ameriškega kongresa, naj odobri 20 milijonov dolarjev za pomoč romunskemu prebivalstvu, ki ga je nedavno prizadel močan potres. DENAR ZA UNESCO V prihodnjih dveh letih so arabske države pripravljene financirati program UNESCO. To je izjavil generalni sekretar arabske lige Mahmud Riad. To odločitev so arabske dežele sprejele zaradi finančnih težav, v katerih se je ta organizacija OZN znašla potem, ko so ZDA ukinile pomoč. JAPONSKO JEKLO ZA BRITANIJO V Tokiu so se pred nekaj dnevi začeli pogovori med predstavniki Japonske in evropske gospodaiske skupnosti. Pogovarjajo se o izvozu japonskega jekla v Veliko Britanijo. PREKINJEN PROMET Zaradi zemeljskega plazu je nad Rolza-nom v Italiji iztiril tovorni vlak. Žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je precejšnja. Še večja pa bo nastala, ker so zaradi plazu morali za nekaj časa prekiniti železniški promet med Italijo in Avstrijo. SOJUZ 77 Uradno so sporočili, da so se na območju Madžarske in Češkoslovaške končali manevri članic varšavskega sporazuma So-juz 77. V manevrih, ki so se začeli 21. marca, so sodelovali štabi združenih oboroženih sil varšavskega sporazuma in operativni štabi armad Madžarske, Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Vaje je vodil poveljnik sil varšavskega sporazuma maršal Sovjetske zveze Viktor Kulikov. MANJŠI DAVKI V BRITANIJI Britanski miniter za finance Denis Hea-ley je izjavil, da se bo v Veliki Britaniji dohodek od davkov kmalu zmanjšal za 500 milijonov funtov. Napovedal je tudi, da se utegnejo davki še bolj zmanjšati, če bodo sindikati zmanjšali zahteve po povečanju plač. DRAŽJE ŽIVLJENJE V SIRIJI V zadnjih dveh mesecih so se cene v Siriji zvišale od 20 do 80 odstotkov, nacionalni dohodek prebivalstva pa se je precej zmanjšal. Poudarjajo, da veliki stroški državne administracije ob vedno večjih stroških za vzdrževanje sirskih čet v Libanonu še zaostrujejo gospodarsko krizo v državi. POTRES V IRANU Močan potres je 22. marca prizadel jugovzhodne predele Irana. Trajal je okoli 20 sekund, zajel pa je področje okoli velikega iranskega pristanišča Bandar Abas. Dosegel je jakost 7. stopnje po Richterjevi liMtvicj. Hudo je poškodoval poslopja v pristanišču, terjal pa je okoli 150 žrtev, medtem ko je bilo veliko ljudi ranjenih. Tla se ši- niso umirila, zato se bojijo, da bo žrtev še več. Šibkejše potresne sunke so v torek občutili tudi v Banjaluki in okolici. Epicenter teh najnovejših premikov tal je bil okoli 15 km od središča mesta proti Kozari, dosegli pa so jakost 3. do 4. stopnje po Mercal-lijevi lestvici. Serijo blažjih potresov pa so v preteklih dneh zabeležili tudi na področju Bele krajine. STAVKE Številnim vsakodnevnim stavkam po vsem svetu proti političnim in gospodarskim razmeram so se pridružili tudi pristaniški delavci v izraelskih in britanskih pristaniščih. V izraelskih lu-kah Haifa, Ašdod in Eilat je 22. marca začelo stavkati okoli 4500 delavcev, ki zahtevajo višje plače. V Veliki Britaniji pa je dan prej stavkalo kar okoli 25.000 pristaniških delavcev. Nasprotujejo sklepu, da se zapro doki v Prestonu, zaradi česar bi okoli 700 tamkajšnjih pristaniških delavcev ostalo brez dela. Za nove strmine Krvavca Nadaljevanje s 1. strani ljivosti, temveč do leta 1980 modernizirali tudi republiško cesto Grad spodnja postaja dostavne žičnice v Zanjivcu, povečali število parkirnih prostorov, modernizirali občinsko gorsko cesto Grad-Ambrož-Jezerca, zgradili sprejemni center s samopostrežno restavracijo na Gospinci in manjše gostišče na Kriški planini. Odprli naj bi 58 hektarov novih rekreacijskih površin na Kriški planini in postavili osem vlečnic in eno dvosedežnico s skupno zmogljivostjo 7900 oseb na uro in 900 oseb na uro v poletni sezoni. Na Velikem Zvohu naj bi pridobili 12 hektarov novih rekreacijskih površin in postavili vlečnico ter usposobili okoli 16 novih smučarskih prog s skupno višinsko razliko 2580 metrov, kjer bi lahko hkrati smučalo okoli 2500 smučarjev. Poleti naj bi turisti obiskovali Krvavec zaradi urejenih trim stez, gorskih potov, pokritih ognjišč in igrišč. Na Krvavcu zdaj dnevno lahko smuča do 4000 obiskovalcev, obisk pa je znatno večji, tako, da postaja Krvavec utesnjeno zimsko središče. Zaradi dolgega dnevnega osončenja, zaradi čistih in preglednih smučišč, pestrih nagibov v višinskem območju do 1480 metrov, zaradi varnosti pred plazovi in tudi zaradi dolge sezone je nujno, da se Krvavec razširi, da primerno sprejema vse široko »zaledje« Kranja in Ljubljane. Kar 60 odstotkov obiskovalcev prihaja iz Ljubljane in njene okolice, 30 odstotkov iz okolice Kranja ter 10 odstotkov iz ostalih krajev. Zato ni naključje, da se prav delovni ljudje iz organizacij tega območja zavzemajo za primerne nove površine Krvavca, za boljše pogoje dnevne zimske in poletne rekreacije. Predsednik konzorcija rekreacijsko-turističnega centra Krvavec je generalni direktor združenega pod-Iskre Jože Hujs. »Kaj menite o problemih gorenjskega žičničarstva in o povezovanju večjih gorenjskih smučišč?« »Problemi žičničarstva so se vedno reševali brez določenega sistema, od tedaj, ko so nekdanja avtobusna podjetja in turistična podjetja začela graditi hotele, ob njih pa žičnice. Vse pobude so bile le pri avtobusnih podjetjih in rešitve tudi. Problem je pač v tem, da se žičničarstvo ni sistemsko reševalo, za razvoj in obnovo pa je potrebovalo izdatna sredstva. Za turistične objekte, za razvoj turizma so bili ugodnejši krediti kot za žičničarstvo, ki je zaostajalo vse dotlej, dokler ni bil zares očiten in izkazan širši interes. Le-ta si je poiskal izhode v raznih oblikah združevanja programov in sredstev, tako v konzorcijih in v interesnih skupnostih. Nismo smeli več vzdihovati, tarnati in se pritože- vati, treba se je bilo resno zavzeti. Za Krvavec je značilni prehodni turizem, deloma stacionarni, medtem ko je v Kranjski gori povsem drugače, saj sprejema večinoma stalnega gosta. Obe središči naj bi se kar najhitreje razvijali in menim, da je določeno sodelovanje vsekakor potrebno, čeprav zaradi dosedanjega razvoja za zdaj še ne bi mogli govoriti o drugačnih oblikah povezovanja. Nesistemsko reševanje žičničarstva v preteklosti je še vedno huda ovira.« »Kaj sodite o razvoju Krvavca, kakšne ugodnosti naj bi imeli vsi tisti, ki bodo sofinancirali in kako rešiti problem črnih gradenj?« »Krvavec je nadvse zanimiv predvsem za kranjsko in ljubljansko območje, saj podatki kažejo, kako veliko rekreacije željnih ljudi prihaja poleti in pozimi prav na Krvavec. Blizu je, dostopen, naravno privlačen, leži nad 1500 metrov, kar je njegova edinstvena lastnost. Ce upoštevamo, da kar tretjina slovenske populacije gravitira na to območje in če vemo, da so sedanje zmogljivosti premajhne, je naša dolžnost, da ga razširimo, da napravimo snežni stadion te kotline. Upoštevali pa smo tudi stacionarni turizem, ki ga predvideva tudi urbanistični načrt. Dobro zgrajen center je vsekakor nujno potreben, krvavške strmine pa je treba racionalno izkoristiti po možnostih in potrebah. Delavcu je treba omogočiti zdravo rekreacijo v naravi, podatki pa nam prepričljivo govore o tem, da bomo uspeli prav s kompleksno izgradnjo Kr- Vse delovne organizacije, ki bodo podpisale samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti Krvavec, bodo seveda imele popuste pri cenah do 40 odstotkov ter nekaj drugih ugodnosti. Črne gradnje na Krvavcu je potrebno omejiti kar se le da, da ne bi motile naravnega okolja. Prav gotovo jih je treba obravnavati dosledno in z urejenim pristopom do tega problema zavarovati območje Krvavca.« D. S. 16. aprila prvi gostje v Park hotelu Bled - Park hotel na Bledu bo 16. aprila sprejel prve goste. Tako je pred dnevi povedal direktor Viator-jevih hotelov na Bledu Silvo Jordan. To bodo domači gostje, ki bodo prišli v novozgrajeni hotel s posredovanjem agencije Generalturist. Prihod gostov torej pomeni, da bo Park hotel po dveh letih in dveh mesecih od dneva porušenja prejšnjega zgrajen in odprt. To bo hotel A kategorije s 338 posteljami, katerim bodo lahko dodali tudi 30 pomožnih. Sicer pa bo imel hotel 176 sob in 10 apartmajev. V vseh sobah in apartmajih bo kopalnica, stranišče in telefon. Poleg kuhinje in restavracije s 180 sedeži bodo v hotelu še aperitiv bar, kavarna s teraso, nočni bar, konferenčne dvorane, družabni prostori, turistični urad, menjalnica, na vrhu Sicer že zelo razvejani mreži poslovnih enot in bančnih ekspozitur na Gorenjskem je kranjska podružnica Ljubljanske banke v torek, 29. marca, z otvoritvijo bančne ekspoziture v Bohinjski Bistrici dodala še eno. Ekspozitura je v poslovno-stanovanjskem objektu, kjer je pred časom že odprlo lokal podjetje Žito Lesce, zraven pa še Ljubljanske mlekarne, ki imajo tehnično trgovino. Novo bančno ekspozituro so prebivalci Bohinja že težko čakali. Vse bančne posle so morali zazdaj opravljati na Bledu in drugje, le denar s hranilnih* knjižic so 'lahko do 14.30 dvigali na pošti. Zdaj bodo lahko opravljali tudi posle glede deviznih računov, potrošniških posojil, stanovanjskega varčevanja in druge. Velja omeniti, da od okrog 5000 prebivalcev v štirih krajevnih skupnostih v Bohinju, približno tisoč prebivalcev že zdaj dobiva osebne dohodke na hranilne knjižice. Ekspozitura bo odprta ob ponedeljkih in torkih od 12. do 18. ure, ob sredah od 6.30 do 17. ure in ob četrtkih in petkih od 6.30 do 12. ure. Izvajalca del sta bila Gradbeno podjetje Bohinj in Mizarstvo Mira Radovljica. — A. Ž. — Foto: F. Perdan hotela bo termalni bazen 16 krat 10 metrov z ogrevano vodo, trim salon, savna, masaža in Rikli bar. V spodnjih prostorih bodo frizerski in kozmetični salon ter lokali Murke Lesce, podjetja Tobak, Ljubljanske banke, turističnega društva in še nekateri. Gradnja hotela bo veljala 168 milijonov 941.000 dinarjev. Delovni kolektiv se ne boji, da ne bi imeli dovolj gostov, saj že letos pričakujejo 70-odstotno zasedenost. Ob še tako dobri zasedenosti pa sam hotel ne bo mogel ekonomsko poslovati. V tako imenovanem ekonomskem programu je namreč predvidena preureditev sedanje Kazine, kjer naj bi bil zabavni prostor z igralnico in kavarno in izgradnja tako imenovanega D trakta, kjer bi bil disco bar. Tako zaokrožena celota in ponudba pa bi omogočila tudi .uspešen ekonomski izračun. Zato bo najbrž treba čimprej misliti tudi na uresničitev tega dela programa. Za začetek obratovanja Park hotela so v podjetju že rešili vse kadrovske potrebe. V hotelu bo poprečno 120 zaposlenih, v turističnih konicah pa okrog 140. A. Ž. Delovna akcija na Jesenicah Jesenice — V jeseniški občini prostovoljno mladinsko delo iz leta v leto dobiva večje razsežnosti. Število brigadirjev se veča, predvsem pa je spodbudno to, da se z vseh republiških in zveznih akcij vračajo s pohvalami za uspešno delo. Pri občinski konferenci ZSMS pa ne zanemarjajo tudi lokalnih akcij. Lanska zelo obsežna akcija čiščenja cevovoda v Železarni sicer ni najbolje uspela, ugodnejše rezultate pa pričakujejo od letošnje. Jeseniški brigadirji in ostali mladinci bodo namreč pomagali urejati trim stezo na Plavžu. S to akcijo se bodo obenem vključili v delovno praznovanje Titovih jubilejev. Otvoritev lokalne akcije bo danes, to je na dan brigadirjev, ob 15. uri v kampu Šranc. Zvečer se bodo udeleženci zbrali ob tabornem ognju, kjer bo krajši kulturni program. Nastopil bo pevski zbor osnovne šole iz Žirovnice ter člani kulturnih skupin Jutro in Izvir. Akcija bo trajala dva meseca, in sicer ob petkih in sobotah. J. r. UTRUJENI TRIMČKI Ko bi tovarišica v šoli predstavljala učencem pomen in vlogo gorenjskih trim stez in trim kabinetov, bi, sledeč resnici in pravici, lahko takole predavala: Pri nas, na Gorenjskem, so pred leti sindikati začeli široko akcijo za postavitev trim stez, ki so v naravi, dostopne vsem in tako odprtega tipa ter trim kabinetov, ki so za vrati, zaklenjenimi vrati in tako zaprtega tipa. Gorenjci so kaj kmalu spoznali vrednost rekreacije in gibanja v naravi in so zato trumama drli na trime odprtega tipa, medtem ko so trime zaprtega tipa videli le v časopisih ali z nekoliko več sreče tudi ob slovenskih otvoritvah. Trimi odprtega tipa so izpostavljeni silnim vremenskim neprilikom, toči, viharju, uničujočemu deževju, zato počasi propadajo (lep in zgleden primer je kranjski trim), trimi zaprtega tipa pa ne propadajo, ker so pač pod streho, uporablja pa jih večinoma le priviligirani sloj telesno-kulturnih privržencev. Takoj, ko so pristojni za trime zaprtega tipa uvideli žalostno usodo trimov odprtega tipa, so trim kabinete petkrat zaklenili (zaprt je trim v Stražišču in še kje) ali pa jih odpirajo le tistim, za katere so stoodstotno prepričani, da ne bodo kaj ukradli ali poškodovali. O trim kabinetih so spoštljivo utihnili, nikakršnega poziva ali vabila za udejstvova-nje niso posredovali rekreacije željnemu prebivalstvu, ki je na vrata nekajkrat potrkalo, a brez odziva (jeseniški nedotakljivi trim kabinet). Imamo pa seveda tudi trim kabinete po hotelih, ki so vsak čas dostopni ob primerni vstopnini in zasebne trim kabinete (bazene, telovadnice po hišah), o katerih se pa ne sme govoriti, ker jih baje sploh ni. Obiskovalca trima v Završnici: »Kraljestvo za vodo!« Vendar pa tudi pri trimih odprtega tipa v naravi poleg polomljenega telovadnega orodja nastopa vrsta težav: trim v Završnici, na primer, je bil postavljen poleg odprtega gostišča, kar je neznansko neugodno vplivalo na prepoteno rekreacijsko ljudstvo. Zliti potem litre in litre tekočine vase ni zdravo, zato so gostišče zaprli, tudi številnim obiskovalcem Završnice navkljub. Kmalu bo tisto gostišče zrelo za spomeniško varstvo, če se ne bo prej samo naveličalo in se podrlo. Obiskovalci trima v Završnici pa — kakor hočete! Če ste žejni, pijte zdravo Završnico ali pa trk do Žirovnice in Most... MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM - 4flfck paviljon IH U PH 3 \* v Kranju,od 8.do 17. aprila 77 pridite! čakamo vas! murka