(Thvz INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE DEFINICIJE PRIJAVLJIVIH NALEZLJIVIH BOLEZNI ZA NAMENE EPIDEMIOLOŠKEGA SPREMLJANJA Definicije, nalezljivih bolezni, ki se prijavljajo samo v Sloveniji sta pripravili: Maja Sočan in Maja Šubelj Osnutek definicij, ki se prijavljajo samo v Sloveniji, je bil posredovan v pripombe epidemiologom območnih zavodov za zdravstveno varstvo, mikrobiologom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani ter ZZV Maribor in infektologom Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Pripombe na definicije nalezljivih bolezni, ki se prijavljajo samo v Sloveniji, so posredovali: Epidemiologi območnih zavodov za zdravstveno varstvo: Ondina Jordan-Markočič, Karl Turk, Zoran Simonovic, Alenka Trop-Skaza, Irena Grmek-Košnik, Andreja Krt-Lah, Marta Košir, Boris Kopilovic, Neda Hudopisk, Teodora Petraš, Marko Vudrag. Mikrobiologi: Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani: Alenka Andlovic, Tatjana Avšič-Zupanc, Tadeja Matos, Manica Mueller-Premru, Miroslav Petrovec, Mateja Poljšak- Prijatelj, Eva Ružič-Sabljic, Katja Seme, Miha Skvarč. IVZ: Marija Trkov ZZV Maribor: Maja Rupnik Izdajatelj: Inšitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Elektronski vir, objavljeno na spletni strani www.ivz.si Ljubljana, maj 2012 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 616.9(0.034.2) SOČAN, Maja Definicije prijavljenih nalezljivih bolezni za namene epidemiološkega spremljanja [Elektronski vir] / Maja Sočan in Maja Šubelj. - Ljubljana : Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2012 Način dostopa (URL): http://www.ivz.si ISBN 978-961-6659-88-8 (pdf) 1. Šubelj, Maja, dr. med. 261810688 DEFINICIJE PRIJAVLJIVIH NALEZLJIVIH BOLEZNI NAMENE EPIDEMIOLOŠKEGA SPREMLJANJA Maja Sočan in Maja Šubelj KAZALO UVOD......................................................................................................................................................7 RAZLAGA DELOV ODDELKOV...........................................................................................................10 SEZNAM PRIJAVLJIVIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI........................................................12 AIDS......................................................................................................................................................14 Aktivna tuberkuloza...............................................................................................................................16 Akutna infekcija dihal po lokalizaciji povzročiteljih................................................................................17 SARS.................................................................................................................................................17 Ameboza................................................................................................................................................20 Borelioza Lyme......................................................................................................................................22 Botulizem...............................................................................................................................................24 Brill-Zinsserjeva bolezen......................................................................................................................25 Bruceloza...............................................................................................................................................26 Črne koze .............................................................................................................................................27 Davica....................................................................................................................................................29 Ehinokokoza..........................................................................................................................................30 Enterobioza...........................................................................................................................................31 Enterokolitis po povzročiteljih................................................................................................................32 Adenovirusni enteritis........................................................................................................................32 Astrovirusni enteritis..........................................................................................................................33 Akutni gastroenteritis, ki ga povzročajo norovirusi............................................................................34 Rotavirusni enteritis...........................................................................................................................35 Enterokolitis, ki ga povzroča Clostridium difficile..............................................................................36 Okužba z Escherichio coli, ki proizvaja toksin Shiga/Vero................................................................37 Okužba z enteropatogeno Escherichia coli......................................................................................39 Okužba z enterotoksigeno Escherichia coli.....................................................................................40 Okužba z enteroinvazivno Escherichia coli......................................................................................41 Jersinioza..........................................................................................................................................42 Kampilobakterioza.............................................................................................................................43 Salmoneloza......................................................................................................................................44 Kriptosporidioza.................................................................................................................................45 Garje......................................................................................................................................................46 Gobavost...............................................................................................................................................47 Gonoreja................................................................................................................................................48 Gripa......................................................................................................................................................49 Aviarna influenca A/H5 ali A/H5N1....................................................................................................51 Griža......................................................................................................................................................52 Hemoragične mrzlice.............................................................................................................................53 Hemoragična mrzlica z renalnim sindomom.....................................................................................54 Infekcijska mononukleoza.....................................................................................................................55 Klamidijska okužba vključno z LGV........................................................................................................56 Kolera....................................................................................................................................................58 Kongenitalne rdečke..............................................................................................................................59 Kuga......................................................................................................................................................61 Lambiliaza..............................................................................................................................................62 Legioneloza...........................................................................................................................................63 Leptospiroza..........................................................................................................................................64 Listerioza...............................................................................................................................................66 Lišmeniaza............................................................................................................................................68 Malarija..................................................................................................................................................70 Menigitis in meningoencefalitis..............................................................................................................71 Serozni meningitis/meningoencefalitis..............................................................................................71 Virusni encefalitis, ki ga prenaša klop...............................................................................................72 Mrzlica Zahodnega Nila....................................................................................................................73 Bakterijski meningitis, po povzročiteljih.............................................................................................74 Mikrosporija...........................................................................................................................................75 Mrtvični krč (tetanus).............................................................................................................................76 Mumps...................................................................................................................................................77 Norice....................................................................................................................................................78 Okužba s hrano.....................................................................................................................................79 Stafilokokna okužba s hrano.............................................................................................................79 Zastrupitev s hrano, ki jo povzroča Clostridium perfringens.............................................................80 Zastrupitev s hrano, ki jo povzroča Vibrio parahaemolyticus............................................................81 Zastrupitev s hrano, ki jo povzroča Bacillus cereus..........................................................................82 Oslovski kašelj.......................................................................................................................................83 Ošpice....................................................................................................................................................84 Otroška paraliza....................................................................................................................................85 Pasovec.................................................................................................................................................86 Psitakoza...............................................................................................................................................87 Pegavica................................................................................................................................................88 Rdečke...................................................................................................................................................89 Rumena mrzlica.....................................................................................................................................90 Sepsa.....................................................................................................................................................91 Invazivna meningokokna bolezen.....................................................................................................92 Invazivna pnevmokokna bolezen......................................................................................................93 Haemophilusom influenzae - invazivna oblika bolezni......................................................................94 Sifilis......................................................................................................................................................95 Sifilis, kongenitalni in neonatalni...........................................................................................................96 Smrkavost..............................................................................................................................................98 Steklina................................................................................................................................................100 Streptokokna angina............................................................................................................................101 Šen......................................................................................................................................................102 Škrlatinka.............................................................................................................................................103 Trakuljavost.........................................................................................................................................104 Toksokarioza.......................................................................................................................................106 Toksoplazmoza...................................................................................................................................107 Toksoplazmoza kongenitalna..............................................................................................................108 Trahom................................................................................................................................................109 Trebušni tifus/paratifus........................................................................................................................110 Trihineloza...........................................................................................................................................111 Tularemija............................................................................................................................................112 Virusni hepatitis...................................................................................................................................114 Akutni hepatitis A.............................................................................................................................114 Hepatitis B.......................................................................................................................................115 Hepatitis C.......................................................................................................................................116 Vranični prisad.....................................................................................................................................117 Vročica Q.............................................................................................................................................118 Varianta Jakob - Creutzfeldove bolezni...............................................................................................119 VIRI......................................................................................................................................................121 PRIJAVNI OBRAZEC..........................................................................................................................121 UVOD Večina nalezljivih bolezni, s katerimi se srečujemo v današnjem času v Sloveniji, ima enostaven, nezapleten potek, ki v splošnem ne predstavlja tveganja za javno zdravje. Nalezljive bolezni so pogost vzrok obiska pri zdravniku. Bolnike z nezapletenimi virusnimi (kar je najpogosteje) ali bakterijskimi okužbami večinoma obravnava zdravnik osnovnega zdravstva. Pozornost epidemiološke stroke je usmerjena v tiste nalezljive bolezni, pri katerih obstaja nevarnost širjenja in zahtevajo čim prejšnje ukrepanje, da se zmanjša obolevnost, v nalezljive bolezni proti katerim cepimo in v nalezljive bolezni, ki povzročajo precejšnje breme družbi. Zaznava nalezljivih bolezni temelji na epidemiološkem spremljanju, ki ga definirano kot sistematično, stalno zbiranje podatkov na standardiziran način. V Sloveniji ima epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni podlago v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB) in Pravilniku o prijavi nalezljivih bolezni. ZNB, ki ga uporabljamo danes, je bil pripravljen v sredini 90-tih let in nekajkrat posodobljen s spreminjanjem, dodajanjem in odvzemanjem členov. Seznam nalezljivih bolezni, pri katerih ZNB predpisuje prijavo, je obsežen, verjetno preobsežen in premalo prilagodljiv novim grožnjam zdravju. V prihodnosti pričakujemo (z novim zakonom, ki se pripravlja že vrsto let), da se bo seznam skrajšal. Opustilo se bo spremljanje nalezljivih bolezni kot so npr. šen, škrlatinka, streptokokno vnetje žrela, infekcijska mononukleoza. Bolj natančno se bo opredelilo ali pa opustilo prijavljanje sindromov (npr. akutne okužbe dihal po lokalizaciji in povzročiteljih, meningitisa in meningoencefalitisa, enterokolitisa po povzročiteljih itd.) oz. se posodobilo in prešlo v mrežne oblike spremljanja (angl. sentinel surveillance). Seznam prijavljivih nalezljivih bolezni vsebuje nalezljive bolezni, s katerimi se slovenski zdravniki niso nikoli srečali (in se po vsej verjetnosti ne bodo) kot npr. gobavost, kuga, otroška paraliza, smrkavost, hemoragično mrzlico Ebola, Marburg, črne koze ali pa so vsaj zaenkrat izjemno redke (npr. tularemija, vranični prisad, itd.). Brez dvoma imajo te nalezljive bolezni za slovenski prostor pridih obsoletnega, nas ne ogrožajo in na pri pogled sodijo bolj v zgodovino medicine kot v učbenik infektologije ali na seznam prijavljivih nalezljivih bolezni. Mikrobi so izjemno prilagodljivi in trdoživi organizmi, ki se lahko spremenijo in se razširijo v okoljih, kjer jih ne pričakujemo kot se je že dogodilo in se bo brez dvoma dogajalo v prihodnje. Zato bolezni »tretjega sveta« ostajajo na seznamu prijavljivih nalezljivih bolezni. Odločba Komisije z dne 28. aprila 2008 o spremembi Odločbe 2002/253/ES o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti (v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta) je opredelila seznam nalezljivih bolezni, ki jih je potrebno poročati Evropskemu centru za spremljanje in nadzor (European Centre for Disease Control and Prevention, ECDC) in predpisalo definicije za namene epidemiološkega spremljanja. V ECDC (in tudi Svetovni zdravstveni organizaciji) poročamo manj bolezni kot jih je potrebno prijavljati pri nas v Sloveniji. Prijavo nalezljivih bolezni želimo v prihodnje izboljšati. Zavedamo se, da našega sistema prijavljanja ne bi mogli oceniti kot kvalitetnega, pravočasnega in popolnega. Slovenskemu sistemu spremljanja torej manjkajo ključni atributi dobrih sistemov zgodnje zaznave nalezljivih bolezni. Eden od vzrokov je zastarel način prijave (uporaba papirnatih obrazcev). Kvalitetna informacija, ki je hitra oz. pravočasna, je lahko podlaga za ukrepanje. Izhodišče kvalitetnega podatka je enak pristop k prijavi oz. prijava nalezljive bolezni, ki je skladna z definicijo primera. Za nalezljive bolezni, katerih podatki se zberejo na evropskem nivoju, so definicije primera bile izdelane (v angleščini) in (uradno) prevedene v slovenščino. Vsebinskih, oblikovnih ali kakršnih koli drugih popravkov pri teh definicijah ni mogoče narediti in jih moramo sprejeti take kot jih določa Odločba Komisije iz l. 2008 s popravki v l. 2012. Za nalezljive bolezni, ki pa niso prijavljive na evropskem nivoju, pa smo z namenom, da izboljšamo sistem spremljanja, pripravili definicije, ki bodo v veljavi v Sloveniji. Definicije primerov nalezljivih bolezni niso dokončne in pričakovati je, da se bodo z novimi znanstvenimi spoznanji o nalezljivih boleznih in z boljšimi diagnostičnimi pristopi, spreminjale. Poudariti želimo, da so definicije namenjene prijavi in ne klinični obravnavi bolnika. Slovenske definicije smo pripravili po vzoru po evropskih definicij primera in jih združili v enovit dokument, ki bo opora zdravnikom ob prijavi. Besedilo z naslovom Razlage delov oddelkov uporabljenih za opredelitev in razvrstitev primerov (merila, razvrstitev primera, načini prenosa itd. so dobesedno preneseni iz uradnega prevoda Odločbe 18.6.2008 EU L 159/47. Nalezljive bolezni oz. njihove definicije, ki so označene z zvezdico (*), so dobesedno prenesene iz iste Odločbe. Za nekatere spolno prenosljive bolezni so bile slovenske definicije že napisane l. 2000 in izdane v knjižici Navodila za prijavo spolno prenosljivih okužb avtoric Marte Grgič-Vitek in Irene Klavs in jih zato nismo vključili. Ostale nalezljive bolezni (oz. sindromi), ki niso označene z zvezdico, so prijavljive zgolj v Sloveniji in imajo našo definicijo. Pri vsaki nalezljivi bolezni in sindromskih diagnozah, ki jih je potrebno prijaviti, smo opredelili, kaj se prijavlja - možen, verjeten ali potrjen primer. Dodali smo še, ali se bolnika z nalezljivo boleznijo epidemiološko anketira. Epidemiološko anketiranje je namenjeno poglobljenemu epidemiološkemu spremljanju, kar sodi v domeno epidemiologov območnih zavodov za zdravstveno varstvo in ne zdravnikov v kurativi. S poglobljenim epidemiološkim spremljanjem se pridobi dodatne podatke, ki usmerjajo ukrepanje epidemiologa. Ob pripravi slovenskih definicij smo se srečali z določenimi nepromostljivimi težavami, ki so vodile v nedoslednosti pri pripravi dokumenta. Na seznamu prijavljivih nalezljivih bolezni so »akutne okužbe dihal po lokalizaciji in povzročiteljih« (zahtevana je prijava enkrat mesečno), »akutni enterokolitis in zastrupitve s hrano po povzročiteljih«, »meningitis in meningoencefalitis po povzročiteljih« ter »sepsa«. Naštete klinične entitete povzroča plejada mikrobov - za vse ni moč napisati definicije. Odločili smo se, da pod »akutni enterokolitis in zastrupitve s hrano po povzročiteljih« z definicijo opredelimo tiste, ki so najbolj pogosti v Sloveniji oz. tiste, ki so prijavljivi v EU. Za »meningitis in meningoencefalitis po povzročiteljih« smo napisali definicijo sindroma in posebej dodali definicijo primera klopnega meningoencefalitisa ter okužbe z virusom Zahodnega Nila. Splošni, sindromski definiciji primera »sepse« smo dodali še definicije invazivne meningokokne, pnevmokokne okužbe ter invazivno okužbo s Haemophilus influenzae. Morda bi bilo bolj ustrezno, da slednja dva mikroba uvrstimo posebej, vendar trenutna slovenska zakonodaja ne predvideva prijave »invazivne okužbe« kot jo opredeljuje Odločba Komisije. »Akutne okužbe dihal po lokalizaciji in povzročiteljih« niso definirane, saj za oceno bremena uporabljamo sodobnejši pristop (mrežno spremljanje), razen za SARS-a. Na seznamu sta še dve nalezljivi bolezni, ki jih ZNB nima na seznamu prijavljivih nalezljivih bolezni - črne koze in Jacob-Creutzfeldovo bolezen -prijavo obeh zahteva Evropska odločba. Dokument Definicije primera nalezljive bolezni za namene prijave ni dokončen in se po spreminjal, popravljal ter izboljševal. Zahvaljujem se epidemiologom zavodov za zdravstveno varstvo in mikrobiologom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani ter Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor za pripombe in popravke. doc. dr. Maja Sočan Vodja Oddelka za epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni RAZLAGA DELOV ODDELKOV, UPORABLJENIH ZA OPREDELITEV IN RAZVRSTITEV PRIMEROV (v skladu z Odločbo 18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/47 in Aneksom iz l. 2012 - Commision Implementing Decision amending Decision 2002/53) Klinična merila Vsebovati morajo običajne in ustrezne znake in simptome bolezni, ki samostojno ali v povezavi predstavljajo jasno ali verjetno klinično sliko bolezni. Klinična merila dajejo splošen opis bolezni in ne navajajo nujno vseh značilnosti, potrebnih za posamezno klinično diagnozo bolezni. Laboratorijska merila Kot laboratorijska merila je treba navesti seznam laboratorijskih metod, ki se uporabljajo za potrditev primera. Običajno samo eden izmed navedenih testov zadošča za potrditev primera. Če je za laboratorijsko potrditev potrebna kombinacija metod, je to opredeljeno. Vrsto vzorca, ki se zbira za laboratorijske teste, se opredeli le, kadar so samo nekatere vrste vzorcev ustrezne za potrditev diagnoze. Za nekatere dogovorjene izjeme so vključena laboratorijska merila za verjetni primer. Ta seznam laboratorijskih metod se lahko uporabi za podporo diagnoze primera, ne pa za potrditev. Epidemiološka merila in epidemiološka povezava Epidemiološka merila se štejejo za izpolnjena, ko je možno določiti epidemiološko povezavo. Epidemiološka povezava med inkubacijsko dobo je pomeni eno izmed naslednjih šestih: — prenos s človeka na človeka: dejstvo, da je bila oseba v stiku z laboratorijsko potrjenim človeškim primerom na takšen način, da obstaja možnost, da je prišlo do okužbe, — prenos z živali na človeka: dejstvo, da je bila oseba v stiku z živaljo z laboratorijsko potrjeno okužbo/kolonizacijo na takšen način, da obstaja možnost, da je prišlo do okužbe, — izpostavitev skupnemu viru: dejstvo, da je bila oseba izpostavljena istemu skupnemu viru ali nosilcu okužbe, ki je potrjen človeški primer, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi: dejstvo, da je oseba uživala hrano ali pitno vodo, ki je laboratorijsko potrjena kot onesnažena, ali oseba, ki je uživala potencialno onesnažene proizvode živali z laboratorijsko potrjeno okužbo/kolonizacijo, — izpostavitev v okolju: dejstvo, da se je oseba kopala v vodi ali bila v stiku z onesnaženim okoljskim virom, ki je bil laboratorijsko potrjen, — izpostavitev v laboratoriju: dejstvo, da je oseba delala v laboratoriju, kjer je možnost izpostavitve. Oseba se lahko obravnava kot epidemiološko povezana s potrjenim primerom, če je v verigi prenosa laboratorijsko potrjen vsaj en primer. V primeru izbruha okužbe, ki se prenaša fekalno-oralno, ali okužbe, ki se prenaša po zraku, ni treba nujno določiti verige prenosa, da se primer obravnava kot epidemiološko povezan. Do prenosa pride na en ali več naslednjih načinov: — po zraku: aerosol se prenaša od okužene osebe na mukozne sluznice med kašljanjem, pljuvanjem, petjem ali govorom ali kadar druge osebe vdihujejo aerosole s povzročitelji bolezni, ki so razpršeni v ozračju, — s stikom: neposredni stik z okuženo osebo (fekalno-oralno, preko dihalnih kapljic, preko kože ali s spolnim stikom) ali živaljo (npr. z ugrizom, dotikom) ali posrednim stikom z okuženimi materiali ali predmeti (okuženi izbruhki, telesne tekočine, kri), — vertikalno: od matere na otroka, pogosto v maternici ali kot posledica naključne izmenjave telesnih tekočin običajno v obporodnem obdobju, — z vektorskim prenosom: posredni prenos z okuženimi komarji, pršicami, muhami in drugimi žuželkami, ki prenašajo bolezen na človeka z ugrizi, — s hrano ali vodo: z uživanjem potencialno onesnažene hrane ali pitne vode. Razvrstitev primera Primeri se razvrstijo kot „možni", „verjetni" in „potrjeni". Inkubacijske dobe za bolezni so podane v dodatnih informacijah za lažjo oceno epidemiološke povezave. Možen primer Možen primer pomeni primer, ki je za namene poročanja opredeljen kot možen. Običajno gre za primer, ki izpolnjuje klinična merila, kakor so opisana v opredelitvi primera, vendar brez epidemiološke ali laboratorijske potrditve zadevne bolezni. Pri opredelitvi možnega primera je občutljivost visoka, specifičnost pa nizka. Omogoča odkrivanje večine primerov, vendar bodo v to kategorijo vključeni tudi nekateri lažno pozitivni primeri. Verjeten primer Verjeten primer je razvrščen kot verjeten za namene poročanja. Običajno gre za primer, ki izpolnjuje klinična merila in je epidemiološko povezan, kakor so opisani v opredelitvi primera. Laboratorijski testi za verjetne primere so določeni le za nekatere bolezni. Potrjen primer Potrjen primer je razvrščen kot potrjen za namene poročanja. Potrjeni primeri morajo biti potrjeni laboratorijsko in lahko (ni pa nujno) izpolnjujejo klinična merila, kakor so opisana v opredelitvi primera. Pri opredelitvi potrjenega primera je specifičnost visoka, občutljivost pa nižja, zato bodo resnični primeri predstavljali večino zbranih primerov, čeprav bodo nekateri primeri izpuščeni. Klinična merila za nekatere bolezni ne odražajo dejstva, da so številni akutni primeri asimptomatski (npr. hepatitis A, B in C, kampilobakterioza, salmoneloza), čeprav so ti primeri lahko še vedno pomembni z vidika javnega zdravja na nacionalni ravni. Potrjeni primeri se uvrstijo v eno izmed treh spodaj navedenih podkategorij. Uvrstitev v podkategorije nastane med analizo podatkov z uporabo spremenljivk, zbranih skupaj z informacijami o primeru. Laboratorijsko potrjen primer s kliničnimi merili Primer izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera in klinična merila, vključena v opredelitev primera. Laboratorijsko potrjen primer z neznanimi kliničnimi merili Primer izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera, vendar ni razpoložljivih informacij glede kliničnih meril (npr. samo laboratorijsko poročilo). Laboratorijsko potrjen primer brez kliničnih meril Primer izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera, vendar ne izpolnjuje kliničnih meril iz opredelitve primera ali je asimptomatski. SEZNAM PRIJAVLJIVIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI (ZNB, UL Rs, št.69-3133/95) AIDS (SINDROM PRIDOBLJENE IMUNSKE POMANJKLJIVOSTI) AKTIVNA TUBERKULOZA AMEBIOZA AKUTNA INFEKCIJA DIHAL PO LOKALIZACIJI IN PO POVZROČITELJIH BORELIOZA LYME BOTULIZEM BRILL-ZINSERJEVA BOLEZEN BRUCELOZA DAVICA EHINOKOKOZA ENTEROBIOZA GARJE ENTEROKOLITIS PO POVZROČITELJIH GOBAVOST GONOREJA IN GONOKOKNE OKUŽBE GRIPA GRIŽA PO POVZROČITELJIH HEMORAGIČNA MRZLICA PO POVZROČITELJIH INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA KLAMIDIJSKA OKUŽBA PO LOKALIZACIJI IN PO POVZROČITELJIH KOLERA KONGENITALNE RDEČKE KUGA LAMBLIOZA LEGIONELOZA LEPTOSPIROZA LISTERIOZA LIŠMENIOZA MALARIJA MENINGITIS PO POVZROČITELJIH MENINGOENCEFALITIS PO POVZROČITELJIH MIKROSPORIJA PO LOKALIZACIJI MRTVIČNI KRČ MUMPS NORICE OKUŽBA S HRANO PO POVZROČITELJIH OSLOVSKI KAŠELJ OŠPICE OTROŠKA PARALIZA PARATIFUS A, B, C PASAVEC PSITAKOZA PEGAVICA RDEČKE RUMENA MRZLICA SEPSA PO POVZROČITELJIH SIFILIS SMRKAVOST SPOLNO PRENESENE BOLEZNI (DRUGE) PO SINDROMIH IN/ALI PO POVZROČITELJIH STEKLINA STREPTOKOKNA ANGINA ŠEN ŠKRLATINKA TRAKULJAVOST TOKSOKARIOZA TOKSOPLAZMOZA TRAHOM TREBUŠNI TIFUS TRIHINOZA TRIHOFITIJA TULAREMIJA VIRUSNI HEPATITIS PO POVZROČITELJIH VRANIČNI PRISAD VROČICA Q SINDROM PRIDOBLJENE IMUNSKE POMANJKLJIVOSTI (AIDS) IN OKUŽBA Z VIRUSOM HUMANE IMUNSKE POMANJKLJIVOSTI* (HIV) B20-B24 Klinična merila (AIDS) Vsaka oseba, pri kateri je ugotovljeno katero koli izmed kliničnih stanj, opredeljenih v evropski opredelitvi primera AIDS, za: odrasle in mladostnike > 13 let (1) in otroke < 13 let (2). Laboratorijska merila (HIV) Odrasli, mladostniki in otroci stari > 18 mesecev: Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — pozitiven rezultat presejalnega testa na protitelesa proti HIV ali kombiniranega presejalnega testa (na protitelesa proti HIV in na antigen HIV p24), potrjen z bolj specifičnim testom na protitelesa (npr. Western blot), — pozitiven rezultat dveh testov na protitelesa z encimsko imunsko metodo (EIA), potrjen s pozitivnim rezultatom naknadnega testa z EIA, — pozitiven rezultat dveh ločenih vzorcev pri vsaj enem izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: 1. odkrivanje nukleinske kisline virusa HIV (HIV-RNK, HIV-DNK), 2. določitev virusa HIV s testom na antigen HIV p24, vključno z nevtralizacijskim testom, 3. osamitev virusa HIV. Otroci, stari < 18 mesecev Pozitivna rezultata dveh ločenih vzorcev (razen iz krvi popkovnice) pri vsaj enem izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev virusa HIV, — odkrivanje nukleinske kisline virusa HIV (HIV-RNK, HIV-DNK), — določitev virusa HIV s testom na antigen HIV p24, vključno z nevtralizacijskim testom, pri otroku, starem > 1mesec. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer — Okužba z virusom HIV Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za okužbo z virusom HIV. — AIDS Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila za AIDS in laboratorijska merila za okužbo z virusom HIV. (1) Evropski center za epidemiološko spremljanje AIDS-a. Evropska opredelitev primera za nadzor AIDS-a - pregled leta 1993. AIDS Surveillance in Europe, četrtletno poročilo 1993, št. 37: 23-28. (2) Evropski center za epidemiološko spremljanje AIDS-a. Evropska opredelitev primera za nadzor AIDS-a pri otrocih - pregled leta 1995. Prijava: prijavi se potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 AKTIVNA TUBERKULOZA* (kompleks Mycobacterium tuberculosis) A15-A19 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — znaki, simptomi in/ali radiološke ugotovitve, ki so v skladu z aktivno tuberkulozo na katerem koli mestu, IN — odločitev zdravnika o celotnem zdravljenju tuberkuloze ALI primer, odkrit post-mortem s patološkimi ugotovitvami, ki so v skladu z aktivno tuberkulozo in na podlagi katerih bi bolnik prejemal antibiotike proti tuberkulozi, če bi bila bolezen diagnosticirana pred smrtjo. Laboratorijska merila Laboratorijska merila za potrditev primera Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev kompleksa Mycobacterium tuberculosis (razen Mycobacterium bovis-BCG) iz kliničnega vzorca, — določitev nukleinske kisline kompleksa Mycobacteriun tuberculosis v kliničnem vzorcu IN pozitiven mikroskopski izvid za acidorezistentne bacile ali enakovredna svetlobnomikroskopska metoda fluorescenčnega barvanja bacilov. Laboratorijska merila za verjeten primer Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — mikroskopski pregled za acidorezistentne bacile ali enakovredna svetlobnomikroskopska metoda fluorescenčnega barvanja bacilov, — odkrivanje nukleinske kisline kompleksa Mycobacterium tuberculosis v kliničnem vzorcu, — histološki prikaz granulomov. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za verjeten primer. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 AKUTNA INFEKCIJA DIHAL SINDROM AKUTNEGA OTEŽENEGA DIHANJA - SARS* (SARS-koronavirus, SARS-CoV) B34.2 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo ali povišano telesno temperaturo v anamnezi IN vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — kašelj, — težko dihanje, — kratka sapa, IN vsaj eno izmed naslednjih štirih ugotovitev: — radiološki znaki za pljučnico, — radiološki znaki za ARDS (sindrom dihalne stiske pri odraslem), — ugotovitve pri obdukciji, ki dokazujejo pljučnico, — ugotovitve pri obdukciji, ki dokazujejo ARDS (sindrom dihalne stiske pri odraslem), IN nobena druga diagnoza ne more v celoti razložiti bolezni. Laboratorijska merila Laboratorijska merila za potrditev primera Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev virusa v celični kulturi iz kliničnega vzorca in identifikacija virusa SARS-CoV z uporabo metode, kot je RT-PCR, — odkrivanje nukleinske kisline virusa SARS-CoV v vsaj enem izmed naslednjih treh vzorcev: 1. vsaj dveh različnih kliničnih vzorcih (npr. bris nosnega dela žrela in blato), 2. isti klinični vzorec se med trajanjem bolezni zbere dvakrat ali večkrat (npr. z zaporednim izsesavanjem iz nosnega dela žrela), 3. dve različni preiskavi ali ponovitev RT-PCR z uporabo novega izvlečka RNK iz prvotnega kliničnega vzorca pri vsakem testiranju, — porast specifičnih protiteles proti virusu SARS-CoV, določen z enim izmed naslednjih dveh ugotovitev: 1. serokonverzija, določena z vzporednima testoma ELISA in indirektno fluorescenčno metodo v akutni fazi ali fazi okrevanja, 2. štirikratni ali več kot štirikratni porast protiteles med akutno fazo in fazo okrevanja, določen z vzporednim testiranjem. Laboratorijska merila za verjeten primer Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — posamičen pozitiven test na protitelesa proti virusu SARS-CoV, — pozitiven rezultat PCR metode za virus SARS-CoV v posamičnem kliničnem vzorcu in pri posamični preiskavi. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih treh ugotovitev: — zaposlen(a) na delovnem mestu, povezanem s povečanim tveganjem za izpostavitev virusu SARS-CoV (npr. osebje v laboratoriju, ki dela z virusom SARS-CoV in virusi, podobnimi virusu SARS-CoV, ali ki shranjuje klinične vzorce, okužene z virusom SARS-CoV; osebe, ki so izpostavljene divjim živalim ali drugim živalim, ki se obravnavajo kot vir virusa SARS-CoV, njihovim izločkom itd.), — tesni stik z eno ali več osebami, ki so potrjeni primeri SARS-a ali so na stopnji ugotavljanja SARS-a (za tesni stik se šteje, če je oseba negovala, živela z ali imela tesen stik z respiratornimi izločki, telesnimi tekočinami in/ali izločki (npr. blato) oseb s SARS-om), — v anamnezi potovanje na območje ali bivanje na območju, kjer je prišlo do izbruha SARS-a, — dva ali več zdravstvenih delavcev iz iste enote zdravstvenega centra** s kliničnimi dokazi SARS-a in s pojavom bolezni v istem desetdnevnem obdobju, — tri ali več oseb (zdravstveni delavci in/ali bolniki in/ali obiskovalci) s kliničnimi dokazi SARS-a in s pojavom bolezni v istem desetdnevnem obdobju in z epidemiološko povezavo z zdravstveno ustanovo. Razvrstitev primera za obdobje med epidemijami Uporablja se tudi med izbruhom v neprizadeti državi ali območju. A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila IN laboratorijska merila za verjeten primer IN ima epidemiološko povezavo. C. Nacionalno potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera, kadar je testiranje opravil nacionalni referenčni laboratorij. D. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera, kadar je testiranje opravil referenčni laboratorij SZO za potrditev SARS-a. Razvrstitev primera med izbruhom Uporablja se med izbruhom v državi/območju, za katero je referenčni laboratorij SZO za potrditev SARS-a laboratorijsko potrdil vsaj eno osebo. A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo z nacionalno potrjenim ali potrjenim primerom. C. Nacionalno potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera, kadar je testiranje opravil nacionalni referenčni laboratorij. D. Potrjen primer Ena izmed naslednjih treh ugotovitev: — Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera, kadar je testiranje opravil referenčni laboratorij SZO za potrditev SARS-a. — Vsak nacionalno potrjen primer z epidemiološko povezavo z verigo prenosa, za katero je referenčni laboratorij SZO za potrditev SARS-a neodvisno potrdil vsaj en primer. — Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za možen primer ter ima epidemiološko povezavo z verigo prenosa, za katero je referenčni laboratorij SZO za potrditev SARS-a neodvisno potrdil vsaj en primer. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 **V tem okviru je med „zdravstvene delavce" vključeno vse osebje bolnišnice. Opredelitev enote zdravstvenega centra, v kateri je prišlo do pojava obolelih, je odvisna od lokalnega stanja. Velikost enote lahko sega od celotnega objekta zdravstvenega centra, če je ta majhen, do posameznega oddelka ali pododdelka v veliki terciarni bolnišnici. AMEBOZA (Entamoeba hystolitica/dispar) A06 Klinična merila Črevesna ameboza: Bolnik, ki je potoval ali bival v območjih, kjer je ameboza endemska, z najmanj enim simptomom ali znakom: — dalj časa trajajoča driska, — dalj časa trajajoča driska s prisotnostjo krvi in sluzi v blatu, — bolečine v trebuhu, — krči v trebuhu, — izguba telesne teže, — simptomi in/ali znaki fulminantnega kolitisa z znaki perforacije, — simptomi in/ali znaki toksičnega megakolona, — amebom črevesja, — perianalni ulkus. Izvenčrevesna ameboza: Bolnik, ki je potoval ali bival v območjih, kjer je ameboza endemska, z najmanj enim od naštetih: — ognojek jeter, — ognojek pljuč, — ognojek možganov, — ognojek na koži, — ognojek splovil ali sečil, — vnetje slepiča. Laboratorijska merila Črevesna ameboza: Običajno preiskujemo blato, lahko tudi klinični vzorec pridobljen s sigmoidoskopijo, tkivno biopsijo ali aspirate ognojkov. Vsaj eden izmed dveh laboratorijskih testov: — dokaz trofozoita ali cist Entamoeba histolytica/dispar z mikroskopijo po dodatku lugola v kužnini, — dokaz cist Entamoeba histolytica/dispar z mikroskopijo z metodo za zgoščevanje trofozoitov ali cist (npr. flotacija z etrom) in barvanjem s chlorazol black barvilom. Morfološko razlikovanje med Entamoeba histolytica in Entamoeba dispar ni mogoče, razen v primeru vidnih eritrocitov v citoplazmi trofozoitov, vendar ta kriterij ne drži vedno. Za bolj natančno diferenciacijo okužb z Entamoeba histolytica in Entamoeba dispar so potrebne poleg mikroskopije še druge bolj občutljive in specifične metode npr. detekcija antigena ali PCR. Izvenčrevesna ameboza: Vsaj eden izmed dveh laboratorijskih testov: — dokaz specifičnih protiteles proti Entamoeba histolytica v serumu z I HA. S titrom pod 1:32 je invazivna ameboza izključena, nizko pozitivne titre 1:32 do 1:64 je potrebno potrditi še z drugo serološko metodo npr. ELISA, — dokaz DNK Entamoeba histolytica v tkivu s PCR ali dokaz trofozoitov Entamoeba histolytica s histopaloškimi metodami. Dokaz specifičnih protiteles proti Entamoeba histolytica, ki je podprt s tipično klinično sliko in ultrazvočnim ali radiološkim dokazom obolenja, ki ga povzroča Entamoeba histolytica, je diagnostičen za invazivno amebozo. Epidemiološka merila Črevesna ameboza: — se ne uporablja. Izvenčrevesna ameboza: — se ne uporablja. Razvrstitev primera Črevesna ameboza: A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer: se ne uporablja. C. Potrjen primer: Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Izvenčrevesna ameboza: A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. BORELIOZA LYME (Borrelia burgdorferi sensu lato) A69.2, G01.0, G63.0, M01.2 Klinična merila Bolnik z najmanj enim znakom: — erythema migrans: makulozna ali papulozna kožna sprememba, najmanj 2 dni po piku klopa, ki se razširi v eritem, pogosto z delnim centralnim bledenjem, premer eritema mora biti najmanj 5 cm, — limfocitom: dobro omejen rdeč vozlič, predvsem na uhljih, obrazu, prsnih bradavicah in genitalnem področju, 3 do 8 mesecev po piku klopa, — acrodermatitis chronica atrophicans: v zgodnjem stadiju je koža edematozna in pordela, v kroničnem stadiju sta koža in podkožje močno stanjšana, skozi kožo prosevajo vene in lasni mešički, predvsem na ekstenzornih delih okončin, — druge kožne spremembe: sekundarne anularne lezije, difuzni eritem ali urtikarija, lokalizirane lezije, podobne sklerodermi, — Lymska nevroborelioza: meningitis, encefalitis, mielitis, motorični ali senzorični radikulonevritis, mononevritis multiplex, psevdotumor cerebri, cerebelarna ataksija, kronični encefalomielitis, spastična parapareza, ataksija, — Lymski artritis: ponavljajoče bolečine ali vztrajanje vnetja v enem ali več velikih sklepov, kitah, burzah ali mišicah, miozitis, osteomielitis, panikulitis, — Lymski karditis: atrioventrikularni blok, mioperikarditis, pankarditis, — Očesne spremembe: konjunktivitis, iritis, horoiditis, krvavitev ali odstop mrežnice, panoftalmitis, keratitis. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih laboratorijskih testov: Erythema migrans: — osamitev Borrelia burgdorferi sensu lato iz kožne biopsije, — dokaz genoma bakterije v kožni biopsiji. Limfocitom: — dokaz specifičnih protiteles1, — histologija kože, ki je skladna z limfocitomom, — osamitev bakterije iz kožne biopsije, — dokaz genoma bakterije v kožni biopsiji. Acrodermatitis chronica atrophicans: — visok titer specifičnih IgG protiteles1, — histologija kože, ki je skladna z acrodermatitis chronica atrophicans, — osamitev bakterije iz kožne biopsije, — dokaz genoma bakterije v kožni biopsiji. Druge kožne spremembe: — osamitev Borrelia burgdorferi sensu lato iz kožne biopsije, — dokaz genoma bakterije v kožni biopsiji. Lymska nevroborelioza: — pleocitoza možganske tekočine in intratekalna tvorba specifičnih protiteles1, — osamitev bakterije iz možganske tekočine, — dokaz genoma bakterije v možganski tekočini, — intratekalna tvorba specifičnih IgM in/ali IgG in/ali IgA1, — dokaz specifičnih protiteles v serumu1. Lymski artritis: — dokaz specifičnih IgG protiteles v serumu1, — osamitev bakterije iz sinovialne tekočine in/ali tkiva, — dokaz genoma bakterije v sinovialni tekočini in/ali tkivu. Lymski karditis: — dokaz specifičnih IgG protiteles v serumu1, — osamitev bakterije iz biopsije endomiokarda, — dokaz genoma bakterije v biopsiji endomiokarda. Očesne spremembe: — dokaz specifičnih IgG protiteles v serumu1, — osamitev bakterije iz prekatne tekočine, — dokaz genoma bakterije v prekatni tekočini. 1 Serologija poteka dvostopenjsko, začetnemu presejalnemu testu ELISA sledi WB oziroma imunoblot (IB). Če se uporabi za borelije specifičen antigen, potrditveni test (WB ali IB) ni potreben. Epidemiološka merila — se ne uporablja. Klasifikacija primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična merila (velja samo za erythema migrans). C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten (samo v primeru erythema migrans) in potrjen primer (vse ostale klinične oblike Lymske borelioze). BOTULIZEM* (Clostridium botulinum) A05.1 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Botulizem, ki se prenaša s hrano, in botulizem zaradi okužbe rane: Vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — obojestranska okvara možganskega živca (npr. dvojni vid, megleni vid, motnja pri požiranju (disfagija), slabost zunanjih očesnih mišic), — periferna simetrična paraliza. Botulizem pri dojenčkih Vsak dojenček z vsaj enim izmed naslednjih šestih znakov: — zaprtje, — letargija, — slabše hranjenje, — ptoza, — motnja pri požiranju (disfagija), — splošna mišična slabost. Vrsta botulizma, ki se običajno pojavlja pri dojenčkih (starih < 12 mesecev) lahko prizadene tudi otroke, starejše od 12 mesecev, in občasno odrasle s spremenjeno anatomijo in mikrofloro prebavil. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Clostridium botulinum v primeru botulizma dojenčkov (iz blata) ali botulizma zaradi okužbe rane (iz rane), (osamitev bakterije Clostridium botulinum iz blata odraslih ni primerna metoda za diagnozo botulizma, ki se prenaša s hrano), — odkrivanje botulinskega toksina v kliničnem vzorcu. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — izpostavitev skupnemu viru (npr. hrana, souporaba igel in drugih pripomočkov), — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 BRILL-ZINSSERJEVA BOLEZEN (POVRATNA PEGAVICA) (Rickettsia prowazekii) A75.1 Klinična merila Bolnik s povišano telesno temperaturo in z najmanj enim simptomom ali znakom: — glavobol, — makulo-papulozen izpuščaj predvsem po trupu in okončinah, — bolečine po mišicah. Laboratorijska merila — dokaz specifičnih IgG protiteles v serumu. Epidemiološka merila — se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer: Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. BRUCELOZA* (Brucella spp.) A23 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo IN vsaj enim izmed naslednjih sedmih znakov: — znojenje (obilno, neprijetnega vonja, zlasti ponoči), — mrzlica, — bolečine v sklepih, — občutek šibkosti, — depresija, — glavobol. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Brucella spp. iz kliničnega vzorca, — porast specifičnih protiteles proti bakteriji Brucella spp. (standardni aglutinacijski test, fiksacija komplementa, ELISA). Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — izpostavitev izdelkom onesnažene živali (mleko in mlečni izdelki), — prenos z živali na človeka (onesnaženi izločki ali organi, npr. vaginalni izcedek, posteljica), — izpostavitev skupnemu viru. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 ČRNE KOZE *1 (virus črnih koz) B03 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — povišana telesna temperatura IN kožni izpuščaj z mehurčki ali čvrstimi pustulami s centrifugalno razporeditvijo na isti stopnji razvoja, — neznačilna klinična slika, opredeljena kot vsaj eden izmed naslednjih štirih znakov: • hemoragične lezije, • ploščate žametaste lezije, ki se ne razvijajo v mehurčke, • Variola sine eruptione • milejša oblika. Laboratorijska merila Laboratorijska merila za potrditev primera Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev virusa črnih koz iz kliničnega vzorca, ki mu sledi sekveniranje (samo imenovani laboratoriji P4), — odkrivanje nukleinske kisline virusa črnih koz v kliničnem vzorcu, ki mu sledi sekveniranje. Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni status. Laboratorijska merila za verjeten primer — Identifikacija delcev virusa ortopoks z elektronskomikroskopskim pregledom. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev v laboratoriju (kadar obstaja možnost izpostavitve virusu črnih koz). Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in za katero velja vsaj ena izmed naslednjih dveh ugotovitev: — epidemiološka povezava s potrjenim človeškim primerom s prenosom s človeka na človeka, — laboratorijska merila za verjeten primer so izpolnjena. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera. Med izbruhom: vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 nalezljiva bolezen, virusa črnih koz v seznam prijavljivih 1 Črne koze po slovenskem Zakonu o nalezljivih boleznih niso prijavljiva ker so bile eradicirane v prejšnjem stoletju. Zaradi možnosti uporabe bioteroristične namene je evropska zakonodaja črne koze uvrstila na nalezljivih bolezni. DAVICA* (Corynebacterium diphtheriae, Corynebacterium ulcerans in Corynebacterium pseudotuberculosis) A36 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Klasična davica dihal: bolezen zgornjih dihal z laringitisom, nazofaringitisom ali tonzilitisom IN adherente membrane/psevdomembrane Blaga davica dihal: bolezen zgornjih dihal z laringitisom, nazofaringitisom ali tonzilitisom BREZ adherentih membran/psevdomembran Davica nosu: — enostranski ali obojestranski nosni izcedek, sprva prozoren, ki postaja krvav. Kožna davica: — lezija na koži. Davica na drugih mestih: — lezija na veznici ali mukoznih sluznicah. Laboratorijska merila — Osamitev bakterije Corynebacterium diphtheriae ali Corynebacterium ulcerans ali Corynebacterium pseudotuberculosis, ki proizvajata toksin, iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila Ena izmed epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — prenos iz živali na človeka. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila za klasično davico dihal. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila za davico (klasično ali blago davico dihal, davico nosu, kože ali davico na drugih mestih) in ima epidemiološko povezavo (človek ali žival). C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 EHINOKOKOZA* (Echinococcus spp.) B67 Klinična merila Niso ustrezna za namene nadzora. Diagnostična merila Vsaj ena izmed naslednjih petih ugotovitev: — histopatološki ali parazitološki izvid za Echinococcus multilocularis ali granulosus (npr. protoskoleksi v tekočini ciste neposredno vidni), — odkrivanje patognomonične makroskopske oblike cist Echinococcus granulosus v kirurškem vzorcu, — značilne lezije organov, odkrite s slikovnimi metodami (npr. računalniško tomografijo, ultrazvokom, MR) IN potrjene s serološkimi testi, — specifična serumska protitelesa proti Echinococcus spp., določena s serološkim testom z visoko občutljivostjo IN potrjena s serološkim testom z visoko specifičnostjo, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Echinococcus multilocularis ali granulosus v kliničnem vzorcu. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje diagnostična merila. Prijava: Prijavi se potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 ENTEROBIOZA (Enterobius vermicularis) B80 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — (peri)analno srbenje, — najmanj eden od simptomov ali znakov s strani bolečine v trebuhu, izguba telesne teže), — najmanj eden od simptomov ali znakov okužbe sečil Laboratorijska merila Najmanj eden izmed laboratorijskih testov: — dokaz jajčec v perianalnem odtisu, — dokaz jajčec v blatu* *Dokaz jajčec v blatu je slabo občutljiva metoda. Priporoča se perianalni odtis. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer enterobioze. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer: Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer: — bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila, — oseba, ki izpolnjuje samo laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. prebavil (slabost, bruhanje, driska, in spolovil. ENTEROKOLITIS PO POVZROČITELJIH ADENOVIRUSNI ENTERITIS (Adenovirus) A08.2 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — driska, — bruhanje. Laboratorijska merila: Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — določitev antigena virusa v blatu, — določitev virusnega genoma v blatu, — osamitev virusa iz blata. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer adenovirusnega enteritisa Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. ASTROVIRUSNI ENTERITIS (Astrovirus) A08.3 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — driska, — bruhanje, — bolečine v trebuhu. Laboratorijski kriterij Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — določitev antigena virusa v blatu, — določitev virusa z elektronsko mikroskopijo v blatu, — določitev virusnega genoma v blatu. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer astrovirusnega enteritisa. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. AKUTNI GASTROENTERITIS, KI GA POVZROČAJO NOROVIRUSI (norovirus) A08.1 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — slabost, — bruhanje, — driska, — bolečine v trebuhu. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — določitev antigena virusa v blatu ali izbruhanini, — določitev virusa z elektronsko mikroskopijo v blatu ali izbruhanini, — določitev virusnega genoma v blatu ali izbruhanini. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer gastroenteritisa, ki ga povzročajo norovirusi. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. ROTAVIRUSNI ENTERITIS (rotavirus) A08.0 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — bruhanje, — driska. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — določitev antigena virusa v blatu ali izbruhanini, — določitev virusa z elektronsko mikroskopijo v blatu ali izbruhanini, — določitev virusnega genoma v blatu ali izbruhanini. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer rotavirusnega enteritisa. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. ENTEROKOLITIS, KI GA POVZROČA CLOSTRIDIUM DIFFICILE (Clostridium difficile) A04.7 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — driska, — znaki toksičnega megakolona. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — dokaz enterotoksina A ali gena za toksin A v blatu, — dokaz citotoksina B ali gena za toksin B v blatu, — osamitev toksinogene bakterije iz blata. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. OKUŽBA Z ESCHERICHIO COLI, KI PROIZVAJA SHIGA TOKSIN/ VEROCITOTOKSIN* (STEC/VTEC) A04.3 Klinična merila Driska, povezana z okužbo s/z STEC/VTEC Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: - driska, - bolečina v trebuhu. Hemolitično-uremični sindrom (HUS) Vsaka oseba z akutno odpovedjo ledvic in vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: - mikroangiopatska hemolitična anemija, - trombocitopenija. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: - osamitev seva Escherichia coli, ki proizvaja Shiga toksin (Stx) ali ima stx1 ali stx2 gen(e), - izolacija Escherichia coli O157 (brez Stx ali testiranja na stx gene), ki ne fermentira sorbitola (NSF), - neposredna detekcija nukleinskih kislin (brez izolacije seva) stx1 ali stx2 gena(ov), - neposredna detekcija prostega Stx v blatu (brez izolacije seva). Laboratorijski kriterij, ki se lahko uporabi zgolj za potrditev HUS-a, ki ga povzroča STEC/VTEC: - porast protiteles proti serogrupno-specifičnem (LPS) Escherichia coli. Če je možno, je treba opraviti osamitev in dodatno opredelitev serotipa, fagotipa, genov eae in podtipov stx1/stx2. Najmanj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: - izolacija Escherichia coli, ki proizvaja shiga toksin/Verocito-toksin (STEC/VTEC), - detekcija nukleinskih kislin stxlali stx2 gena(ov), - detekcija prostih shiga toksinov. Laboratorijski kriterij, ki se lahko uporabi zgolj za potrditev HUS-a, ki ga povzroča STEC/VTEC: - porast protiteles proti serogrupno-specifičnem (LPS) Escherichia coli. Če je možno, je treba opraviti osamitev in dodatno opredelitev serotipa, fagotipa, genov eae in podtipov stx1/stx2. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih petih epidemioloških povezav: - prenos s človeka na človeka, - izpostavitev skupnemu viru, - prenos z živali na človeka, - izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — izpostavitev v okolju. Razvrstitev primera A. Možen primer HUS zaradi okužbe s STEC Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila za HUS. B. Verjeten primer STEC/VTEC Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer STEC/VTEC Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se možen (samo v primeru izpolnjenih kliničnih meril za HUS), verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 OKUŽBA Z ENTEROPATOGENO ESCHERICHIA COLI (EPEC) A04.0 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — driska, — bruhanje, — krči v trebuhu. Laboratorijska merila — osamitev seva Escherichia coli iz blata, ki ima gen za intimin (eae) IN — prepoznavanje enteropatogene Escherichia coli s serotipizacijo (klasične in na novo prepoznane enteropatogene E. col) . 1 definicija ni dokončna, opredeljeni bodo bolj specifični laboratorijski kriteriji - geni povezani z enteropatogenostjo. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer enteropatogenega E. coli enteritisa. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. OKUŽBA Z ENTEROTOKSIGENO ESCHERICHIA COLI (ETEC) A04.1 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — driska, — bruhanje, — krči v trebuhu. Laboratorijska merila — osamitev seva Escherichia coli iz blata, ki izdeluje enterotoksine (toplotno stabilne in/ali toplotno labilne)1 , — osamitev seva Escherichia coli iz blata, ki ima gen(e) za eltA in/ali estA* . 1 Priporočena nadaljnja serotipizacija enterotoksigenega seva Escherichia coli. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer enterotoksikogenega Escherichia coli enteritisa. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. OKUŽBA Z ENTEROINVAZIVNO ESCHERICHIA COLI (EIEC) A04.2 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — driska, — bruhanje, — krči v trebuhu. Laboratorijska merila — osamitev seva Escherichia coli iz blata, ki ima gen, povezan z njihovo invazivnostjo (ipaH)1 . 1 Priporočena nadaljnja serotipizacija enteroinvazivnega seva Escherichia coli. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer okužbe, ki jo povzroča enteroinvazivna Escherichia coli. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. JERSINIOZA* (Yersinia enterocolitica, Yersinia pseudotuberculosis) A04.6 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih petih znakov: — povišana telesna temperatura, — driska, — bruhanje, — bolečina v trebuhu (psevdoapendicitis), — tenezem. Laboratorijska merila — Osamitev za človeka patogene bakterije Yersinia enterocolitica ali Yersinia pseudotubeculosis iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev skupnemu viru, — prenos z živali na človeka, — izpostavitev onesnaženi hrani. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 KAMPILOBAKTERIOZA* (Campylobacter spp.) A04.5 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — driska, — bolečina v trebuhu, — povišana telesna temperatura. Laboratorijska merila — Osamitev bakterije Campylobacter spp. iz blata ali krvi. Če je možno, je treba opraviti diferenciacijo bakterije Campylobacter spp. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih petih epidemioloških povezav: — prenos z živali na človeka, — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev skupnemu viru, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — izpostavitev v okolju. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 SALMONELOZA* (Salmonella spp., razen S. Typhi in S. Paratyphi) A02 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih štirih znakov: — driska, — povišana telesna temperatura, — bolečina v trebuhu, — bruhanje. Laboratorijska merila Osamitev salmonele (razen Salmonella typhi in Salmonella paratyphi) iz blata, urina, drugega dela telesa (npr. okužene rane) ali sterilne telesne tekočine ali tkiva (npr. krvi, možganske tekočine, kosti, sinovialne tekočine itd.) Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih petih epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev skupnemu viru, — prenos z živali na človeka, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — izpostavitev v okolju. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 KRIPTOSPORIDIOZA* (Cryptosporidium spp.) A07.2 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — driska, — bolečina v trebuhu. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — določitev oocist zajedalca Cryptosporidium v blatu, — določitev zajedalca Cryptosporidium v črevesnem soku ali v vzorcih, dobljenih z biopsijo tankega črevesa, — določitev nukleinske kisline zajedalca Cryptosporidium v blatu, — določitev antigena zajedalca Cryptosporidium v blatu. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih petih epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev skupnemu viru, — prenos z živali na človeka, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — izpostavitev v okolju. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 GARJE / SKABIES (Sarcoptes scabiei) B86 Klinična merila Bolnik z značilnimi kožnimi spremembami in srbečico. Značilne kožne spremembe so: nekaj milimetrov dolgi, nekoliko dvignjeni, rdečkasto rjavi, nepravilno zaviti rovčki. Predilekcijska mesta kožnih sprememb so neporaščeni predeli kože z manjšim izločanjem loja (predeli med prsti, pregibna stran zapestij, komolčni kotanji in koža nad komolcem, prednji pazdušni gubi, predel prsnih bradavic, popka in pasu, stična površina gluteusov in stegen, gleženj in pri moških spolovilo). Na hrbtu, glavi, vratu, dlaneh in podplatih se spremembe pri odraslih ne pojavljajo, pri dojenčkih so tudi na obrazu, dlaneh in podplatih. Redka klinična oblika je scabies norvegica (crustosa): na pordeli koži so simetrično razporejene debele obloge lusk, ki zajamejo tudi obraz, lasišče in nohte, prizadeta koža je rdeča in se lušči, v luskah so številne pršice. Laboratorijska merila — dokaz pršic ali jajčec z mikroskopskim pregledom postružka kože z dodatkom 10 % KOH1. 1 ključen je pravilni odvzem postružka kože. Na značilno kožno spremembo nanesemo mineralno olje in ga nato postrgamo. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer skabiesa. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. GOBAVOST (Mycobacterium leprae) A30 Klinična merila Kronična bolezen, ki prizadene kožo, periferno živčevje in sluznice zgornjih dihal. Oblike bolezni: Tuberkuloidna gobavost: eden ali več hipopigmentiranih, anestetičnih predelov kože, z jasnim robom napram zdravi koži. Lepromatozna gobavost: številne eritematozne papule in noduli ali infiltrati po obrazu, rokah, nogah, ki so porazdeljeni obojestransko in simetrično ter napredujejo v odebelitev kože. Mejna (dimorfna) gobavost: kožne spremembe izkazujejo značilnosti tuberkuloidne in lepromatozne gobavosti. Neopredeljena gobavost: zgodnje spremembe na koži, običajno hipopigmentirane makule, brez tuberkuloidnih ali lepromatoznih značilnosti. Diagnostična merila Potrditev prisotnosti acido-rezistentnih bacilov Mycobacterium leprae v bioptičnem materialu kože ali kožnega živca, odvzetemu na mestu kožne spremembe. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in diagnostična merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. GONOREJA* (Neisseria gonorrhoeae) A54 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih osmih znakov: — uretritis, — akutni salpingitis, — vnetje rodil (PID), — cervicitis, — epididimitis, — proktitis, — faringitis, — artritis, ALI vsak novorojenček s konjuktivitisom. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Neisseria gonorrhoeae iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Neisseria gonorrhoeae v kliničnem vzorcu, — določitev bakterije Neisseria gonorrhoeae v kliničnem vzorcu s testom za dokaz prisotnosti nukleinske kisline brez predhodnega pomnoževanja, — odkrivanje intracelularnih po Gramu negativnih diplokokov v vzorcu iz moške sečnice z mikroskopkim pregledom. Epidemiološka merila Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka (spolni stik ali vertikalni prenos). Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 GRIPA* (virus influence) J10 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Gripi podobna bolezen (GPB) — Nenaden pojav simptomov IN vsaj eden izmed naslednjih štirih znakov: • povišana telesna temperatura ali vročičnost, • slabo počutje, • glavobol, • bolečina v mišicah, IN vsaj eden izmed naslednjih treh respiratornih simptomov: • kašelj, • vnetje grla, • kratka sapa. Akutna okužba dihal (AOD)(samo za mrežno spremljanje) — Nenaden pojav simptomov IN vsaj eden izmed naslednjih štirih respiratornih simptomov: • kašelj, • vnetje grla, • kratka sapa, • nahod, IN — mnenje zdravnika, da je bolezen posledica okužbe. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev virusa influence iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa influence v kliničnem vzorcu, — identifikacija antigena virusa influence v kliničnem vzorcu z metodo direktne imunofluorescence (DFA), — porast specifičnih protiteles proti virusu influence. Če je možno, je treba opraviti tipizacijo izolata virusa influence. Epidemiološka merila Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila (GPB ali AOD). B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila (GPB ali AOD) in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična (GPB ali AOD) in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer gripe. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 AVIARNA INFLUENCA A/H5 ALI A/H5N1 PRI LJUDEH* (virus influence, ki je podtip H5) J10 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — povišana telesna temperatura IN znaki in simptomi akutne okužbe dihal, — smrt zaradi nepojasnjene akutne bolezni dihal. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev virusa influence A/H5N1 iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa influence A/H5 v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles proti virusu influence A/H5 (štirikratno ali večje povečanje ali posamičen visok titer). Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka s tesnim stikom (manj kot 1 meter) z osebo, ki je bila sporočena kot verjetni ali potrjeni primer, — izpostavitev v laboratoriju: kadar obstaja potencialna izpostavitev virusu influence A/H5N1, — tesni stik (manj kot 1 meter) z živaljo s potrjeno okužbo z virusom influence A/H5N1, razen perutnine ali divjih ptic (npr. mačka ali prašič), — oseba prebiva na območju ali je obiskala območje, kjer je trenutno sum prisotnosti virusa influence A/H5N1 ali je prisotnost virusa potrjena (3), IN zanjo velja vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: 1. je bila v tesnem stiku (manj kot 1 meter) z obolelo ali mrtvo domačo perutnino ali obolelimi ali mrtvimi divjimi pticami (4) na prizadetem območju, 2. je bila v domu ali na kmetiji, za katerega ali za katero je bila prejšnji mesec na prizadetem območju sporočena obolela ali mrtva domača perutnina. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, pri kateri je rezultat testa na virus influence A/H5 ali A/H5N1, ki ga je opravil laboratorij, ki ni nacionalni referenčni laboratorij, ki sodeluje v mreži referenčnih laboratorijev Evropske skupnosti za človeško gripo (CNRL), pozitiven. C. Nacionalno potrjen primer Vsaka oseba, pri kateri je rezultat testa na virus influence A/H5 ali A/H5N1, ki ga je opravil nacionalni referenčni laboratorij, ki sodeluje v mreži referenčnih laboratorijev Evropske skupnosti za človeško gripo (CNRL), pozitiven. D. Primer, potrjen s strani SZO Vsaka oseba, pri kateri je laboratorijsko potrditev opravil center SZO za sodelovanje pri H5. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer gripe. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 GRIŽA* (Shigella spp.) A03 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih štirih znakov: — driska, — povišana telesna temperatura, — bruhanje, — bolečina v trebuhu. Laboratorijska merila — Osamitev bakterije Shigella spp. iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih petih epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev skupnemu viru, — prenos z živali na človeka, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — izpostavitev v okolju. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 HEMORAGIČNE MRZLICE* (denga, denga hemoragična mrzlica, arenovirusna, krimsko-kongška hemoragična mrzlica, vročica gozda Kyasanur, Marburg, Ebola, neopredeljena virusna hemoragična mrzlica) A90, A91, A96, A98, A99 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — povišana telesna temperatura, — različni znaki krvavitev, ki lahko povzročijo večorgansko odpoved. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev specifičnega virusa iz kliničnega vzorca, — določitev nukleinske kisline specifičnega virusa. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — potovanje v zadnjih 21 dneh v območje, kjer so se pojavljali primeri virusne hemoragične mrzlice ali se domneva, da so se pojavljali, — izpostavitev v zadnjih 21 dneh verjetnemu ali potrjenemu primeru virusne hemoragične mrzlice, pri katerem se je bolezen pojavila v preteklih 6 mesecih. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 HEMORAGIČNA MRZLICA Z RENALNIM SINDOMOM (patogena) A98.5 Klinična merila Vsaka oseba z povišano telesno temperaturo in ledvično odpovedjo. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev specifičnega virusa iz kliničnega vzorca, — določitev nukleinske kisline specifičnega virusa v vzorcu, — porast specifičnih serumskih protiteles. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. Epidemiološko anketiranje INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA B27 Klinična merila Bolnik s povišano telesno temperaturo in najmanj enim znakom: — pordelo žrelo, — povečane bezgavke, — splenomegalija, — hepatomegalija, — izpuščaj. Laboratorijska merila Najmanj eden izmed laboratorijskih testov: — dokaz heterofilnih protiteles, — dokaz anti-VCA IgM ob istočasno negativnem IgG EBNA v serumu, — določitev virusnega genoma v plazmi. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer infekcijske mononukleoze. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. KLAMIDIJSKA OKUŽBA VKLJUČNO Z LYMPHOGRANULOMA VENEREUM (LGV)* (Chlamydia trachomatis) A55-A56 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Okužba s klamidijo, ki ni LGV Vsaj eden izmed naslednjih šestih znakov: — uretritis, — epididimitis, — akutni salpingitis, — akutni endometritis, — cervicitis, — proktitis. Pri novorojenčkih vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — konjuktivitis, — pljučnica. LGV Vsaj eden izmed naslednjih petih znakov: — uretritis, — genitalna razjeda, — limfadenopatija dimeljskih bezgavk, — cervicitis, — proktitis. Laboratorijska merila Okužba s klamidijo, ki ni LGV Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Chlamydia trachomatis iz vzorca iz prebavnega ali iz veznice, — določitev bakterije Chlamydia trachomatis v kliničnem vzorcu imunofluorescence (DFA), — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Chlamydia trachomatis v kliničnem vzorcu. LGV Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Chlamydia trachomatis iz vzorca iz prebavnega ali genitalnega trakta ali iz veznice, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Chlamydia trachomatis v kliničnem vzorcu IN identifikacija serotipa (genotipa) L1, L2 ali L3. Epidemiološka merila Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka (spolni stik ali vertikalni prenos). Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. ali genitalnega trakta z metodo direktne Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 KOLERA* (Vibrio cholerae) A00 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — driska, — bruhanje. Laboratorijska merila — osamitev bakterije Vibrio cholerae iz kliničnega vzorca IN — določitev antigena O1 ali O139 iz izolata IN — določitev enterotoksina kolere ali gena enterotoksina kolere v izolatu. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — izpostavitev skupnemu viru, — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — izpostavitev v okolju. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 KONGENITALNE RDEČKE* (vključno s kongenitalnim sindromom rdečk) (virus rdečk) P35.0 Klinična merila Kongenitalna okužba z rdečkami (KOR) Za KOR ni opredeljenih kliničnih meril. Kongenitalni sindrom rdečk (KSR) Vsak dojenček, star < 1 leto, ali vsak mrtvorojeni otrok z: — vsaj dvema stanjema izmed stanj iz (A) ALI — enim stanjem iz kategorije (A) in enim iz kategorije (B). (A) — katarakta enega ali obeh očes, — kongenitalni glavkom, — kongenitalna okvara srca, — izguba sluha, — pigmentna retinopatija. (B) — purpura, — povečana vranica (splenomegalija), — drobnoglavost (mikrocefalija), — upočasnjen razvoj, — meningoencefalitis, — radiolucentna bolezen kosti, — zlatenica, ki se začne v roku 24 ur po rojstvu. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev virusa rdečk iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa rdečk, — porast specifičnih protiteles (IgM) proti virusu rdečk, — prisotnost protiteles IgG proti virusu rdečk v starosti 6 do 12 mesecev (vsaj dva vzorca s podobnima koncetracijama protiteles IgG proti virusu rdečk). Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni status. Epidemiološka merila Vsak dojenček ali mrtvorojeni otrok, ki ga rodi mati z laboratorijsko potrjeno okužbo z rdečkami med nosečnostjo, z vertikalnim prenosom s človeka na človeka. Razvrstitev primera kongenitalnih rdečk A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsak mrtvorojeni otrok ali dojenček, ki ni bil testiran ALI z negativnimi rezultati laboratorijskih preiskav ter za katerega velja vsaj ena izmed naslednjih dveh ugotovitev: — epidemiološka povezava IN vsaj eno klinično merilo iz kategorije „A" za KSR, — izpolnjuje klinična merila za KSR. C. Potrjen primer Vsak mrtvorojeni otrok, ki izpolnjuje laboratorijska merila, ALI vsak dojenček, ki izpolnjuje laboratorijska merila IN za katerega velja vsaj ena izmed naslednjih dveh ugotovitev: — epidemiološka povezava, — vsaj eno klinično merilo iz kategorije „A" za KSR. Kot primer rdečk se zato sporoči le dojenček s pozitivnimi laboratorijskimi merili ter brez kliničnih meril „A", pri njegovi materi pa med nosečnostjo ni prišlo do okužbe z rdečkami. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 KUGA* (Yersinia pestis) A20 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Bubonska kuga: — povišana telesna temperatura IN — nenaden pojav bolečega limfadenitisa. Septikemična kuga: — povišana telesna temperatura. Pljučna kuga: — povišana telesna temperatura IN vsaj eden izmed naslednjih treh znakov: — kašelj, — bolečina v prsih, — hemoptiza. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Yersinia pestis iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline (antigena F1) bakterije Yersinia pestis iz kliničnega vzorca, — porast specifičnih protiteles proti antigenu F1 bakterije Yersinia pestis. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — prenos z živali na človeka, — izpostavitev v laboratoriju (kadar obstaja možnost izpostavitve kugi), — izpostavitev skupnemu viru. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 LAMBILIAZA* (Giardia lamblia) A07.1 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih štirih znakov: — driska, — bolečina v trebuhu, — napenjanje, — znaki malabsorpcije (npr. steatoreja, izguba teže). Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — določitev cist ali trofozoitov zajedalca Giardia lamblia v blatu, soku iz dvanajstnika ali v vzorcih, dobljenih z biopsijo tankega črevesa, — določitev antigena zajedalca Giardia lamblia v blatu. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev skupnemu viru, — izpostavitev v okolju. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 LEGIONARSKA BOLEZEN* (Legionella spp.) A48.1 Klinična merila Vsaka oseba s pljučnico Laboratorijska merila Laboratorijska merila za potrditev primera Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Legionella spp. iz izločkov iz dihal ali iz katerega koli običajno sterilnega mesta, — odkrivanje antigena bakterije Legionella pneumophila v urinu, — porast specifičnih protiteles proti bakteriji Legionella pneumophila seroskupine 1. Laboratorijska merila za verjeten primer Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — odkrivanje antigena bakterije Legionella pneumophila v izločkih iz dihal ali pljučnem tkivu npr. z barvanjem z metodo direktne imunofluorescence (DFA) z uporabo monoklonskih protiteles, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Legionella spp. v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles proti bakteriji Legionella pneumophila, ki ne sodi v seroskupino 1, ali proti drugi bakteriji Legionella spp., — L. pneumophila seroskupine 1, druge seroskupine ali druge bakterije vrste Legionella: posamičen visok titer specifičnih serumskih protiteles. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — izpostavitev v okolju, — izpostavitev skupnemu viru. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila IN pri kateri je pozitiven vsaj en laboratorijski test za verjeten primer. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 LEPTOSPIROZA* (Leptospira spp.) A27 Klinična merila Vsaka oseba s — povišano telesno temperaturo ALI Vsaj dvema izmed naslednjih enajstih znakov: — mrzlica, — glavobol, — bolečina v mišicah, — krvavitev v veznico, — kožne krvavitve in krvavitve mukoznih sluznic, — kožni izpuščaj, — zlatenica, — miokarditis, — meningitis, — okvara ledvic, — respiratorni simptomi, kot je hemoptiza. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Leptospira interrogans ali druge patogene leptospire iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Leptospira interrogans ali druge patogene leptospire v kliničnem vzorcu, — določitev bakterije Leptospira interrogans ali druge patogene leptospire v kliničnem vzorcu z imunofluorescenčno metodo, — porast specifičnih protiteles proti bakteriji Leptospira interrogans ali drugi patogeni leptospiri. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih treh epidemioloških povezav: — prenos z živali na človeka, — izpostavitev v okolju, — izpostavitev skupnemu viru. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 LISTERIOZA* (Listeria monocytogenes) A32 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih treh oblik bolezni: Listerioza novorojenčkov, opredeljena kot mrtvorojenost ALI vsaj eden izmed naslednjih petih znakov v prvem mesecu življenja: — granulomatoza infantiseptica, — meningitis ali meningoencefalitis, — septikemija, — dispneja, — lezije na koži, mukoznih sluznicah ali veznici. Listerioza v nosečnosti, opredeljena kot vsaj eden izmed naslednjih treh znakov: — umetni splav, spontani splav, mrtvorojenost ali prezgodnje rojstvo otroka, — povišana telesna temperatura, — gripi podobni simptomi. Druga oblika listerioze, opredeljena z vsaj enim izmed naslednjih štirih znakov: — povišana telesna temperatura, — meningitis ali meningoencefalitis, — septikemija, — lokalne okužbe, kot so artritis, endokarditis in ognojki. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Listeria monocytogenes iz običajno (primarno) sterilnega mesta, — osamitev bakterije Listeria monocytogenes iz običajno nesterilnega mesta pri plodu, mrtvorojenem otroku, novorojenčku ali materi v roku 24 ur po porodu. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih treh epidemioloških povezav: — izpostavitev skupnemu viru, — prenos s človeka na človeka (vertikalni prenos), — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi. Dodatne informacije Inkubacijska doba je 3-70 dni, najpogosteje 21 dni. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila, ALI vsaka mati z laboratorijsko potrjeno okužbo ploda, mrtvorojenega otroka ali novorojenčka z listerio. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 LIŠMENIAZA (Leishmania spp.) B55 Klinična marila Vsaka oseba, ki ima eno od naslednjih kliničnih slik. Visceralna lišmeniaza / Kala-azar / vročica Dumdum ali Assam Bolezen nastane po piku mušice in se kaže z vsaj enim od znakov: — povišana telesna temperatura (običajno subakuten ali kroničen potek), — izguba telesne teže, — hepatosplenomegalija, — oslabelost, — pancitopenija, — hipergamaglobulinemija, — limfadenopatija. Kožna lišmeniaza Na mestu pika mušice se po 1 tednu do več mesecih inkubacije pojavijo: — ena ali več papul, iz katerih se razvijejo neboleče razjede z privzdignjenim robom, dno prekriva granulacijsko tkivo, — lokalna limfadenopatija (zgolj pri L. (Viannia) brasiliensis), — sistemski znaki okužbe z vročino, slabim počutjem (zgolj pri L. (Viannia.) brasiliensis) Sluznično-kožna lišmeniaza — predhodna (nekaj mesecev ali let) kožna lišmeniaza povzročena z Lishmania (Viannia) brasieliensis (redko L. (V.) panamensis, L. (V.) guyanensis ali L. amazonensis), — noduli v predelu spodnje nosne školjke, nosnega pretina, sluznice zgornjih dihal in predela zgornje ustnice. Iz njih nastanejo večje razjede in destrukcija nosnega pretina ter mehkega neba, — lahko prevladuje hipertrofična oblika brez razjed. Laboratorijska merila Visceralna lišmeniaza Vsaj eden izmed naslednjih testov: — prikaz lišmenij v kliničnih vzorcih (običajno punktat vranice, punkcija kostnega mozga, punkcija jeter, bezgavke) obarvanih po metodi Wright-Giemsa, osamitev lišmenij v kulturi, dokaz nukleinskih kislin lišmenije (PCR), — dokaz specifičnih protiteles po encimsko imunski metodi (ELISA) ali po hitri metodi z uporabo rekombinantne beljakovine k39. Kožna lišmeniaza Vsaj eden izmed naslednjih testov: — prikaz lišmenij v kliničnih vzorcih (aspirat lezije ali biopsija roba razjede) obarvanih po metodi Wright-Giemsa, osamitev lišmenij v kulturi, dokaz nukleinskih kislin lišmenije (PCR), V pomoč diagnozi je lahko tudi: — dokaz pozne preobčutljivosti na beljakovine lišmenij (lišmeninski ali Montenegro test). Sluznično-kožna lišmaniaza Vsaj eden izmed naslednjih testov: — prikaz lišmenij v prizadetih lokacijah po metodi Wright-Giemsa (povzročitelji so redki), osamitev lišmenij v kulturi, dokaz nukleinskih kislin lišmenije (PCR), — dokaz pozne preobčutljivosti na beljakovine lišmenij (lišmeninski ali Montenegro test). Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer — se ne uporablja B. Verjeten primer — se ne uporablja C. Potrjen primer — primer, ki ustreza kliničnem opisu in je laboratorijsko potrjen. Prijava: prijavi se potrjen primer. MALARIJA* (Plasmodium spp.) B50-B54 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo ALI povišano telesno temperaturo v anamnezi. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — določitev zajedalcev malarije v razmazih krvi s pregledom s svetlobnim mikroskopom, — določitev nukleinske kisline zajedalca Plasmodium v krvi, — odkrivanje antigena zajedalca Plasmodium. Če je možno, je treba opraviti diferenciacijo zajedalca Plasmodium spp. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 MENIGITIS IN MENINGOENCEFALITIS PO POVZROČITELJIH SEROZNI MENINGITIS/MENINGOENCEFALITIS Številni virusni povzročitelji - MKB kode: A83-A89 Klinični opis Bolnik z vročino in glavobolom ter najmanj enim znakom: — bruhanje, — otrplost tilnika, — pozitivni meningealni znaki, — motnja zavesti, ki se lahko stopnjuje do kome, — napete fontanele (pri dojenčkih). Biokemična laboratorijska merila Preiskava pokaže na videz bistro možgansko tekočino, s povečanim številom levkocitov, zmerno povečanimi beljakovinami, večinoma normalnim sladkorjem in odsotnostjo bakterij. Mikrobiološka laboratorijska merila — osamitev mikroba iz možganske tekočine, — prisotnost genoma mikroba v možganski tekočini, — serološka diagnostika, ki potrjuje akutno okužbo z mikrobom. Razvrstitev primera A. Možen Se ne uporablja. B. Verjeten Se ne uporablja. C. Potrjen: — bolnik, ki izpolnjuje klinična in biokemična laboratorijska merila (serozni meningitis ali meningoencefalitis brez potrjenega povzročitelja), — bolnik, ki izpolnjuje klinična, biokemična in mikrobiološka laboratorijska merila (serozni meningitis ali meningoencefalitis s potrjenim povzročiteljem). Prijava: prijavi se potrjen primer1. 1 Komentar: Po opravljeni mikrobiološki diagnostiki (osamitev povzročitelja iz možganske tekočine ali možganovine ali dokaz prisotnosti genoma ali dokaz povzročitelja s serološkimi preiskavami) je obvezna dopolnitev prijave s povzročiteljem v kolikor je bil opredeljen. VIRUSNI ENCEFALITIS, KI GA PRENAŠA KLOP* A84.1 Klinična merila Bolnik s simptomi vnetja osrednjega živčnega sistema (npr. meningitisom, meningo-encefalitisom, encefalomielitisom, encefaloradikulitisom). Laboratorijska merila1 Vsaj eden od naštetih petih meril : — dokaz specifičnih IgM in IgG protiteles proti klopnemu meningoencefalitisu v krvi, — dokaz specifičnih IgM protiteles proti klopnemu meningoencefalitisu v možganski tekočini, — serokonverzija ali štirikraten porast titra specifičnih protiteles proti klopnemu meningoencefalitisu v parnem serumu, — dokaz genoma virusa klopnega meningoencefalitisa v kliničnem vzorcu, — osamitev virusa klopnega meningoencefalitisa iz kliničnega vzorca. Laboratorijsko merilo za verjeten primer Detekcija specifičnih IgM protiteles proti klopnemu meningoencefalitisu v enem vzorcu seruma. 1Serološke rezultate je potrebno presojati s previdnostjo glede na cepilni status in oz. izpostavljenostjo flavivirusom. Pri cepljenih in predhodno izpostavljenih flavivirusom je za opredelitev potrjenega primera potrebno dodatno testiranje s testom nevtralizacije ali enakovrednim testom. Epidemiološka merila Izpostavljenost istemu viru (nepasteriziranemu mleku ali mlečnim proizvodom). Razvrstitev primera A. Možen Se ne uporablja. B. Verjeten Bolnik, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijsko merilo za verjeten primer. ALI Bolnik, ki izpolnjuje klinična merila in epidemiološko merilo. C. Potrjen: Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. *Aneks 2012 MRZLICA ZAHODNEGA NILA* (Virus Zahodnega Nila, VZN) A92.3 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo ALI vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — encefalitis, — meningitis. Laboratorijska merila Laboratorijska merila za potrditev primera Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev VZN iz krvi ali likvorja, — odkrivanje nukleinske kisline VZN v krvi ali likvorju, — porast specifičnih protiteles (IgM) proti VZN v likvorju, — visok titer protiteles IgM proti VZN IN odkrivanje protiteles IgG proti VZN IN potrditev z nevtralizacijo virusa. Laboratorijski testi za verjeten primer Porast specifičnih protiteles proti VZN v serumu. Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni status proti flavivirusom. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — prenos z živali na človeka (ki prebiva, je obiskal ali je bil izpostavljen ugrizom komarjev na območju, kjer je VZN endemičen pri konjih ali pticah), — prenos s človeka na človeka (vertikalni prenos, tranfuzije krvi, transplantacije). Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila IN za katero velja vsaj ena izmed naslednjih dveh ugotovitev: — epidemiološka povezava, — laboratorijski test za verjeten primer. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 BAKTERIJSKI MENINGITIS, KI NI UVRŠČEN DRUGJE (G00) HEMOFILUSOV MENINGITIS (Haemophilus influenzae) G00.0 PNEVMOKOKNI MENINGITIS (Streptococcus pneumoniae) G00.1 STREPTOKOKNI MENINGITIS (Streptooccus spp.)G00.2 STAFILOKOKNI MENINGITIS (Staphylococcus spp.)G00.3 DRUGE VRSTE BAKTERIJSKI MENINGITIS (Meningitis, ki ga povzroča Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae in Klebsiella razen Klebsiella pneumoniae) G00.8 BAKTERIJSKI MENINGITIS, NEOPREDELJEN (purulentni, piogeni ali supurativni meningitis brez dodatne opredelitve) G00.9 MENINGITIS PRI BAKTERIJSKIH BOLEZNIH, UVRŠČENIH DRUGJE: meningitis pri antraksu, leptospirozi, listeriozi, Lymski boreliozi, nevrosifilisu, salmonelozi, sifilisu (prirojenem, sekundarnem), tuberkulozi, gonokokni meningitis in meningokokni meningitis G01. Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — vročino, — glavobolom, — otrplostjo tilnika. Laboratorijska merila: Biokemična laboratorijska merila: — Možganska tekočina: običajno motna, povečano je število levkocitov, koncentracija beljakovin je povišana nad 0,45 g/l, koncentracija glukoze je znižana pod 2,5 mmol/l oz. razmerje med koncentracijo glukoze v možganski tekočini in serumu je manj kot 0,4 Mikrobiološka laboratorijska merila: Vsaj eden izmed petih laboratorijskih testov: — določitev bakterije v direktnem mikroskopskem preparatu možganske tekočine oz. sedimentu možganske tekočine, — osamitev bakterije iz možganske tekočine, — določitev bakterijskega antigena v možganski tekočini, — določitev bakterijskega genoma v možganski tekočini, — osamitev bakterije iz hemokulture. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer: 1. bolnik, ki izpolnjuje klinična in biokemična laboratorijska merila (gnojni meningitis brez opredeljenega povzročitelja), 2. bolnik, ki izpolnjuje klinična, biokemična in mikrobiološka laboratorijska merila (gnojni meningitis z opredeljenim povzročiteljem). Prijava: prijavi se potrjen primer. MIKROSPORIDIOZA IN DERMATOFITOZE B35 Vključeno: — favus — tinea zaradi okužbe z vrstami Epidermophyton, Microsporum in Trichophyton Klinična merila Bolnik s kožnimi spremembami značilnimi za dermatofitozo (anularna žarišča). Laboratorijska merila Vsaj eden izmed štirih laboratorijskih testov: — pregled kože z Woodovo svetilko (Microsporum canis, Microsporum audouinii, Microsporum ferrugineum in Trichophyton schoenleinii fluorescirajo zeleno), — mikroskopski pregled nativnega preparata skarifikata nohtov ali kože, delov nohtov ali lasnih korenin z dodatkom 10 % KOH ali NaOH, — fluorescentna mikroskopija z barvanjem s kalkofluor belim ali Kongo rdečim, — osamitev povzročitelja iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer dermatofitoze. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer: Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. MRTVIČNI KRČ (TETANUS)* (Clostridium tetani) A33-A35 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — boleče krčenje predvsem masetrne mišice in vratnih mišic, kar vodi v obrazne krče, znane kot trizmus in „risus sardonicus", — boleče krčenje mišic trupa, — generalizirani krči, pogosto položaj opistotonusa. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Clostridium tetani iz okuženega mesta, — odkrivanje tetanusovega toksina v vzorcu seruma. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 MUMPS (virus mumpsa) B26 Klinična merila Vsaka oseba s — povišano telesno temperaturo IN vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — nenaden pojav občutljivosti in otekanja obušesne žleze slinavke ali drugih žlez slinavk, — orhitis, — meningitis. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev virusa mumpsa iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa mumpsa, — porast specifičnih protiteles proti virusu mumpsa v serumu ali slini, ki so značilna za akutno okužbo. Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni status. Epidemiološka merila Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki ni bila nedavno cepljena in ki izpolnjuje laboratorijska merila. V primeru nedavnega cepljenja: vsaka oseba z odkritim divjim tipom seva virusa mumpsa. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 NORICE (virus varičela zoster) B01 Klinična merila Bolnik z značilnimi spremembami na koži in/ali sluznicah (mehurčki na površini makul, ki se pojavljajo v zagonih, izpuščaj je najbolj intenziven na trupu, sledijo glava, vključno z lasiščem, začetni in nato končni deli okončin) in povišano telesno temperaturo. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed štirih laboratorijskih testov: — osamitev virusa iz kliničnega vzorca, — dokaz specifičnih IgM protiteles v serumu, — dokaz virusnega antigena v kliničnem vzorcu, — dokaz virusnega genoma v kliničnem vzorcu. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. OKUŽBE S HRANO STAFILOKOKNA ZASTRUPITEV S HRANO (Staphylococcus aureus, ki proizvaja enterotoksin) A05.0 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — slabost, — bruhanje, — krči v trebuhu, — driska. Laboratorijska merila Osamitev Staphylococcus aureus iz blata ali izbruhanine in vsaj eden izmed treh laboratorijskih testov: — dokaz enterotoksina Staphylococcus aureus v blatu ali izbruhanini, — osamitev Staphylococcus aureus 105 ali več CFU/g sumljivega živila, — dokaz Staphylococcus aureus enterotoksina v sumljivem živilu. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer zastrupitve s hrano, ki jo povzroča Staphylococcus aureus. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. ZASTRUPITEV S HRANO, KI JO POVZROČA CLOSTRIDIUM PERFRINGENS (Clostridium perfringens) A05.2 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — krči v trebuhu, — driska, — slabost. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed treh laboratorijskih testov: — dokaz enterotoksina Clostridium perfringens v blatu, — osamitev Clostridium perfringens 106 ali več CFU/g blata, — osamitev Clostridium perfringens 105 ali več CFU/g sumljivega živila. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer zastrupitve s hrano, ki jo povzroča Clostridium perfringens. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. ZASTRUPITEV S HRANO, KI JO POVZROČA VIBRIO PARAHAEMOLYTICUS (Vibrio parahaemolyticus) A05.3 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — driska, — krči v trebuhu, — slabost, — bruhanje, — povišana telesna temperatura. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed dveh laboratorijskih testov: — osamitev Vibrio parahaemolyticus iz blata ali izbruhanine, — osamitev Vibrio parahaemolyticus 105 ali več CFU/g sumljivega živila. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer zastrupitve s hrano, ki jo povzroča Vibrio parahaemolyticus. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. ZASTRUPITEV S HRANO, KI JO POVZROČA BACILLUS CEREUS (Bacillus cereus) A05.4 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — slabost, — bruhanje, — krči v trebuhu, — driska. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed treh laboratorijskih testov: — dokaz Bacillus cereus enterotoksina v blatu ali izbruhanini, — osamitev Bacillus cereus iz blata ali izbruhanine, — osamitev Bacillus cereus več kot 105 CFU /g sumljivega živila. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer zastrupitve s hrano, ki jo povzroča Bacillus cereus. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. OSLOVSKI KAŠELJ* (Bordetella pertussis) A37.0 Klinična merila Vsaka oseba, pri kateri kašelj traja vsaj dva tedna IN z vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — paroksizmi kašlja, — „rigajoči" vdih, — bruhanje po napadih kašlja, ALI vsaka oseba, pri kateri je zdravnik postavil diagnozo oslovskega kašlja, ALI epizode apnee pri dojenčkih. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Bordetella pertussis iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Bordetella pertussis v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles proti bakteriji Bordetella pertussis. Epidemiološka merila Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 OŠPICE* (virus ošpic) B05 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo IN — makulo-papularnim kožnim izpuščajem IN vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — kašelj, — nahod, — konjuktivitis. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev virusa ošpic iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa ošpic v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles proti virusu ošpic v serumu ali slini, ki so značilna za akutno okužbo, — odkrivanje antigena virusa ošpic z metodo direktne imunofluorescence (DFA) v kliničnem vzorcu z uporabo za ošpice značilnih monoklonskih protiteles. Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni status. Če je bil bolnik nedavno cepljen, je treba opraviti preiskave za divji virus. Epidemiološka merila Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki ni bila nedavno cepljena in ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 OTROŠKA PARALIZA* (poliovirus) A80 Klinična merila Vsaka oseba, stara < 15 let, z akutno flakcidno paralizo (AFP) ALI vsaka oseba, pri kateri je zdravnik posumil na otroško paralizo. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev poliovirusa in diferenciacija tipov virusa - divji poliovirus (DPV), — poliovirus cepilnega izvora (PCI) (za PCI je potrebna vsaj 85-odstotna podobnost s cepilnim virusom v sekvenci nukleotidov v oddelku VP1), — poliovirus, podoben Sabinovemu: diferenciacijo tipov virusa opravi laboratorij, pooblaščen s strani SZO za testiranje poliovirusa (za PCI, pri katerem se sekvenca nukleotidov v oddelku VP1 v primerjavi s cepilnim virusom istega serotipa razlikuje za > 1 % do 15 %). Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — v anamnezi potovanje v endemsko območje za otroško paralizo ali v območje, kjer je sum prisotnosti poliovirusa ali je njegova prisotnost potrjena. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 PASOVEC (HERPES ZOSTER) (virus varicela-zoster) B02 Klinična merila Bolnik z značilnimi kožnimi spremembami (mehurčki na površini makul, ki se pojavljajo v zagonih, praviloma enostransko, običajno zajamejo en dermatom, na koži in/ali sluznicah, izjemoma razsejan izpuščaj pri razsejanem herpesu zostru) Laboratorijska merila Vsaj eden izmed treh laboratorijskih testov: — dokaz virusnega antigena v kliničnem vzorcu, — dokaz virusnega genoma v kliničnem vzorcu, — osamitev virusa iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. PSITAKOZA/ORNITOZA (Chlamydophila psittaci) A70 Klinična merila Vsaka oseba, ki ima povišano telesno temperaturo in vsaj enega izmed naslednjih znakov ali simptomov: — glavobol, — bolečine v mišicah, — suh kašelj, — znaki vnetnih infiltratov na pregledni sliki prsnih organov. Laboratorijska merila: Vsaj eden izmed treh naslednjih laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Chlamydophila psittaci iz respiratornih izločkov (npr. sputum, plevralna tekočine, tkivo) ali krvi, — štirikratni ali večji porast koncentracije IgG protiteles proti Chlamydiophila psittaci po metodi mikroimunoflorescence v parnih serumih, — izolacija DNA Chlamydiophila psittaci z RT-PCR* iz kliničnih vzorcev. Epidemiološka merila — prenos z bolne ptice na osebo. Razvrstitev primera A. Možen primer — se ne uporablja. B. Verjeten primer: — vsaka oseba s kliničnimi znaki okužbe ter epidemiološkimi merili ali oseba s kliničnimi znaki in dokazom pomembne koncentracije protiteles proti Chlamydiophila psittaci v enkratnem vzorcu (MIF titer >32). C. Potrjen primer — vsaka oseba, ki ustreza kliničnim in laboratorijskim merilom. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje. Opomba: * RT-PCR je bil razvit in preverjen za vzorce pri ptičih in še ni bil preverjen za uporabo pri ljudeh. PEGAVICA (RIKECIJSKI TIFUS) (Rickettsia prowazekii) A75.0 Klinična merila Bolnik z glavobolom, povišano telesno temperaturo in makulopapuloznim izpuščajem predvsem po trupu in okončinah. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed petih laboratorijskih testov: — dokaz specifičnih protiteles v serumu (titer IgG 1:128 ali IgM 1:32 sta diagnostična), — pozitiven rezultat Proteus vulgaris OX-19 aglutinacije (Weil-Felixova reakcija) (štirikratni porast titra ali enkraten titer nad 1:320) v serumu, — dokaz bakterijskega genoma v serumu ali v tkivu, — osamitev povzročitelja iz krvi ali tkiva, — dokaz povzročitelja z imunohistokemijo v krvi ali v tkivu. Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer pegavice Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. RDEČKE* (virus rdečk; B06 Klinična merila Vsaka oseba z akutno nastalim generaliziranim makulopapuloznem izpuščajem in enim od petih: — cervikalno adenopatijo, — sub-okcipitalno adenopatijo, — post-avrikularno adenopatijo, — arthralgijo, — arthritisom. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev virusa rdečk iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa rdečk, — dokaz specifičnih protiteles IgG proti virusu rdečk v serumu ali v slini. Laboratorijska merila za verjeten primer — prisotnost specifičnih IgM protiteles proti virusu rdečk v serumu. Laboratorijske rezultate interpretiramo v skladu s cepilnim statusom. Epidemiološka merila Povezanost s potrjenim primerom rdečk. Razvrstitev primera A. Možen primer — se ne uporablja. B. Verjeten primer: — oseba, ki ustreza kliničnim kriterijem in z epidemiološko povezavo s potrjenim primerom, ALI — oseba, ki ustreza kliničnim kriterijem in laboratorijskim merilom za verjeten primer. C. Potrjen primer — oseba s kliničnimi kriteriji z laboratorijsko potrditvijo, ki ni bila nedavno cepljena. Pri nedavno cepljeni osebi je potrebno potrditi okužbo z divjim tipom virusa rdečk. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 RUMENA MRZLICA* (virus rumene mrzlice) A95 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo IN vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — zlatenica, — generalizirana krvavitev. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih petih laboratorijskih testov: — osamitev virusa rumene mrzlice iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa rumene mrzlice, — odkrivanje antigena virusa rumene mrzlice, — porast specifičnih protiteles proti virusu rumene mrzlice, — določitev tipičnih lezij pri histopatološkem pregledu jeter post-mortem. Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni status proti flavivirusom. Epidemiološka merila Potovanje v zadnjem tednu v območje, kjer so se pojavljali primeri virusne hemoragične mrzlice ali se domneva, da so se pojavljali. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki ni bila nedavno cepljena in ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. V primeru nedavnega cepljenja oseba z odkritim divjim tipom seva virusa rumene mrzlice. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 SEPSA (različni povzročitelji, MKB: od A40-A41.9) STREPTOKOKNA SEPSA A40 SEPSA, KI JO POVZROČA STREPTOKOK SKUPINE A A40.0 SEPSA, KI JO POVZROČA STREPTOKOK SKUPINE B A40.1 SEPSA, KI JO POVZROČA ENTEROKOK (v MKB-10 STREPTOKOK SKUPINE D) A40.2 SEPSA, KI JO POVZROČA STREPTOCOCCUS PNEUMONIAE A40.3 DRUGE VRSTE STREPTOKOKNA SEPSA A40.8 STREPTOKOKNA SEPSA, NEOPREDELJENA A40.9 DRUGE SEPSE A41 SEPSA, KI JO POVZROČA STAPHYLOCOCCUS AUREUS A41.0 SEPSA ZARADI KATEREGA DRUGEGA OPREDELJENEGA STAFILOKOKA A41.1 SEPSA, KI JO POVZROČA NEOPREDELJENI STAFILOKOK A41.2 SEPSA, KI JO POVZROČA HAEMOPHILUS INFLUENZAE A41.3 SEPSA, KI JO POVZROČAJO ANAEROBI A41.4 SEPSA ZARADI DRUGIH GRAMNEGATIVNIH MIKROORGANIZMOV A41.5 DRUGE VRSTE OPREDELJENA SEPSA A41.8 SEPSA, NEOPREDELJENA A41.9 Klinična merila Sistemski odziv na okužbo, ki vključuje najmanj dva izmed znakov ali rezultatov laboratorijskih preiskav: — telesna temperatura > 38° C ali < 36° C, — pulz > 90 udarcev/minuto, — tahipneja > 20 vdihov/minuto ali PaCO2 < 4,3 kPa, — > 12 000 levkocitov/mm3 ali < 4000 levkocitov/mm3 ali > 10 % nezrelih oblik levkocitov. Mikrobiološka laboratorijska merila Vsaj eden od dveh laboratorijskih testov: — osamitev povzročitelja sepse iz krvi, — dokaz genoma povzročitelja sepse v krvi. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična merila. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in mikrobiološka laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. INVAZIVNA MENINGOKOKNA BOLEZEN* (Neisseria meningitidis) A39 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih petih znakov: — meningealni znaki, — petehialni kožni izpuščaj, — septični šok, — septični artritis. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Neisseria meningitidis iz običajno sterilnega mesta, vključno s kožnimi purpurami, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Neisseria meningitidis iz običajno sterilnega mesta, vključno s kožnimi purpurami, — odkrivanje antigena bakterije Neisseria meningitidis v likvorju, — odkrivanje po Gramu negativnih diplokokov v likvorju. Epidemiološka merila Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 INVAZIVNA PNEVMOKOKNA BOLEZEN* (Streptococcus pneumoniae) A40.3 Klinična merila Niso ustrezna za namene nadzora. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Streptococcus pneumoniae iz običajno sterilnega mesta, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Streptcoccus pneumoniae iz običajno sterilnega mesta, — odkrivanje antigena bakterije Streptococccus pneumoniae iz običajno (primarno) sterilnega mesta. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 HEMOFILUS INFLUENZAE - INVAZIVNA OBLIKA BOLEZNI* (Haemophilus influenzae) A41.3 Klinična merila Niso ustrezna za namene nadzora. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Haemophilus influenzae iz običajno sterilnega mesta, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Haemophilus influenzae iz običajno sterilnega mesta. Če je možno, je treba opraviti tipizacijo izolatov. Epidemiološka povezava Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera. Prijava: prijavi se potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 SIFILIS* (Treponema pallidum) A51-A53 Klinična merila Primarni sifilis Vsaka oseba z enim ali številnimi (običajno nebolečimi) čankarji genitalno, perianalno, analno, v ustih, na sluznici žrela ali drugje ekstragenitalno. Sekundarni sifilis Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih petih znakov: — difuzni makulo-papularni kožni izpuščaj, ki pogosto zajema dlani in podplate, — generalizirana limfadenopatija, — kondiloma lata, — enantem, — difuzna alopecija. Zgodnji latentni sifilis (< 1 leto) V anamnezi prejšnjih dvanajstih mesecev so simptomi, skladni s simptomi iz zgodnjih stopenj sifilisa. Pozni latentni sifilis (> 1 leto) Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila (specifične serološke teste). Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — določitev bakterije Treponema pallidum v eksudatih lezij ali v tkivu z mikroskopskim pregledom v temnem polju, — določitev bakterije Treponema pallidum v eksudatih lezij ali v tkivu z metodo direktne imunofluorescence (DFA), — določitev bakterije Treponema pallidum v eksudatih lezij ali v tkivu z verižno reakcijo polimeraze (PCR), — določitev protiteles proti bakteriji Treponema pallidum s presejalnim testom (TPHA, TPPA ali EIA) IN dodatna določitev protiteles Tp-IgM (z IgM-ELISA, IgM imunoblot ali 19S-IgM-FTA-abs) - potrjeno z drugim določanjem IgM. Epidemiološka merila Primarni/sekundarni sifilis Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka (spolni stik). Zgodnji latentni sifilis (< 1 leto) Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka (spolni stik) v prejšnjih 12 mesecih. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 SIFILIS, KONGENITALNI IN NEONATALNI (Treponema pallidum) A50 Klinična merila Vsak dojenček, star < 2 leti, z vsaj enim izmed naslednjih desetih znakov: — povečana jetra in vranica (hepatosplenomegalija), — lezije na koži in sluznicah, — kondilom lata, — vztrajni rinitis, — zlatenica, — psevdoparaliza (zaradi periostitisa in osteohondritisa), — prizadetost centralnega živčnega sistema, — anemija, — nefrotski sindrom, — podhranjenost. Laboratorijska merila Laboratorijska merila za potrditev primera Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — določitev bakterije Treponema pallidum z mikroskopskim pregledom v temnem polju vzorca iz popkovnice,posteljice, nosnega izcedka ali materiala kožne lezije, — določitev bakterije Treponema pallidum z metodo direktne imunofluorescence za določitev protiteles proti bakteriji Treponema pallidum (DFA-TP) v vzorcu iz popkovnice, posteljice, nosnega izcedka ali materiala kožne lezije, — določitev bakterije Treponema pallidum - specifična protitelesa IgM (FTA-abs, EIA), IN reaktivni netreponemski test (VDRL, RPR) v serumu otroka. Laboratorijska merila za verjeten primer Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — reaktivni test VDRL za likvor, — reaktivni netreponemski in treponemski serološki testi v serumu matere, — titer dojenčkovih netreponemskih protiteles je štirikrat ali več kot štirikrat višji kot titer protiteles v serumu matere. Epidemiološka merila Vsak dojenček z epidemiološko povezavo s človeka na človeka (vertikalni prenos). Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsak dojenček ali otrok, ki izpolnjuje klinična merila in za katerega velja vsaj ena izmed naslednjih dveh ugotovitev: — epidemiološka povezava, — laboratorijska merila za verjeten primer so izpolnjena. C. Potrjen primer Vsak dojenček, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 NALEZLJIVA SMRKAVOST IN MELIOIDOZA (Burkholderia mallei) A24 SMRKAVOST (Burkholderia mallei)A24.0 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — povišana telesna temperatura, — limfadenitis, — ognojek in/ali razjeda kože, — simptomi in/ali znaki pljučnice, — znaki sepse. Laboratorijska merila — osamitev Burkholderia mallei iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer AKUTNA IN FULMINANTNA MELIOIDOZA (Burkholderia mallei)A24.1 Klinična merila Bolnik s pljučnico ali sepso. Laboratorijska merila — osamitev Burkholderia pseudomallei iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila — se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. SUBAKUTNA IN KRONIČNA MELIOIDOZA (Burkholderia mallei) A24.2 Klinična merila Bolnik z najmanj enim znakom: — povišana telesna temperatura, — limfadenitis, — znaki okužbe mehkih tkiv: celulitis, fasciitis, miozitis, ognojek in/ali razjeda kože, — znaki okužbe kosti in sklepov: osteomielitis, septični artritis, — znaki okužbe sečil in spolovil: ognojek prostate, — znaki okužbe osrednjega živčevja: možganski ognojek, meningoencefalitis, encefalomielitis, — znaki okužbe srca: perikarditis, endokarditis, — ognojek drugih notranjih organov, — parotitis, — sinusitis. Laboratorijska merila — osamitev Burkholderia pseudomallei iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila — se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. STEKLINA* (virus stekline) A82 Klinična merila Vsaka oseba z akutnim encefalomielitisom IN vsaj enim izmed naslednjih sedmih znakov: — sprememba občutka na mestu ugriza živali, — pareza ali paraliza, — krči žvekalnih mišic, — hidrofobija, — delirij, — konvulzije, — tesnoba. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev virusa stekline iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa stekline v kliničnem vzorcu (npr. v slini ali možganskem tkivu), — odkrivanje virusnih antigenov v kliničnem vzorcu z metodo direktne imunofluorescence (DFA), — porast specifičnih protiteles proti virusu stekline v serumu ali likvorju z metodo nevtralizacije virusa. Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni ali imunizacijski status. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih treh epidemioloških povezav: — prenos z živali na človeka (žival s sumom okužbe ali potrjeno okužbo), — izpostavitev skupnemu viru (ista žival), — prenos s človeka na človeka (npr. transplantacija organov). Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 STREPTOKOKNO VNETJE ŽRELA (Streptococcus pyogenes) J02.0 in J03.0 Klinična merila Bolnik z vročino, vnetjem žrela in nebnic ter povečanimi območnimi bezgavkami. Laboratorijska merila dokaz antigena Streptococcus pyogenes (skupina po Lancefield A) iz brisa žrela1 , — osamitev Streptococcus pyogenes iz brisa žrela, — dokaz bakterijskega genoma v brisu žrela. 1 Če je antigen S. pyogenes negativen, je potrebna dodatna mikrobiološka diagnostika za izključitev streptokoknega vnetja žrela (poskus osamitve ali dokazovanje bakterijskega genoma v brisu žrela) Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer okužbe s Streptococcus pyogenes (skupina po Lancefield A). Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. ŠEN (Streptococcus pyogenes)A46 Klinična merila — Bolnik z akutnim celulitisom (koža pordela, lezije dvignjene nad nivo okoliške kože z jasno črto demarkacije in širjenjem v okolico v obliki jezikov) in povišano telesno temperaturo. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed dveh laboratorijskih testov: — osamitev Streptococcus pyogenes iz kliničnega vzorca (aspiracijska punkcija),1 — dokaz bakterijskega genoma v kliničnem vzorcu. 1 Občutljivost osamitve pri šenu je samo 20%-35% Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. ŠKRLATINKA (Streptococcus pyogenes)A38 Klinična merila Bolnik z značilnim kožnim izpuščajem (rdeč, droben izpuščaj, pojavi se drugi dan bolezni, običajno najprej na prsih, pod pazduhami in za ušesi, običajno izpuščaja ni na dlaneh in podplatih, obraz je pordel, lahko so vidne Pastijeve črte, pozitiven Rumpel-Leede test kapilarne fragilnosti) in najmanj enim znakom: — vneto žrelo, — vnete nebnice, — povišana telesna temperatura, — pordel jezik. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed treh laboratorijskih testov: — dokaz antigena Streptococcus pyogenes (skupina po Lancefield A) iz kliničnega vzorca,1 — osamitev Streptococcus pyogenes iz kliničnega vzorca, — dokaz bakterijskega genoma v kliničnem vzorcu. 1 Če je antigen Streptococcus pyogenes negativen, je potrebna dodatna mikrobiološka diagnostika za izključitev streptokokne okužbe (poskus osamitve ali dokazovanje bakterijskega genoma v kliničnem vzorcu). Epidemiološka merila — epidemiološka povezanost s primerom, ki je potrjen primer okužbe s Streptococcus pyogenes. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. C. Potrjen primer Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. TRAKULJAVOST (Taenia solium, Teania saginata) B68 TRAKULJAVOST, KI JO POVZROČA TAENIA SOLIUM (Taenia solium) B68.0 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom in podatkom, da se je zadrževal in užival hrano na endemskih območjih: — izguba telesne teže, — bolečine v trebuhu, — slabost, — bruhanje, — driska. Laboratorijska merila — dokaz jajčec v blatu (mikroskopski pregled, pregled po Loerinczu) in identifikacija proglotid v blatu (mikroskopski pregled)1 1 jajčeca Taenia solium in Taenia saginata se morfološko ne ločijo, zato je za določitev vrste nujna identifikacija proglotid v blatu. V proglotidah Taenia solium ima uterus 7 do 13 stranskih vej. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer — Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. — Oseba, ki izpolnjuje samo laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. TRAKULJAVOST, KI JO POVZROČA TAENIA SAGINATA (Taenia saginata) B68.1 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom in podatkom, da se je zadrževal in užival hrano na endemskih območjih: — bolečine v trebuhu, — slabost, — bruhanje, — driska, — nepojasnjena izguba telesne teže. Laboratorijska merila — dokaz jajčec v blatu (mikroskopski pregled, pregled po Loerinczu) in identifikacija proglotid v blatu (mikroskopski pregled) 1 1 jajčeca Taenia saginata in Taenia solium se morfološko ne ločijo, zato je za opredelitev vrste nujna identifikacija proglotid v blatu. Taenia saginata ima peristaltično gibljive proglotide v katerih ima uterus 15 do 20 stranskih vej. Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer — Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. — Oseba, ki izpolnjuje samo laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. TENIOZA, NEOPREDELJENA (trakulja ni opredeljena) B68.9 Klinična merila Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom in podatkom, da se je zadrževal in užival hrano na endemskih območjih: — izguba telesne teže, — bolečine v trebuhu, — slabost, — bruhanje, — driska. Laboratorijska merila Dokaz jajčec v blatu (mikroskopski pregled, pregled po Loerinczu) in identifikacija proglotid v blatu (mikroskopski pregled). Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer — Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. — Oseba, ki izpolnjuje samo laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. TOKSOKARIOZA (VISCERALNA LARVA MIGRANS) (Toxocara canis) B83.0 Klinična merila Visceralna larva migrans Bolnik z najmanj enim simptomom ali znakom: — bolečine v trebuhu, — generaliziran izpuščaj, — simptomi in/ali znaki prizadetosti jeter, — simptomi in/ali znaki pnevmonitisa, — žariščni nevrološki znaki, — simptomi in/ali znaki okužbe osrednjega živčevja, — eozinofilija. Očesna larva migrans — endoftalmitis. Laboratorijska merila Visceralna larva migrans: Vsaj eden izmed treh: — dokaz specifičnih protiteles IgG v serumu in potrditev protiteles z dodatnimi testi (WB), — dokaz specifičnih protiteles IgG v možganski tekočini in potrditev protiteles z dodatnimi testi (WB), — histopatološki dokaz ličink. Očesna larva migrans: — dokaz specifičnih protiteles IgG v prekatni tekočini in potrditev z dodatnimi testi (WB). Epidemiološka merila Visceralna larva migrans Se ne uporablja. Očesna larva migrans Se ne uporablja. Razvrstitev primera Visceralna larva migrans: A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer — Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Očesna larva migrans: A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer — Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. TOKSOPLAZMOZA (Toxoplasma gondii) B58 Klinična merila Akutna toksoplazmoza Vsaj eden od: — bolečine po mišicah, — povečane področne bezgavke, Očesna toksoplazmoza Vsaj eden od: — bolečina v očeh, — fotofobija, — solzenje, — motnje vida. Toksoplazmoza pri osebi z okrnjeno imunostjo Vsaj eden od: — vročina, — glavobol, — bruhanje, — zmedenost — motnje koordinacije, — krči. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — določitev bakterije Toxoplasma gondii v telesnih tkivih ali tekočinah, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Toxoplasma gondii v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles (IgM, IgG, IgA) proti bakteriji Toxoplasma gondii Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer — Bolnik, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. — Oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. Epidemiološko anketiranje KONGENITALNA TOKSOPLAZMOZA* (Toxoplasma gondii) P37.1 Klinična merila Niso ustrezna za namene nadzora. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — določitev bakterije Toxoplasma gondii v telesnih tkivih ali tekočinah, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Toxoplasma gondii v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles (IgM, IgG, IgA) proti bakteriji Toxoplasma gondii pri novorojenčku, — vztrajno povišan titer protiteles IgG proti bakteriji Toxoplasma gondii pri dojenčku (starem < 12 mesecev). Epidemiološka merila Se ne uporablja. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Vsak dojenček, ki izpolnjuje laboratorijska merila. Prijava: prijavi se potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 TRAHOM (Chlamydia trachomatis) A71 Klinična merila Vsaka oseba, ki ima znake klamidijskega konjunktivitisa ali pozne posledice večkratnih okužb očesne veznice s Chlamydia trachomatis (serotipi A, B, Ba in C), ki se kaže z vsaj enim izmed naslednjih kliničnih oblik bolezni: — trahomatozni konjunktivitis: - folikularni: pet ali več foliklov na tarzalni veznici, velikosti vsaj 0,05 mm, - intenzivni: izrazita vnetna zadebelitev tarzalne veznice, ki zakrije več kot polovico globokih tarzalnih žil, — trahomatozno brazgotinjenje veznice: jasno izražene brazgotine tarzalne veznice, — trahomatozna trihiaza: vidne posledice poškodb zaradi proti očesu obrnjenih trepalnic, ki so posledica vnetnega procesa, — zamotnitev roženice. Laboratorijska merila: Vsaj eden izmed naslednjih štirih testov: — osamitev bakterije Chlamydia trachomatis iz vzorca konjunktive, — dokaz antigena Chlamydia trachomatis z metodo direktne imunofluorescence (DFA) ali encimsko imunsko reakcijo (EIA), — dokaz klamidijske ribosomalne RNK po metodi in situ hibridizacije, — dokaz nukleinske kisline bakterije Chlamydia trachomatis v kliničnem vzorcu, IN — dokaz serotipa A, B, Ba ali C. Epidemiološka merila: Oseba izhaja iz področja, kjer je bolezen endemska. Razvrstitev primera A. Možen primer — se ne uporablja. B. Verjeten primer: — primer, ki ustreza kliničnim in epidemiološkim merilom. C. Potrjen primer — primer, ki ustreza kliničnem opisu in je laboratorijsko potrjen. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. TREBUŠNI TIFUS/PARATIFUS* (Salmonella Typhi/Paratyphi) A01 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — pojav vztrajne povišane telesne temperature, — vsaj eden izmed naslednjih štirih znakov: - glavobol, - relativna bradikardija, - neproduktiven kašelj, - driska, zaprtje, slabo počutje ali bolečina v trebuhu. Paratifus ima iste simptome kot trebušni tifus, vendar je potek bolezni običajno milejši. Laboratorijska merila — Osamitev bakterije Salmonella typhi ali paratyphi iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih treh epidemioloških povezav: — izpostavitev skupnemu viru, — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 TRIHINELOZA* (Trichinella spp.)B75 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih šestih znakov: — povišana telesna temperatura, — bolečina in utrujenost v mišicah, — driska, — edem obraza, — eozinofilija, — subkonjuktivalne in subungualne krvavitve ter krvavitve v mrežnico. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — dokaz ličink gliste Trichinella v tkivu, pridobljenem z mišično biopsijo, — porast specifičnih protiteles proti glisti Trichinella (indirektna imunofluorescenčna metoda, ELISA ali Western Blot). Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — izpostavitev onesnaženi hrani (meso), — izpostavitev skupnemu viru. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 TULAREMIJA* (Francisella tularensis) A21 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Ulceroglandularna tularemija — Kožna razjeda IN — limfadenopatija regionalnih bezgavk. Glandularna tularemija — Povečane in boleče bezgavke brez vidne razjede. Okuloglandularna tularemija — Konjuktivitis IN — limfadenopatija regionalnih bezgavk. Orofaringealna tularemija — Limfadenopatija vratnih bezgavk IN vsaj eden izmed naslednjih treh znakov: — stomatitis, — faringitis, — tonzilitis. Črevesna tularemija Vsaj eden izmed naslednjih treh znakov: bolečina v trebuhu, — bruhanje, — driska. Pljučna tularemija — Pljučnica. Tifusna tularemija Vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — povišana telesna temperatura brez zgodnjih lokalnih znakov in simptomov, — septikemija. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Francisella tularensis iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Francisella tularensis v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles proti bakteriji Francisella tularensis. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih treh epidemioloških povezav: — izpostavitev skupnemu viru, — prenos z živali na človeka, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 VIRUSNI HEPATITIS! HEPATITIS A* (virus hepatitisa A) B15 Klinična merila Vsaka oseba s postopnim pojavom simptomov (npr. utrujenost, bolečina v trebuhu, izguba teka, intermitentna navzea in bruhanje) IN vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — povišana telesna temperatura, — zlatenica, — povišane serumske koncentracije aminotransferaz. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: - odkrivanje nukleinske kisline virusa hepatitisa A v serumu ali blatu, - porast specifičnih protiteles proti virusu hepatitisa A, - odkrivanje antigena hepatitisa A v blatu. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev skupnemu viru, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — izpostavitev v okolju. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 HEPATITIS B* (Hepatitis B virus) B16 in B18.0-B18.1 Klinična merila Niso pomembna za spremljanje. Laboratorijska merila Pozitivni rezultati vsaj enega testa oziroma kombinacije testov: — specifična protitelesa IgM proti središčnemu antigenu virusa hepatitisa B (anti-HBc IgM), — specifična protitelesa IgM proti površinskemu antigenu virusa hepatitisa B (anti-HBs Ag), — hepatitis B e antigen (HBeAg), — hepatitis B nukleinska kislina (HBV-DNA). Epidemiološka merila Niso pomembna za spremljanje Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. Opomba Definicija ne vključuje naslednje kombinacije laboratorijskih testov: — Ozdravljeni hepatitis (resolved hepatitis) - Prisotna so specifična protitelesa IgM proti središčnemu in površinskemu antigenu virusa hepatitisa B (anti-HBc, anti-HBs); — Imunost po cepljenju - odsotnost protiteles proti središčnemu antigenu (anti-HBc) in prisotna so protitelesa proti površinskemu antigenu (anti-HBs); — Prisotna so samo protitelesa proti središčnemu antigenu anti-HBc IgG. Opomba: zaradi povišane ravni protiteles IgM anti HBc pri nekaterih kroničnih primerih lahko le-te napačno razvrstijo med akutne primere. Prijava: prijavi se potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *Aneks 2012 HEPATITIS C* (virus hepatitisa C) B17.1 in B18.2 Klinična merila Niso pomembna za spremljanje. Laboratorijska merila Vsaj eden od naslednjih treh: — prisotnost nukleinske kisline virusa hepatitisa C (HCV RNA) v serumu, — prisotnost specifičnega hepatitis C jedrnega antigena (HCV-core) v serumu, — za hepatitis C specifičen protitelesni odgovor, potrjen s potrditvenim testom (npr. imunoblot) pri osebah, ki so starejše od 18 mesecev in nimajo dokaza o ozdravljeni okužbi. Epidemiološka merila Niso pomembna za spremljanje. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Se ne uporablja. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. Opomba: Definicija ne vključuje naslednje kombinacije laboratorijskih testov: — ozdravljena okužba (resolved infection): prisotnost protiteles proti hepatitis C virusu, odsotnost RNA hepatitisa C ali odsotnost jedrnega antigena v serumu /plazmi. Prijava: prijavi se potrjen primer. Epidemiološko anketiranje * Aneks 2012 VRANIČNI PRISAD (ANTRAKS)* (Bacillus anthracis) A22 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Kožni antraks Vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — papularna ali mehurčasta lezija, — vdrta črna krasta (eshara) z okoliškim edemom. Gastrointestinalni antraks — Povišana telesna temperatura ali vročičnost IN vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — huda bolečina v trebuhu, — driska. Pljučni (inhalacijski) antraks — Povišana telesna temperatura ali vročičnost IN vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — akutno oteženo dihanje, — radiološki znaki za razširitev medpljučja. Meningealni/meningoencefalitični antraks — Povišana telesna temperatura IN vsaj eden izmed naslednjih treh znakov: — konvulzije, — izguba zavesti, — meningealni znaki. Septikemija pri antraksu Laboratorijska merila — osamitev bakterije Bacillus anthracis iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Bacillus anthracis v kliničnem vzorcu. Pozitiven nosni bris brez kliničnih simptomov ne prispeva k potrjeni diagnozi primera. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih treh epidemioloških povezav: — prenos z živali na človeka, — izpostavitev skupnemu viru, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 VROČICA Q* (Coxiella burnetii) A78 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — povišana telesna temperatura, — pljučnica, — hepatitis. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Coxiella burnetii iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Coxiella burnetii v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles (IgG ali IgM stopnje II) proti bakteriji Coxiella burnetii. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — izpostavitev skupnemu viru, — prenos z živali na človeka. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 VARIANTA CREUTZFELDT-JAKOBOVE BOLEZNI* (povzročitelj vCJB) A81.0 Prvi pogoji — Vsaka oseba z napredujočo nevropsihiatrično motnjo, ki traja vsaj 6 mesecev. — Rutinske preiskave ne kažejo na drugo diagnozo. — V anamnezi ni izpostavitve hormonom človeške hipofize ali transplantata človeške trde možganske opne. — Ni dokaza za gensko obliko transmisivne spongiformne encefalopatije. Klinična merila Vsaka oseba z vsaj štirimi izmed naslednjih petih znakov: — zgodnji psihiatrični simptomi1 , — vztrajni boleči senzorični simptomi2 , — ataksija, — mioklonus ali horea ali distonija, — demenca. Diagnostična merila Diagnostična merila za potrditev primera: — nevropatološka potrditev: spongiformne spremembe in obsežni depoziti PrP s fluoridnimi plaki po vseh malih in velikih možganih. Diagnostična merila za možen ali verjeten primer: — na posnetku EEG ni videti tipične slike3 sporadične CJB4 na zgodnji stopnji bolezni, — simetrična hiperintenzivnost pulvinarjev na MR posnetku možganov, — pozitivna biopsija tonzil5 . Epidemiološka merila Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka (npr. transfuzija krvi). Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje prvotne pogoje IN — izpolnjuje klinične pogoje IN — je posnetek EEG negativen za sporadično CJB4 . B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje prvotne pogoje IN — izpolnjuje klinične pogoje IN — je posnetek EEG negativen za sporadično CJB4 IN — je MR posnetek možganov pozitiven. ALI vsaka oseba, ki izpolnjuje prvotne pogoje IN — je biopsija tonzil pozitivna. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje prvotne pogoje IN — izpolnjuje diagnostična merila za potrditev primera. 1 Depresija, tesnoba, apatija, odmaknjenost, halucinacije. 2 To vključuje pravo bolečino in/ali disestezijo. 3 Na posnetku EEG pri sporadični CJB predstavlja en generaliziran periodični kompleks na sekundo tipično sliko. Ti se lahko občasno pojavljajo pri poznih stopnjah vCJB. 4 Glej opombo 7. 5 Izvajanje biopsije tonzil rutinsko ni priporočeno niti ob EEG, tipičnem za sCJB, vendar je lahko koristno v primerih, ko so klinični znaki skladni z vCJB in na MR posnetku ni hiperekstenzije pulvinarjev. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 VIRI 1. Odločbe 2002/253/ES o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti. PRIJAVNI OBRAZEC 3838884216746 INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Dostopno na spletni strani www.ivz.si