Fran GabrSek 80-letnik V sredo, 13. oktobra ie izpolnil višji šolski nadzornik v p. Fran GabTŠek 80 let. Ob tem redkem jubileju se ga spominjamo kot požrtvovalnega sotrudnika »Učiteljskega tovariša«, »Popotnika«, pedagoškega pisatelja vobče, dalje kot iniciatorja in ustanovitelja prosvetnih pedagoško - kulturnih in šolskih ustanov, njib požrtvovalnega, nesebičnega in neutrudnega delavca, odbornika, vodjo in tajnika. Spominjamo se ga iz časov, ko je slonelo vse delo na njegovih ramah. Bil je izboren praktičen šolnik in avtor raznih učnih knjig za osnovne šole. Rojen je bil 13. oktobra 1856. na Homcu pri Kamniku kot sin preprostih kmetskih staršev. Gotovo je ta idilično lepi kraj naše slovenske domovinc že kot otroku in pozneje dijaku vplival nanj, da je posvetil vse svoje soosobnosti, moči in sile napredku naroda. Ljudsko šolo je dovršil v svojem rojstnem kraju na Homcu, v Mengšu in v Kamniku. Poznejše nižjegimnazijske in učiteljske študije pa je dovršil v Ljubljani. 1876. }e napravil tedai učiteljsko matuTO z najboljš.im uspehom. Letos obhaja tako dva jubileja, življenjsko 80 letnico in 60 letnico učiteljske mature. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Braslovčah na Štajeirskem, k.jer je ostal le krajšo dobo, ko je bil premeščen na Zidani most in od tu v naaprotne Radeče, a že leta 1885. v Krško za nadučitelia. Že kot mlad učitelj se je udejstvoval na šolskem poprišču, ,pisal i-n prestavljal iz drugih islovanskih jezikov, a njegovo pravo in obširno pedagoško delovanje se je pa pričdo v Krškem. Ustanovil je okrajno učiteljsko pedagoško društvo, ki si je nadelo za nalogo poleg reševanja stanovskih učiteljskih vprašanj še pospeševanje učiteljeke izobrazbe z izdajanjem pedagoških ipublikacij. Duša tega društva in vsega učiteljskega gibanja v okraju in preko tega, je bil jubilant tov. Gabršek. V Kirškem je ostal 10 let. 1889. je bil imenovan za okr. šol. nadzornika za krški, pozneje tudi za litijski okraj. Kakor prej na svojem voditel.jskem mestu je z isto in še večjo vnemo deloval na tem položaiii za razširjenje 'n napredek šolstva ter obenem napredek naroda. Med drugim je bil že prej zastopnik učiteljstva v okr. šolskem svetu in pri drugih ustanovah. Kot strokovnjak v šolstvu ie prišel 1895. na žensko učiteljišče v Ljubljani, kjer pa je ostal le trj leta, medtem je napravil v Mariboru izpit za meščanskc šole iz prve skupine. Pouk na učiteljišču je pa po treh letih prostovoljno zamenjal s poukom na ljudski šoli. Prišel je za začasnega vodjo na prvo mestno deško šolo, a pozneje je postal definitivni vodja na II. mcstni deški šoli na Grabnu. Oba zavoda je vodil v najlepšem redu in z najboljšimi uspchi. Tudi v Ljubljani je mestno učiteljstvo zastopal v mestnem šolskem svetu z isto odločnostjo kot prej v K'rškem. V Ljubljani je ustanovil samostojno učiteljsko društvo, katerega predsednik je bil več let. Največja in najvažnejša ustanova za niegove dobe ie pa Slovenska šolska matica, katere soustanovitelj je bil, nje vcčkratni podpredsednik in taj- Fran Gabršek nik. Tej tako važni šolsko kulturni ustanovi je posvetil mnogo svojih scosobnosti in truda. Še danes je nje odbornik in ji kljub visoki starosti posveča vse skrbi. Za zasluge jc bil pred letom imenovan za častnega člana. Njegove sposobnosti so se tudi v Ljubljani upoštevale. Zato ie bil 1. 1908. poklican za okrajnega šol. nadzornika za ljubljansko okolico in kamniški okraj. To mesto je opravljal do po vojni 1919. Medtem Da je poučeval tudi na moškem učiteljišču in imel nasllov proiesorja. 1919. je postal višji šolski nadzornik za Mariborsko oblast in Prekmurje, katero mesto je zavzcmal do upokojitve 1. 1924. Kot nadzornik je bil vcdno zagovornik učiteljskih pravic in po«peševatelj šolstva, za katero se je vedno zavzemal in ne brez uspeha. Njegovo šolsko. prosvetno, kultuT.no delovanje »e je priznavalo od nadrejenih oblasti, od katerih je prejel veliko priznanic in pohval, a z najvišjega mesta pa odlikovanja. Po upokojitvi je vodil dcset let Podmladek RK z isto vestnostjo kot prej svoj urad. Posebno se je, in še danes se zanima za slovanske jezike, posebno za ruščino. Kljub starosti je še vedno duševno čil in večkrat pripoveduje razne dogodkc in razočaranja iz svojega pestrega življenja. Nekaj let sem vodi kot predsednik uipokojeno učiteljstvo. Ob tem tako Tedkem življenjskem iubileju izrekamo tov. Gabršku najiskrenejše čestitke in mu kličemo: »Še na mnoga leta!« -r-