Štajerske vesti. —š— Za nčitelje na obrtno- nadaljeralnl šoll t Šoštanju je c. kr. miuistrstvo za javna dela potrdilo učitelja na tukajšnji ljudski šoli tov. A. Trobeja, I. Eoropca in I. Lukmana. Tov. I. Koropec je dobil trimesečen dopust za obisk risarskega tečaja na c. kr. umetno-strokovni obrtni šoli v Ljubljani. —š— Nemško učlteljsko društro za mariborsko okolico je sklenilo na svojem zborovanju dne 7. aprila deliti med šolarje, ki izstopajo iz Sol, neke spominske listke od nemškega Schulvereina, na katerih se žali Slovence —š— Na deželnl poljcdelski šoli t Grottenhofa se rrši od 1. do 4. junija 1.1. poučni tečaj za začetnike v čebelarstvu. Udeležbo je treba naznaniti ravnateljstvu zavoda. Predavalo se bo nemški. —š— Iz deželnega šolskega sveta. Dež. šol. svet je v svoji seji 14. t. m. izrekel učitelju K. Horvatu v Soštanju priznanje ob prostovoljno zaprošenem umirovljenju. Definitivno so nastavljeni na ljudski šoli v Ponikvi ob J. ž. Franc Horvat z Eečice in učiteljica istotam Marija Kregarjeva; na dekliški ljudski šoli v Hrastniku Marija Sorčanova, v Zrečah Karel Mravljak, v Marnbergu Viljem Dobnig, kot učiteljica ročnih del pri Sv. Kunigundi na Poh. Eozalija Kautetova. Stalno je umirovljeua doslej začasno umirovljena učiteljica Elementina Altova. —š— Skrlatlca t sornjegrajskem okraja je sedaj ponehal. Umrlo je ua nji 19, zbolelo pa 190 oseb, večinoma otrok. Eer je bolezen ponehala, bo ustavljeno te dni tudi epidemično postopanje. —š— Dre ustanovl. S pričetkom šolskega leta 1910/11 ste razpisani dve deželni ustanovi za vojaške realke, oziroma mornarsko akademijo. —š— Na naslor c. kr. deželnega solskcga sreta v Gradcn. C. kr. deželni Solski svet v Gradcu vljudno vprašamo: 1. Ali je zakonito dovoljeno, da povabi okrajni šolski nadzornik k inšpekcijski konferenci kateheta in krajnega šolskega ogleda ter da ta dva prisostvujeta konferenci, ki je določena le za nadzorovane učne osebe? 2. Oe to v zakonu ni utemeljeno, ali je pripravljen c. kr. deželni šolski svet v Gradcu zaukazati podrejenim okrajmm šolskim nadzornikom, da to vbodoče opuste ? —š— Slorensklm tajnikom c. kr. kmetijske drnžbe za Stajersko je imenovan absolvent poljedelske visoke šole Franjo Holz, naš rojak od Maribora, zaveden Slovenec. Začetkom aprilaje nastopil svoje mesto. Upamo, da bo kmetiška organizacija po slov. štajerskem pod njegovim vodstvora lasla in cvetela. —š— Iz Gotovelj poročajo: Otroška predstava BEdeča Eapica", ki jo je preteklo nedeljo igrala naša šolska inladina, je, kakor smo dobili vtise, cenjenim gledalcem in gledalkam, malim in velikira, jako ugajala. Obisk je bil nepričakovano obilen; zakaj vkljub slabemu vremenu in vkljub temu, da so domažini to pot dali prostora cenjenim gostom, je bila dvorana natlačeno polna občinstva pred rsem iz Žalca, Polzele, Ložnice in iz drugih krajev okolice. Z zanimanjem in z izredno pazljivostjo so vsi gledali sigurne igralce, in gotovo marsikdo pri tem pozabil na sedanjost ter se je zamaknil nazaj v čarobno kraljestvo pravljice. Oenjeno obSinstvo je uspehe naših mladih diletantor tako obilno poplačalo, da so pokriti vsi nemali izdatki za kostume in druge priprave ter je še precejšnja vsotica preostala, ki se obrne v prid tukajšnje šole. — Na splošnjo željo se igra v nedeljo, due 17. t. m. (začetek zopet točno ob pol štirih) ponavlja. Edor želi, da bi se mu sedež rezerviral, naj blagovoli to sporočiti tukajšnjemu šolskemu vodstvu. — š— Šola t St. Vidu pri Grobelneni je, kakor poroča »Narodni Dnevnik", zaradi poškodb lanskega potresa na nedoločen čas zaprta, da izvrše potrebne poprave. —i— Za slorenski mozej. BZgodovinsko društvo" v Mariboru razglaša: Muzejske zbirke so pri vseh kulturnih narodih ražno sredstvo Ijudske vzgoje in vidno znameuje narodne individualnosti. Spodnještajerski Slovenci smo v tem oziru še daleč zaostali. Imamo še dragocenih reči, ki nam jih tujci grabijo in odnašajo. Eodoljubi štajerski od Mure do Save, zbirajte starinske, narodopisne in prirodoslovne predmete, ter jih pošiljajte BZgodovinskemu društvu" r Maribor. Pazite na najdbe v prazgodovinskih grobiščih, posodo, nakite in orožje, na stare umetuiške slike, staro pohištvo, kmetiško in rokodelsko orodje, stare knjige, listine, narodno nožo. Tudi iz ruduinstva, rastlinstva in živalstvasesprejmejo predmeti v muzej, da dobimo vzorno sliko naše Spodnje Štajerske, Lovce in najemnike loTa opozarjamo in prosimo, da pošiljajo doraače ptiee in nianjše živali tov. Antonu Godcu, učitelju v Lembahu pri Mariboru, ki jih gači za naš muzej, rečje živali pa naravnost na ,,Zgodovinsko društvo" v Mariboru. Uparao, da ne bo naš poziv brezuspešen. —š— Poletna šolska oprošdenja veljajo t mariborskem okrajnem glavarstvu letos od 1 maja naprej. —š— Štajcrsko so žo deli na nemški in slovenski del. V nNarodnem Dnevniku" čitarao: Vsem onim, ki tega ne verjamejo, da je ministrstvo za javna dela odredilo, da nadzoruje slovenske obrtno-nadaljevalne šole v Vojuiku, Št. Pavlu pri Preboldu, Vranskem, Sevnici, Ljutomeru, Ljubnem v Sar. dol, Gornjem Gradu, Soštanju, Zg. Poljskavi, Poljčanah namesto graškega inspektorata ljubljanski ali z drugimi besedami: namesto Nemca Šlovenec. — Zaradi tega samo po sebi razumljivega in pravičnega dejanja je nastal v nemškem časopisju grozen krik ; vse današnje izdaje nemških listov bridko tožijo, da sevje s tem pričelo deliti starodavno kronovino Stajersko na dva dela. In kar je glavno: odlok je že od 1. febr. v veljavi in graških, mariborskih in celjskih renegatov se ni niti vprašalo po njihovem mnenju! Eazen Vojnika in Šoštanja gre tu za izključno slovenske kraje, ki Nemcev prav nič ne brigajo in je neizmerna predrznost ter hinavstvo, ako govore o krivicah, ki se gode »nemškemu naraščaju" in nneraškernu učiteljstvu" v teh kr»jih. V Vojniku in Šoštanju pa je gotovo 5/s obrtnega naraščaja slovenskega, če ne še več, in nimajo tudi tam Nemci ničesar tožiti o kaki Bkriyici". — Grsška Tagespost" se za to tudi skrbno ogiblje povedati, da gre za izključno slovenske kraje. Iz notice, ki jo je list privoSčil, pa se tudi jasno vidi vzrok nemškega vpitja; namreč da ne bodo imeli več Nemci ali kaki renegati prilike poučevati na teh obrtno-nadaljevalnih šolah ter vzgajati našega obrtnega naraščaja v odpadoike in neznačajne nernškutarje. Pisariti, da je naše učiteljstvo napolnjeno z ^jugoslovanskim izdajskim duhom" je prosto denuncijantstvo, ki dela vso čast graškim časnikarskim židovskim šmokom. Zskaj pa niso nastavili v Gradcu slovenskega obrtnega nadzornika ? Zakaj v Gradcu dosledno zanemarjajo slovensko obrtoištvo in njega izobrazbo? Besnično, Nemci bi bolje storili, ako bi molčali, zakaj na Sp. Štajerju bo čutilo uprav sedaj obrtništvo oi dDeva do dneva živeje, da v nemškem Gradcu nima nihče srca za njega in njegove potrebe.