V
VERTEC Casopis s podobuoi z& §I@?ti§k@ mladost.
Štev. 6.               V Ljubljani 1. junija 1875.               Leto V.
?.•':'• , v.;-       Japflov cvet ii solnčni žarti.                             ;:
w(s olčtna doba solnčna ogrevala je svet,
\S Ko se nakanil k yodi mlad jagodov je cvet;                                  : i
\ič v                      ¦& Noge mu v skoku nese nizdolu gorski pot,
T   Iz vode lice belo vže vidi si od tod.
Še malo bliže stopi, svetlejši tam je kraj;
Cemu bi se ne gledal, ker mlad in sam je zdaj ?                       ' ' :' '
'""*   '¦"'                   Okroglih lic v zercalu sladko se veseli,                   'v J-'*'-.'i. •
" '"   -:"    J>            i    Na čelu čop rumeni krasoten se mu zdi.         ¦   ¦   "   i ¦'       ¦   " • .;:;.
¦ 'j    i.'   ¦         »Uče, da ogledalo ne zlaže se nikdar,                  ^i. i;
.•.u,.   i-      i ..     In če je to resnica, kako sem lepa stTar!"        t                        .|p .^,
t.    ,,'¦,¦¦• (            [ t,    Od vseh stranij se gleda, pripogneno stoječ,                          .     '¦*    i.   ,
,    -       •           Ter zadovoljen kima, sam sebi se čudšč.                                      " ,-
-     "''         .                                                                   -              ,-«¦-:_
Gorje! prelepa vila, ki nij je videl prej,            ; ' ;    ' ¦    ¦•.   U '.T  ,i>-.l
•''*¦''      " ••           Sedi na onej strani pod bukvo senčnih vej,              • ..   ,y\i'I
PoTzdigne perst šaljivo in reče mu tako:                     '*,'¦--...
- ¦            ¦             '•¦    rSam sebi se čuditi, ne vem. če je lepo!"                        "&§;¦
Cvet jagodov se zgane, všib« se mu noge,                        ^V'=
»                     '          ,   A listi beli z glave v trepetu mu lete;              ' '   '.'             .^y.u"--,
,                Kar berže more, smukne v germovje pretemno,              ' ¦"¦-'¦
';..                   :' ."   In sr&m ga je. a v serci kako mu je hudo!                   .,.*•¦.:   •   , -
'•'    '"'                                                                                                                                                                   V'1'*         ¦"!*-'• •   ¦    ".'-J*U
- 86 -
To vide solnčni žarki, in i neba naopik                                      .' (
Spuste se vanj v goščavo germovja in mladik;                         !
Zaman se odmikaje, ne ve, ni kod ni kam,                                      i
Ko njih plamen ga kara: ,,prepozno te je sram!"
Bagrena rudečica obraz mu pali bled,
Da kar oči poveša osramočeni cvet, •
In ko za žarkom žarek mladost mu je odžgal,
Pripogne glavo sladko v zeleni plašč do tal.
A v jagodah spnmin se nikdar ne zamori, Da one cvet so gizdav poprejšnje Ibile dni;-Obličje zagorelo prikriva vsaka še, Ker solnčnega pogleda še vedno sram jih je.
Lnjiza Pesjakova.