kulturno -politično glasilo •
„HWMHERLE“
blago za obleko, eno- in večbarvno,
Blago za zastore z velikimi rožami, dvojno široko, 125 cm	32.50
Z.c£xr, kariran, razni vzorci	17.90
blago za posteljnino, dvojna široko 125 cm	22.80
F. KOSCHIER
Celovcc-Klagenfurt, St. Ruprecht, Kinoplatz I
svetovnih in domačih dogodkov
4. leto / številka 19
V Celovcu, dne 7. maja 1952
Cena 1 šiling
Kancler potuje
Avstrijski kancler, dr. inž. Figi, sc jc podal 7. majnika na potovanje na Žapad. Anglija, Francija in Amerika so cilj tega potovanja.
Brez dvoma bo najvažnejša naloga kanclerja, da osebno tolmači predstavnikom za-padnih velesil težek gospodarski položaj države. Ravnokar jc avstrijska vlada vsaj delno premostila globoko jamo, ki se je pojavila v državnem proračunu, kjer je bilo dve in pol milijardi šilingov primanjkljaja. Hud boj se je — vsaj v časopisju — vršil med obema vladnima strankama; nazadnje pa sc jc stvar hitro in mirno iztekla, ker jc bilo potrebno, da se najde še pred odhodom g. kanclerja na potovanje izhod iz zamotaifega položaja. Kljub vsem prizadevanjem pa je ostalo odprto vprašanje, od kod dobiti še eno milijardo šilingov, za katero vsoto še ni bilo mogoče dobiti kritja. Aejasno je tudi še vprašanje, kako subvencionirati cene žitu in mleku, da ne bo tre-ha zvišati cen najvažnejšim živilom. To bi namreč sprožilo zopet tekmo med cenami in plačami, kar pa hoče vlada in predvsem sedanji finančni minister na vsak način preprečiti.
Da pa bodo ob priliki kanclerjevega obiska na Zapadu govorili tudi o drugih političnih vprašanjih, ki so v zvezi s štiri-stransko zasedbo dežele, se razume. Govorili bodo o načrtu okostja državne pogodbe za Avstrijo kakor jc ta načrt predlagal Za-pad. Po vsej verjetnosti bodo prišli prj tem do stare ugotovitve, da jc avstrijsko vprašanje del nemškega vprašanja in da ni mogoče najti rešitve vprašanja državne pogod-bc za Avstrijo, dokler ni rešeno vprašanje mirovne pogodbe za Nemčijo, ali dokler ni mogoče rešiti vprašanja dveh Nemčij. f o vprašanje je danes brez dvorita tako politično kakor tudi vojaško osrednje vprašanje vse politike Zapada in Vzhoda v Evropi.
Združeno Evropo pa bodo evropski in iz-venevtopski državniki mogli le ustvarjati z velikim doprinosom vsake države. Vsaka država bo morala pokazati svojo dobro voljo predvsem tam, kjer ima za to neposredno možnosti.
Pot do Združene Evrope pelje gotovo preko dobrih odnosov med narodi. Država J>a, ki ima v okviru svojih meja možnost, da doprinese k uravnavanju odnosov od naroda do naroda ima v tem dvojno poslanstvo. K tem državam štejemo tudi /Vv-strijo. Avstrija ima danes možnost, da v Razmerju do Slovencev na Koroškem in do Hrvatov v Gradišču dokaže več kot svojo dobro voljo na papirju in v besedah. De-lanj je treba. Brez vseh izbegavanj lahko Ugotovimo, da posameznik uživa v državi polito zaščito osebne svobode, da pa narod-,la celota nima enakopravnosti ne na kul-iurnem in ne na gospodarskem področju.
Celo stoletje se že bije tukaj na Koro-hud šolski boj, pri jasnem spoznanju, da je ravno šolsko vprašanje — vprašanje Orodnega obstoja. Našli smo obliko, ki bi Vsaj po svoji zamisli mogla tvoriti osno-Vo *a vzgojo nove generacije, ki je na obeh straneh napolnjena z dobro voljo medsebojnega razumevanja. Naj pa pri tem ne ostane neomenjeno dejstvo, da še nikjer ni popravljena škoda, ki je bila narodu prizadeta tekom desetletij deloma prikrito, v ča-su nacizma pa odkrito in nasilno.
Naj ne ostane neomenjeno, da merodajni pa dejansko priznanje enakopravnosti, ki je zajamčena v členu 119 državne ustave, piti ne mislijo, čeprav ta člen jasno dolo-fa, da morajo biti narodne manjšine sorazmerno udeležene na vseh državnih in deželnih izdatkih za socialne, kulturne in gospodarske potrebe. Pri nas na Koroškem pa si merodajni, po tisočletnem sožitju * 'eh narodov, niti danes niso na jasnem o številu narodov, ki živijo v deželi in vedno
Delo le legitimacija
V	nedeljo, dne 4. majnika, so šolske sestre z zaključno prireditvijo zaključile gospodinjski tečaj v St. Jakobu. Kakor prejšnjo nedeljo v Št. Rupertu tako jc bilo tudi tokrat zelo svečano. Kljub trojni kulturni prireditvi niso mogli vsi v dvorano, ki so hoteli prisostvovati, da vidijo delo sester in nastop slovenske mladine.
Dvorana je sicer majhna in že v soboto zvečer so se zbrali malčki iz Št. Jakoba in okolice, da bi v nedeljo ne jemali prostora velikim in odraslim. V nedeljo popoldne so bili pretežno starši in zvesti prijatelji šole iz Sel ter gojenke iz Št. Ruperta, da vrnejo obisk od prejšnje nedelje.
V	nedeljo zvečer pa so št. Jakobčani napolnili dvorano, ki je bila zopet premajhna, da bi sprejela vse gledalce.
Podrobno poročilo prinašamo na tretji strani lista.
Odložene pogodbe
Za konec preteklega tedna jc bil napovedan podpis zapadnoevropske obrambne pogodbe v Parizu. V zadnjem trenutku pa je francoski zunanji minister sporočil časnikarjem, da je zaradi nekih važnih zaprek podpis pogodbe preložen za nedoločen čas. Kaj jc bilo vzrok tej odložitvi podpisa pogodbe, še sedaj ni popolnoma jasno.
Zelo verjetno pa je odložitev zapadnoevropske obrambne pogodbe v zvezi z odložitvijo podpisa zapadno-nemške generalne pogodbe. Tudi za to pogodbo, ki naj bi bila nekako nadomestilo za nemško mirovno pogodbo, je bilo rečeno, da bo gotova za podpis okrog 10. maja. V zadnjem času pa so tudi podpis te pogodbe preložili za nedoločen čas, ne da bi sporočili javnosti pravi razlog odložitve.
Verjetno bo razlog obeh preložitev v določilu, koliko in kako bo Zapadna Nemčija prispevala k skupni obrambi Zapadne
Evrope. Francozi namreč ne bi želeli, da bi bj^i preveliki samostojni oddelki nemške vojske vključeni v skupno evropsko vojsko. Amerikanci pa bi želeli do gotove mere Nemcem ugoditi, ki stavijo to zahtevo kot predpogoj plačevanja za evropsko vojsko.
SPREMEMBA JUGOSLOVANSKE USTAVE
Iz Beograda poročajo, da bodo v kratkem spremenili jugoslovansko ustavo. Po tej spremembi naj bi maršal Tito postal tudi predsednik republike. Obenem bi bil Tito še predsednik prezidija in pa vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske.
Po določilu nove ustave naj bi bodočo Narodno skupščino sestavljali dve zbornici in sicer zvezna zbornica in pa svet proizvajalcev. Druga zbornica bi imela predvsem gospodarski značaj.
Dne 8. maja praznuje dr. Joško Tisčhler, predsednik NskS, svoj 50. rojstni dan. Naš list ne more molče mimo častnega jubileja našega narodnega voditelja.
Po očetu je slavljenec dedoval svojo ko-renitost, po materi svoj zlati idealizem. Obe vrlini je zastavil že pred desetletji v vsestransko dobro svojega naroda. Kot vsakomur, ki se postavi v službo visokim vzorom Boga in naroda, tudi njemu v teku desetletij niso bila prihranjena težka razočaranja, nerazumevanja in še nehvalež-

IV JV-	V.C11 1 v
KRATKE VESTI
V Marijinem Celju (Maria Zeli) so sc dne 1. maja pričeli katoliški dnevi, ki so trajali tri dni in na katerih so razpravljali o vseh važnih delavskih, socialnih, kmečkih in še drugih vprašanjih, vse s stališča pravega katoličana.
Do srede maja bo tudi ljubeljska cesta preko Karavank že brez snega in bo odprta za osebni promet, kakor sta že odprta druga dva prehoda preko Karavank (Podko-rensko sedlo in Jezerski vrh). Tudi cesta na Klek (Grossglockncr) bo v kratkem odprta.
Vsota hranilnih vlog v avstrijskih hranilnicah je dosegla višino 1 milijarde in 200 milijonov šilingov.
Dosedanji poveljnik britanskih čet v Avstriji, general M. M. Alston Robert West, bo v avgustu prevzel poveljstvo čet bri-
tanske državne skupnosti na Koreji. Njegov naslednik v Avstriji bo general R1 E. Urquhart, ki je bil na Malaji.
. Posebni pooblaščenec predsednika Trumana za izvedbo evropskega obnovitvenega načrta, Frederičk Anderson, je izjavil, da bo Avstrija tudi v prihodnjem letu še dobila pomoč od Združenih držav, vendar pa znesek še ni določen.
Zaostanek na davkih ceni ministrstvo za finance v Avstriji takole: dohodninski davek 691 milijonov, korporacijski davek 81 milijonov, obrtni davek 328 milijonov in prometni davek 75 milijonov šilingov.
Ameriško štirimotorno letalo je pripeljalo na letališče v Linzu 72.000 plemenskih enodnevnih piščancev iz valilnic v Con-nccticut-u v Združenih državah. Od piščancev, ki so vredni okrog pol milijona šilingov in so bili poslani na račun ERP-po-moči, jih jc na poletu poginilo samo 20.
■mi.....
Vsi na Sketovo proslavo!
Ob stoletnici Sketovega rojstva in ob štiridesetletnici njegove smrti bo v nedeljo, dne 18. maja, popoldne ob 2. uri v Kolpingheimu v Celovcu slavnostna akademija.
Na sporedu je petje, skupinski nastopi deklet iz Podjune, Roža in Zilje, prizor iz Spicarjevc Miklovc Zale in skiop-
tične slike iz kraja dogajanja Miklovc Zale.
Slovenci iz Celovca in podeželja, to bo res domača slovenska prireditev; mislite zato že danes na to prireditev in pridite v nedeljo, dne 18. maja, popoldne v Kol-pingheim v Celovcu.
imiiiiiniiiiiiMiiiiiiimiiimiiiimiiiiiimimimimiiiiiiiimniimiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiMiimiiiiimiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimii
se zopet pojavlja vprašanje treh narodov, ki jih na Koroškem ni. Saj bi drugače morali imeti v deželi tudi tri kulture ali vsaj tri pismene jezike. Doslej pa nismo mogli ugotoviti niti ene knjige v vindišarskem jeziku.
Merodajni si celo niso na jasnem, kako bi tolmačili in objavili številke ljudskega Štetja. Po prvi neuradni objavi je 3000 Slo vencev in 20.000 vindišarjev; po drugih vesteh iz vladne palače pa je okoli 39.000 vseh skupaj — „saj itak spadajo v isti lonec," tako se je ob neki priliki glasila izjava.
Vse to bi Avstrija lahko v svoji lastni re-
žiji izvedla in bi tako storila važen korak v Združeno Evropo, kakor to vidimo tudi v Švici, ki kaže vsej Evropi in vsemu svetu, kako se uravnavajo vprašanja sožitja narodov.
Politični petelini pa ne bodo reševali ne narodnostnih in tudi ne meddržavnih vprašanj, vsaj ne na poti do Združene Evrope.
Brez dvoma bi bila Avstrija v položaju, da v okviru svojega območja pokaže dobro voljo v dejanju in tako doprinese važen korak k ustvaritvi Združene Evrope, ko se nudijo Avstriji na vseh drugih področjih itak skoraj nepremostljive ovire.
tem, da kljub vsem nevšečnostim hi klonil do danes, marveč slcjkoprej kliče in usmerja delo za resnični kulturni in gospodarski podvig svojega naroda.
Ne bomo naštevali njegovih narodnih zaslug, slavljenec bi jih v svoji skromnosti odklonil. Smemo pa na tem mestu ponoviti besedo, ki jo je pred letom na nekem zborovanju izrazil mož-korenina: dri Tisčhler jc naš in ostane naši Tej zaupnici pridružimo svoje iskrene čestitke jubilantu in še svojo prošnjo: Vsemogočni ga ohrani še dolga leta njegovi družini in našemu narodu!
Na poletu iz Frankfurta v Berlin so obstreljevala francosko potniško letalo sovjetska lovska letala. Dva potnika sta bila ranjena, letalo je bilo nad stokrat zadeto.
Jugoslovanski namestnik vojnega ministra je na zborovanju jugoslovanskih rezervnih oficirjev opozarjal na nevarnost ob mejah Jugoslavije, kjer gradijo letališča, strategične ceste in železnice, ki vodijo proti Jugoslaviji.
Britanski ministrski predsednik, Winston Churchill, je v svojem radio-govoru poudaril, da se je vojna nevarnost v zadnjih mesecih zelo zmanjšala. Nadalje je zatrdil, da bo konservativna vlada ostala v Vel. Britaniji še tri do štiri leta.
V	Vzhodni Nemčiji je vlada podržavila steklarsko industrijo na Saškem in na Thu-rinškem, ker so po navedbi vlade v teh podjetjih izvajali sabotažo vladnih. gospodarskih ukrepov. Glavne vodilne uradnike so zaprli.
V	cestnem predoru v Rio de Janeiro (Brazilija) je trčil avtobus v cestno železnico. Pri nesreči je bilo G oseb mrtvih, 13 pa težje ranjenih.
Mesec maj je tudi mesec RDEČEGA KRIŽA. — Ne odklanjajte prošnje RDEČEGA KRIŽA, darujte po možnosti za RDECT KRIZ. — Glej članek na drugi strani!
Politični teden
Po svetu...
Golob miru se more še vnaprej mirno spreletavati od strehe do strehe. In ko sonce kremeljske zidine obsije in nekaj ur kasneje one vvashingtonskc bele hiše, more z zadovoljstvom ugotoviti, da ni znakov za kakšne posebno hude nevihte, katere človeštvo pozna pod imenom ..svetovna vojna”. Ognjišče na Koreji daje zelo malo dušečega dima od sebe, po čemur bi bilo skic-nart, da nikdo nima več veselia metati cn-
na Koreji res omejile zgolj na obrambo napadene države, ki je v tem primeru bila, kakor znano, Južna Koreja.
Tudi Sovjetski zvezi ni mogoče očitati, da bi bila nameravala iz korejskega spopada izzvati svetovni konilikt. Tistih nekaj letal, katere je prodala ali podarila svojim komunističnim zaveznikom, so bila več ali manj simboličnega značaja. Sedanja propagandna akcija komunističnih držav, češ da so Amerikanci pričeli metati na Korejo (ne na Kitajskol) okužene žuželke, ki naj bi povzročile težke epidemične bolezni, potrjuje mišljenje, da žele komunisti svojo in svetovno javnost odvrniti od dogajanj na bojiščih, kjer ne morejo ničesar pokazati ter se zadovoljiti z morebitnim propagandističnim uspehom v splošnem.
Slejkoprej si stoje na Koreji milijonske armade nasproti in s Panmundžonom so dokaj pristna prispodoba splošnega svetovnega položaja: dva do zob oborožena tekmeca, ki se drug drugega bojita in oba skrbita, da se pogajanja za zeleno mizo ne razbijejo, temveč samo odlagajo ...
»Generalna-pogodba’' z Nemčijo še ni pod streho
Na Daljnem Vzhodu torej ni kaj posebno novega. Če izvzamemo komunistične demonstracije v Tokiu proti Amerikancern (reakcija Moskve na sklenitev mirovne pogodbe med USA in Japonsko), je kot o Koreji tudi v drugih perečih vprašanjih postalo čez noč tiho... Tam se je barometer vojne nevarnosti dvignil, medtem, ko je v Evropi padel. Padec barometra pomeni nevarnost dežja ali nevihte. Politično bi to označili s tem, da se jc središče trenj med Zapadom in Vzhodom preneslo za nekaj časa v Evropo.
Zapadne sile še niso odgovorile na sovjetske predloge glede sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo, po katerih naj bi zedinjena Nemčija dobila demokratično ustavo in lastno armado. Kabinet v Bonnu je sicer odklonil te sovjetske predloge. Vsak zapad-ni demokrat bo pač nezaupljiv, če mu komunist ponuja njegovo lastno jed.
Ali bo mogel Adenauer prebroditi zapreko?
Nobenega dvoma ni: nemški kancler je najmanj tako zaveden Nemec kot vsak drugi. Razlika je le v tem, da mora nositi tudi odgovornost. Pristal je na »generalno pogodbo”, ki naj predstavlja nadomestitev mirovne pogodbe, je pa naletel celo v lastni stranki na odpor. Pogodbo mora potrditi parlament, izid takega glasovanja pa je povsem negotov. Na splošno je mogoče ugotoviti samo sledeče: več ko so zapadni zavezniki Nemcem ponudili, več so ti zahtevali. Pesem gre že tako daleč, da bi človek dejal, Nemci bi šele takrat rekli ,,jawohl". kadar bi jim povrnili njihov Reich.
Ker vsled težkoč okrog Nemčije ni mo-
glo priti na zadnjem zasedanju držav Atlantske zveze v Parizu do nobenih posebnih rezultatov, si nacistično, pa tudi pol-nacistično časopisje, dovoljuje opazke in namigavanja, ki sličijo samo tistemu, ki jih je po glavi dobil, pa se ničesar ni naučil. Tako imenujejo oborožene sile Atlantske zveze ..Mischmasch” armado samo radi tega, ker ji ne poveljujejo nemški škornji in »drill”. Z ironičnim zadovoljstvom komentirajo upravičeno bojazen zapadnih sil, da bi Nemci z orožjem, ki bi ga prejeli od Za-pada, prešli v nasprotni tabor. Razburjajo se, če jim Amerikanci ne dovolijo, da bi si z dolarji iz Marshallovega sklada gradili industrije, ki bi konkurirale ameriškim. — Najbolj so pa hudi na Francoze, ker ti še niso hoteli Nemcem na ljubo pozabiti njihovih »obiskov” v Franciji. Nikdar ni odveč ponoviti znano resnično anekdoto o velikem francoskem državniku — »tigru” Cle-menceau-ju:
Po prvi svetovni vojni so prišli k njemu nemški časnikarji in ga vprašali: »Gospod predsednik, zakaj Nemcev ne marate? Saj jih ne poznate, ker še nikdar niste bili v Nemčiji!"
Clemenceau jc odgovoril: »Res nisem bil pri vas, toda vi ste bili dvakrat pri nas!” (Leta 1871 in 1914 so Nemci vdrli v Francijo. če bi danes Clemenceau živel, bi mogel reči »vi ste bili trikrat pri nas”).
Vpitje tokrat ni jromagalo
Po časopisnih vesteh so je londonska konferenca o tržaškem vprašanju končala za Italijane kaj nezadovoljivo. O kakšnem političnem vplivu italijanske vlade na položaj na tržaškem ozemlju ni govora, o njenem sodelovanju na upravnem področju se bo pa šele govorilo. »Sveto italijansko zemljo” bodo do nadaljnjega opevali d’Annunzijevi oboževatelji in goreči žur-nalistični pisuni.
... in pri nas v Avstriji
Živimo še pod vtisom dveh dogodkov preteklega tedna in v pričakovanju uspehov potovanja kanclerja Figla v zamejstvo.
»Ozdravitev” -državnega proračuna
Ko obe vladni stranki z veliko hvalo svojim zastopnikom v vladi pojeta slavo, da se je vendar posrečilo najti rešitev za nadaljnje skupno delo pri vladnih poslih, pa finančni minister premišljuje, kje bi na podlagi kompromisa mogel najti sredstva za kritje primanjkljaja. 'Id, kar stranki tako hvalita, še namreč ne zadostuje za kritje primanjkljaja. — Najvažnejše vprašanje je sedaj, kje najti sredstva za omogočenje zvišanja cen kmetu-proizvajalcu za žito in mleko, ne da bi bile zvišane istočasno tudi cene moki, kruhu, mleku ter mlečnim proizvodom za potrošnika. Najprcje bodo gotovo spet sporazumno sklenili v državnem zboru, da podaljšajo takozvane gospodarske zakone preko 30. junija t. 1. Ti zakoni ure-
jajo namreč jiromct z najpotrebnejšimi živili v času pomanjkanja živil in jih že leto za letom podaljšujejo vsakikrat za eno leto. Medtem ko so socialisti za strogo izvajanje določil teh zakonov, pa so spet drugi za to, naj bi bili ti zakoni vsaj omiljeni, ker po nepotrebnem jemljejo svobodo kmetu pri proizvajanju in prodajanju kmetijskih pridelkov.
Proslave 1. maja
Drugi važen dogodek preteklega tedna je proslava praznika dela, proslava 1. maja. Tudi pri teli proslavah, ki so veličastno, toda v miru potekle tako na Dunaju kakor v vseh glavnih mestih in večjih delavskih središčih, se je pokazala velika razlika med obema vladnima strankama. Komunisti pri proslavah niso pokazali posebne sile in tudi ne števila. V Celovcu jih je bilo skoraj treba iskati na predvečer 1. maja, četudi so imeli v »sprevodu” baklje.
Socialistični govorniki so na teh proslavah poudarjali zahteve, kakor so znane iz resolucij na zborovanjih socialistične internacionale. Zahtevali so predvsem »popolno in končno vzpostavitev človečanskih pravic”, kar je v smislu teh zahtev mogoče samo v socialistično urejeni družbi in državi.
Temu nasproti pa so zahtevali govorniki OeVP tako ureditev družbe, kjer pride do pravice in veljave tudi posameznik, kjer je zajamčena pravica lastnine in osebne svobode, kjer je zaščitena predvsem družina in kjer se more vsak udejstvovati sicer v skladu s koristmi skupnosti, ne pa da bi bil zato že vklenjen v takozvane množične ali masovne organizacije, ki hočejo obvladati in voditi vse delo in nehanje današnje družbe.
Kancler v zamejstvu
Ta teden prične zvezni kancler dr. ing. Figi s svojim potovanjem v zamejstvo. Naj-preje ga bo vodila pot v London, nato v Združene države, kjer se bo najdalje zadržal, nakar se bo preko Pariza vrnil domov.
Kakor danes skoraj vse življenje obvladajo gospodarska vprašanja tako bo najbrž tudi s potovanjem zveznega kanclerja. Prve vesti o tem potovanju to že potrjujejo. Na tem potovanju bodo med drugim obravnavali tudi vprašanje predvojnih avstrijskih dolgov, za katere so nekateri že mislili in tudi upali, da so upniki na nje pozabili.
Zelo važno bo nato v tej zvezi priznavanje nadaljnih kreditov in posojil. Se važnejše pa bo v Ameriki vprašanje dodelitve kreditov, ki jih ni treba nikoli vrniti, ki so torej že v naprej označeni kot pomoč, kot dar. Kdor pa take darove daje, ta sme tudi nekaj ali pa. še precej zahtevati, kar je pač odvisno od višine teh darov. Zato bodo nujno z gospodarskimi vprašanji kanclerjevega potovanja zvezana tudi razna politična vprašanja.
..Vzorno" gospodarstvo
Blizu Novega mesta na Dolenjskem v Slovenijji je prijazna vas St. Peter. Tudi v tej vasi je bila po vojni ustanovljena kmečka delovna zadruga, ki so ji nadeli zveneče ime »Dan zmage”. Ta zadruga naj bi bila za vzgled pravilnega kmečkega gospodarstva v novi socialistični ureditvi. In kakšno je to gospodarstvo po novih načelih? To nam naj lepše pove opis dela te zadruge, kakor je objavljen v uradnem glasilu komunistične partije Slovenije, v »Ljudski pravici” z dne 15. marca t. 1. O delu omenjene zadruge je tam med drugim napisano tole:
»Zemljišče zadruge obsega nekaj nad 112 ha, od tega je nad 51 ha njiv, 6 ha vinogradov, 16 ha travnikov, 14 ha pašnikov, 17 ha gozdov in 7 ha sadovnjakov. Dobršen del njiv je primeren za obdelovanje s stroji. Zadruga ima 21 za delo sposobnih članov in skupno 46 družinskih članov. Med zadružniki, sposobnimi za delo, je sa mo 7 moških, od teh jih je le pet stoodstotno sposobnih za delo. Povprečno je vsak za delo sposobni zadružnik opravil v lanskem letu 170 delovnih dni. Na splošno jc mogoče reči, da je bila udeležba zadružnikov pri delu dokaj slaba in se je neredko dogajalo, da je delalo le nekaj ljudi takrat, ko je bila potreba največja.
Zadruga praktično nima nobenega stro-
ja za obdelovanje zemlje. V zadrugi imajo le dve brani, pluge, nekaj okopalnikov, sejalnico, kosilnico in nekaj drobnih potreb: ščin. Zato je delo v zadrugi še zelo primitivno in ni mogoče govoriti o kakršnikoli nadomestitvi delovne sile s stroji.
Zadruga ima vsega 16 glav goveje živine (od tega pet krav), pet konj in 9 prašičev.
In rezultat lanskoletnega dela? Pridelali so 4959 kg pšenice, 204 kg prosa, 400 kg koruze, 1500 kg ovsa, 1218 kg ječmena, 9.000 kg krompirja, 300 litrov žganja. Na trg so dali 604 kg krompirja, 571 litrov vina, 2 vola, 2 teleti, 1572 1 mleka.
K navedenim ugotovitvam je treba dodati še izredno slabo organizacijo dela v zadrugi, saj je na primer zrasla koruza »kar sama”, kakor pravijo. Niso jc namreč niti okopali niti ne opleli. Okoli pol hektara zemlje niso niti zorali, nad pol hektara pe se, ki je niso pravočasno opleli, pa so zato morali pokositi in preorati njive. Na vsa kem koraku v zadrugi čutiš, da manjka pravega gospodarja, pa naj bo to pri obdelavi zemlje ali pa v zadružni pisarni, kjer knjigovodstvo še daleč ni urejeno. Predvsem pa manjka pravega čuta za odgovor nost.
Eden največjih črvov, ki žro zadrugi korenine, pa so osebni prepiri.”
Tako torej piše »Ljudska pravica” v Lju-
Vsem kmetom na Koroškem
VSE SLOVENSKE KMETE NA KOROŠKEM, ZLASTI PA SE VSE MANDATARJE KMEČKE GOSPODARSKE ZVEZE OBVEŠČAMO, DA JE EDINA ENOTNA IN SKUPNA ORGANIZACIJA VSEH SLOVENSKIH KMETOV NA KOROŠKEM KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA. - PRAVILA TE ORGANIZACIjE SO POTRJENA IN BO USTANOVNI OBČNI ZBOR TEKOM PRIHODNJIH TED-NOV.
Kdor dela proti Kmečki gospodarski zvezi, dela proti sklepu mandatarjev volilne skupnosti Kmečke gospodarske zveze, dela proti enotnosti slovenskih kmetov na Koroškem in zagovarja razcepljenost slovenskih kmetov. To koristi pač njegovim političnim računom in računom onih, ki tako politiko naročajo, nc koristi pa to slovenskim kmetom na Koroškem.
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
bljani, ki jrrav gotovo ne pretirava. Vsak sam si more napraviti — ako še enkrat primerja površine posestva, število živine in pa pridelke — sliko o velikem navdušenju kmetov za tako zadrugo in o paradižu v takih zadrugah. In to 7. leto po končani vojni.
Še to bi pripomnili, da so tc zadruge se- j veda pod strogim nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo v Ljubljani in da v tem mi- j-nistrstvu vedrijo in oblačijo strokovnjaki, kakor jih je poklicala »Slovenska kmečka zveza” na Koroško, da tu učijo naše kmete.
Pa ja ne takega »vzornega” gospodarjenja, kakor je v opisani zadrugi v št. Petru?
KRATEK ODGOVOR
Najprej se »Slovenskemu vestniku” in »Slovenskemu poročevalcu” zahvaljujemo za nesebično in brezplačno reklamo, ki jo nehote delata za »Naš tednik” in KLS.
Kar pa se tiče g. inž. Murija, bi pripomnili le toliko, da se ga tudi sedanja Ljubljana rada spominja, ker mu je v »Prevodu” uspelo zagotoviti Ljubljani boljše življenjske prilike, kakor jih je Ljubljana doživljala v zadnjih letih. »Prevod” sam pa ni bila nikaka okupatorjeva tvorba, saj je začel t delom že v jeseni leta 1939, okupatorji pa so prišli spomladi leta 1941.
V ostalem pa bi še dodali, da je med vso vojno g. Murija zaposlila skrb za prehrano Ljubljane tako, da ni utegnil pisati člankov o nemški Kokrski dolini ali pa hoditi na apele Hitlerjeve mladine, kakor so to delali celovški pisci članka v »Slovenskem poročevalcu”, katerega so potem ponatisnili v »Slovenskem vestniku”.
ODPRI srce, ODPRI roke...
»Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe,” to jc ena največjih zapovedi in ta zapoved se najkrepkejše izraža v zamisli in delovanju RDEČEGA KRIŽA. Ustanovitelj te organizacije je bil Henry Dunantcs, ki je umrl meseca maja in zato je tudi mesec maj namenjen propagandi in zbirkam za Rdeči križ.
Prvotno je bil namen Rdečega križa opravljati samaritansko delo na bojnem polju, na frontah in v vojaških bolnicah. Danes je tudi v miru delo Rdečega križa izredno pomembno. Saj skrbi za prevoz bolnikov, reševanje in pomoč ob katastrofah in nesrečah, skrbi za dajalce krvi, za begunce, ujetnike in pogrešane, vzdržuje domove, okrevališča, bolnice, hiralnice in vzgajališča. — Vsak naj pomisli, da tudi njega more zadeti nesreča in da bo tudi on potreboval pomoči Rdečega križa. Zato:
Pomagaj Rdečemu križu z denarnim darom!
Ne zavračaj zbiralcev zn Rdeči križ!
Pri reševalni pomoči so avtomobili Rdečega križa na Koroškem v letu 1951 prevozili 652.950 km.
Reševalna pomoč Rdečega križa je ua Koroškem v letu 1951 pripeljala v bolnice 19.310 oseb.
Pri 3704 nesrečah jc v letu 1951 nudil koroški Rdeči križ prvo pomoč.
V bližini mesta Orleans na Francoskem jc na serpentini zavozil osebni avto preko cestnega nasipa, avto sc je popolnoma raziti!, pet oseb je bilo mrtvih, šesta pa težko ranjena.
Na dan L maja- so bile v japonskem glavnem mestu, v Tokiu, velike komunist ične demonstracije proti Ameriki in vojni na Koreji; deset oseb jc bilo mrtvih, okrog 1500 pa ranjenih.
v
Zivovemu ateju v spomin
GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. JAKOBU
Kje je tisti pevec, ki je nam prepeval, naj bi enkrat še zapel, kratek čas nam delal.
Ko se je v ponedeljek, dne 21.''aprila, raznesla vest, da je nenadoma umrl Han-zcj Ravnjak, p. d. Živov atcj v Spodnjih Vinarah, nismo tega mogli in hoteli verjeti. Saj smo ga še pred par dnevi videli v veseli pevski družbi, vedrega obraza, vedno nasmejanega, slišali smo ga prepevati v krogu prijateljev vesele pesmi, katerih jc znal braz števila.
On da bi bil umrl, smo se spraševali, saj ni mogoče, šc pred par urami smo bili skupaj z njim pri pogrebu njegovega vnuka Hanzeja na pokopališču v Skocijanu. Nismo si mogli predstavljati, da bi on ne bil več med živimi.
Vendar se je kruta vest na veliko žalost njegovih otrok, prijateljev in znancev potrdila.'Ko je bil prišel od pogreba svojega vnuka domov, je potožil, da je zmučen in se je vlegel, da si malo odpočije. In ni več vstal, zadela ga je kap.
Rajni se je rodil dne 27. 12. 1890 v Beli pra Rudnikarju. Se kot mlad fant je prišel k Živu v Spodnje Vinare, kjer je goipdda-rila njegova teta in botra. Ker ta sama ni imela otrok, je izročila lepo in obširno posestvo pridnemu in skrbnemu rejencu Han-zeju. Z veliko ljubeznijo in skrbjo je obdeloval svoj grunt. Tudi najtežje delo mu je šlo gladko izpod rok, vedno si je delal kratek čas s pesmijo. Ko so prirastli sinovi in hčerke, jih je naučil mnogo pesmi in so imeli doma kar cel kvintet. Kolikokrat so prepevali doma in v javnosti in vse je rado prisluhnilo ubranemu petju in se čudilo mladostnemu ateju.
Rajni pa ni bil samo priden kmet in do-
ber pevec. Bil je tudi dober družinski oče in vzoren katoličan. Ko mu je leta 1946 umrla žena, je vdano prenašal težki udarec in vzgajal je svoje otroke za Boga in narod, katerega je ljubil z vso svojo dušo. Redno jc zahajal v cerkev in sprejemal sv. zakramente. Rad je obiskoval igre in pevske prireditve, te je obiskoval, če je bilo še tako daleč.
Doma so mu bile v največje veselje njegove čebelice, saj je bil tudi sam skrben in priden, kakor čebelica. Zato ga je vse imelo rado, mislimo, da nikoli in nikjer ni imel sovražnika.
Kako poznan in priljubljen je bil, je pokazala ogromna udeležba pri pogrebu. V ganljivih besedah so sc od rajnega poslovili g. župnik Koglek in so ga-orisali kot skrbnega očeta — vzornega katoličana in veselega pevca. Moški in mešani zbor pa sta mu zapela v slovo pesmi žalostinke na domu in ob odprtem grobu, pesmi, katere je sam neštetokrat pomagal peti pri drugih pogrebih.
Tako smo se poslovili od našega Hanzija. Pogrešali ga bodo pevci, pogrešala ga bo Živova hiša, posebno jia še njegovi otroci. Ne bo se več razlegala njegova pesem ob robovih Zablatniškega jezera in odmevala od strmih sten Kicelna. Za vedno jc utihnil, kakor pravi pesem:
Hitro, hitro mine čas, oh ne bo ga več med nas.
Naie globoko sožalje in sočutje velja vsem njegovim žalujočim otrokom in sorodnikom. Ohraniti ga hočemo v svetlem spominu. Domača gruda, katero je tako brezmejno ljubil, mu bodi lahka.
V	zadnji številki našega lista smo poročali o zaključni prireditvi gospodinjskega tečaja v St. Rupertu. Danes to poročilo v toliko popravljamo, da smo zadnjič govorili o tisoč gledalcih na razstavi in na kulturni prireditvi, bilo pa je na obeh kulturnih prireditvah daleč preko 1.100 gledalcev.
Danes pa lahko ugotovimo, da tudi St. Jakob ni zaostajal. Tudi tam jc število obiskovalcev razstave in kulturne prireditve presegalo 1000, če upoštevamo vse tri prireditve. In ljudi, ki kljub vsemu naporu niso mogli v dvorano je bilo še veliko število. Med odličnimi gosti smo opazili bistriškega zdravnika, g. dr. Jelena z družino.
V	nedeljo popoldne je. ostalo nad polovico obiskovalcev izven dvorane, kar je prireditev nekoliko motilo. Ta vsakoletni pojav kriči v St. Jakobu za primerno dvorano. Kolikor pa vemo, stoji farovški hlev prazen in bi se dal z malimi stroški primerno prikrojiti za kulturne nastope. Pričakovati bi bilo, da se bodo šentjakobski gospodje zbudili in tudi spoznali nujnost večje dvorane.
Prireditev sama je bila na višku. Petje, katero je vodila sestra, je bilo ubrano, čeprav bi pripomnili, da bi morala koroški narodni pesmi veljati večja pozornost, ker je po svoji melodiji nekoliko lažja in bi se dala z manjšim trudom naštudirati.
Igra je bila podana na taki igralski višini, da smo sc vsi kar čudili. Melita in Vladimira sta svoji vlogi nad vse vzorno rešili. Sicer vsaj mislimo, če se ne motimo, da smo videli Melito v vlogi Miklove Zale lani na odru. Vsaka kretnja* vsaka beseda je bila doživeta pri Meliti in tudi pri vseh drugih igralkah. Naj to danes ne bo samo običajna pohvala, ker si mogoče sami vča-
sih kritizirali ne upamo.
Kot govornika smo z živahnim aplavzom pozdravili g. Jankota Janežiča, šentjakobskega občinskega odbornika.
Kmet, ki govori iz svoje lastne globoke kmečke in družinske izkušnje, je štab na odru in vsaka -beseda, ki jo je povedal, je držala. Žena naj ne bo možu družica samo v zakonu, ona mu mora biti življenjska spremljevalka tudi v gospodinjstvu, v gospodarstvu, pomočnica v hlevu in na polju. Za vse to pa treba strokovne izobrazbe in to izobrazbo posredujejo šolske sestre v St. Rupertu in St. Jakobu. Sestre pa dajo dekletom še več na življenjsko pot. Sele povezanost med strokovnim znanjem, duševno in srčno izobrazbo ustvarja celoto žene, ki bo možu na vseh področjih življenjska spremljevalka.
Poleg kulturne prireditve so gojenke pokazale tudi krasno razstavo. Učilnica je bila spremenjena v modni salon. Obleke vseh vrst so pokazale, da ima šentjakobska šola poleg gospodinjskega tečaja tudi šivalni tečaj pod spretnim vodstvom sestre Leone. Srajce in drugo perilo vseh vrst, ženske obleke, posteljnina od odeje do blazine, namizno perilo in razna ročna dela v pestrih vzorcih so bila razstavljena.
Posebno bi poudarili, da na letošnji razstavi nismo videli toliko blazin in raznih „povštrov”, ki so sicer marsikateri sobi v kras, za praktično življenje pa le vendar razni psički in jeleni nimajo pravega pomena. Letos je bilo teh stvari malo. Več pa smo opazili praktičnega perila in oblek in to smatramo za napreclek tudi v tem oziru.
Kuharice pri takih razstavah seveda ne smejo zaostajati. Od torte do krofov ali flancatov, vse je bilo nameščeno v prostoru, ki navadno služi šoli kot kuhinja. Pri vhodu pa so imela dekleta še za pod zob pripravljenih kar celo vrsto dobrih stvari. Vse je bilo namah razprodano in če bi bile gojenke še enkrat toliko pripravile, bi verjetno pri naravni sladkosnednosti gostov bilo tudi še premalo.
Sedaj ob sklepu obeh slovenskih gospodinjskih šol na Koroškem lahko ugotovimo, da obstoja med obema šolama zdrava tekma in da opazujemo od leta do leta napredek. Sestram pa,- ki žrtvujejo svoje delo v dobro slovenskim dekletom, je v zadoščenje zaupanje tako deklet kakor staršev, ki pošiljajo dekleta v ti šoli.
Mnogo solza jc na obeh šolah teklo te dni, ko so se dekleta poslavljala druga od druge, vse pa od svojih učiteljic. Vsa dekleta pa vodi sedaj v življenje ena močna zavest, da sc vračajo iz šol na svoje domove močnejše kakor so pred pol letom prišle v šolo. To dejstvo pa daje šolam najboljše izpričevalo.
Starše že danes opozarjamo na članek, ki ga bomo o obeh šolah objavili v prihodnji številki „Našega tednika”.
Mauscr:	^ ^
(5. nadaljevanje)
Prav zavoljo tega se je tako odločno postavil proti bratu, ko ga je ta spraševal zavoljo bajte. Prvo razočaranje v ljubezni ga je neprijetno zadelo. Da bi bratu prikrival, se mu je upiralo. Naj se zmeni z materjo, toda rc se bo oženil, bajte mu ne prepusti, tudi če bi se mati Vc!ali. Tako je prišlo do prvega razkola, ki se je na videz zarasel, toda v Petru sc je tisti neznani odpor proti bratu k še dvigal. Čutil je, da se je Lojze dvignil nad njega, ‘kr se je prvi otresel materinega varuštva in da sc jc kljub šepavosti znal prebiti do dekleta.
Zdaj se je pričelo rahljati tudi v Petru. Narava, ki je doslej spala, sc je pričela buditi. Prvič, da se je Peter zavedel, da je fant in da doslej še ni pokazal nič fantovskega. Ali je sploh do zdaj že govoril z dekletom kakor z dekletom? Mar ni govoril z vsako, kakor da jo komaj pozna? še s Kočarjevo Barbaro je tako neroden, da ga je samega sram. Pa jc Barbara tako prijazna in dobra ''deti. In reva je, ko je sama v tisti bajti tik pod gmajno. V večnih tarbehih je in gara, da se bo prav pretegnila.
a si še zdaj ni dobro opomogla od materine smrti.
. i^lv'^ se je Peter spomnil na Barbaro takrat, ko jc i t L°i'a’ ki je spremljal Rezo. Koj potlej, ko jc videl, da je Lojze pri cerkvi vzel Rezo pod dežnik, je bruhnil proti Jamniku, da je bil že sredi poti ves moker.
Tedaj je po poti došel Kočarjevo. Sama je klampaja domov kakor da nima žive duše, da bi se kaj pomenila, n v Petrovem srcu je bila prav tedaj taka bridkost, da mu je bila Barbina druščina prav prijetna.
pujaznem pogovoru sta prišla na Jamnik, ko sta se poslov il.i in jc Barbara rinila še vedno v breg, jc eter kai naprej stal in gledal za njo. Drobna in nerodna
je kobalila v strmino in bila videti pod dežnikom tako revna in zapuščena, da se je Petru zasmilila.
Tedaj jo je prvič primerjal z Rezo. Grša ni, kvečjemu lepša. Res ni tako zavaljena kakor Reza, starejša je, obraza je pa prijaznega. In tako lepe kite ima. Čez pridnost ji pa sploh ni kaj reči. Pri vseh gruntarjih sc pobija, reva. Včasih je po cel mesec ni v bajto.
Ko je stopil v bajto se je bal, da bi mati znali uganiti njegove misli, čudno splašeno je odgovorjal, ko ga je vpraševala zavoljo Lojza.
„Ga nisem videl. Nemara je zavil k Lazarju.”
Misel na Barbaro* je začel razvijati šele ponoči, ko je slišal mirno materino dihanje. Tedaj je mirno presodil Barbarin obraz in se ustavil ob njeni bajti.
Ko bi njo dobil, bi dobil tudi bajto. Ne reče, da ne bi Barbare vzel tudi brez bajte. Bi jo. Streho pa le imata koj. Je le veliko verdno. Domačo bajto bi dobil Lojze.
Kakor je bil Peter počasnega mišljenja, se mu je nazadnje le utrnila misel, ki ga je kar privzdignila.
Morda pa se Lojze z Rezo kmalu oženi? Kakor brž sc bo, bo moral iz bajte.
Počasi Peter lovi misli.
Bajta bi ostala njemu. In če bi se potlej oženil še on, kaj morejo mati zato. Nič. Bajto bi mu morali dati. Kočarjevo bi potlej lahko prodala.
Misel se zdi Petru čudovita.
Seveda, Lojze ne bi smel zavoljo Barbare nič vedeti. Utegnil bi z Rezo nalašč čakati. Toliko ga pozna.
Prav do spanja se je Peter pobijal z mislimi. In sanjalo se mu je, da ga jc bila Barbara vesela, ko jc potrkal na okno.
V prepiru, ki ga je bil Lojze vzdignil pri Rakarju, je bil Peter vseskozi na materini strani, čeprav odkrito ni rekel nobene besede. Vedel je, da z Lojzom ne sme potegniti. Koj bi se v materi vzbudil sum. In kar ga jc najbolj držalo, je bila bajta. Naj se Lojze oženi. Njemu jc prav. Potlej bo vsaj vedel, da jc bajta njegova.
Kadarkoli jc šel Peter po vasi, sc jc ozrl v breg h Ko-
čarjevi bajti. Zdaj je spet že dolgo zaprta. Barbara je odšla v Selca k „štefanu”.
Petru jc žal.
•
Pomlad je na Jamniku lepa. Ko sc pokažejo kurjice, Jamničani kar zadihajo. Kmalu potlej pod gmajno zacveti resje. Tako se prične pomlad. Vode odteko, njive v bregeh so suhe in ljudje se že razgledujejo po delu.
Barbara se je vrnila iz Selc. Toliko, da malo počisti po bajti, ko je bila toliko časa zaprta.
Bilo je to prav takrat, ko sta Rakarjeva dva prekopavala njivo za krompir.
Zadeva z Barbaro je legla Petru v srce. V svoji počasni pameti je premislil znova vse, kar je o Barbari slišal. Napačna ni in ko bi pristala, bi k Rakarjevi bajti prišla še njena. Njen in Rakarjev svet bi sc združila. Kočar jeva zemlja ni slaba.
Lojze je bil proti Petru zaprt, vendar sc z njim ni želel razpreti. Po materini smrti bo nemara mehkejši. Stvari z Rezo ni skrival. Počemu? Da bi se mu še zdaj vsa vas smejala. Naj vidijo ljudje, da ni taka šleva kakor Peter.
Z lesom zdaj ni bilo veliko. Delo na polju jc klicalo in čeprav zemlje ni bilo veliko, je ležala na takem kraju, da jc človek garal kot črna živina.
Barbara je bila reva. Sama v bajti, zemlje pa ne dosti manj kot pri Rakarju. Za oranje se je zmenila s Prosc-narjem. Mu bo s tarbehi vrnila. Toda dela jc bilo le preveč za eno samo žensko.
Petra je neznano grabilo, da bi ji šel pomagat. Pa se ni upal kar naravnost. Zavoljo matere. Pa tudi zavoljo Lojza ne. Ni hotel pokazati, da mu je Kočarjeva všeč. Lojze bi se brž obesil na to. In bi zlodej nalašč znal čakati z Rezo. Samo, da bi mu kljuboval.
Kakor nalašč je stvar sprožil Prosenar. Z vozom je šel mimo bajte, ko sta Peter in Rakarica ravno stala pred šupo.
(Nadaljevanje na 7. strani)
NAŠIM MATERAM LJUBEZEN IN HVALEŽNOST
NiiiiniiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiaiiiiniMiiiiiifiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiMiiiiiiiitiiiiMMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiniiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiniiiuiiiMiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiininiiMiiiiiiiinaiiiiiiMiiiiiMiiniiiiiiiiiiiii
Našim materam
Vsi kulturni narodi po svetu bodo te dni sIayili materinski dan. Povzdigovali bodo veličino in pomembnost, materinstva, slavili bodo materino potrpežljivost, požrtvovalnost, materino modrost, upanje in vero, opevali bodo materino ljubezen, ki ji na svetu ni enake.
Beseda o materi in njeni ljubezni je vsem narodom in vsakemu posamezniku skupna in razumljiva. Zdi se, da je danes prav mati še tista edina skupna dobrina, edina vez in edino svetišče na zemlji, ki druži in veže vse narode v istih čustvih spoštovanja in nedeljive ljubezni, odkar so se mnogi odtujili Bogu in so odpovedala različna mednarodna gesla. Tako je mati ostala zadnje toplo zatočišče, kamor se človeštvo z zaupanjem zateka in kjer so še vsi edini v ljubezni. In prav iz tega vidika gledano danes v svetovnem dogajanju pripada materi tako pomembna in odločilna vloga. Kajti od mater je odvisno, kakšna bodo bodoča po-koljenja na zemlji in če sploh bodo. Razkroj moderne družbe je segel čisto do korenin človeške družbe, v družino, do materinstva, do otroka. Danes je že mnogo deklet in žena, ki se odtegujejo bremenu materinstva in tako ob korenini dušijo človeški rod in ga zastrupljajo. Zato se v materinem naročju, na njenih prsih odločajo usode narodov, usode družin, da, celega sveta. Zato je veliki papež Pij XI. zaklical v svet besede: „Dajte mi dobrih krščanskih mater in prenovil bom svet.”
Ker se svet zaveda važnosti materinstva in blagoslova dobrih mater, zato že desetletja sem prireja materinske dneve in poje hvalo materam.
V tem mogočnem zboru v čast materi tudi mi hočemo povzdigniti svoj glas in v materi proslaviti naše tihe, kmečke matere, ki že tisoč let branijo in ohranjajo naš rod v vseh bojih in viharjih, ki so divjali čez narod in mu grozili s poginom. Tem našim materam, čuvaricam naših ognjišč in ohra-njevalkam življenja v družinah in narodu, tem neznanim, tihim mučenicam ne bodo peli mogočni zbori, ne igrali orkestri in radio ne bo nosil njih imen po vsemirju. Toda zato njih zasluga ni nič manjša in naša ljubezen in hvaležnost pa je tem večja.
Ce veliki svet slavi svoje matere, ki so živele v dobrih, ugodnih razmerah, zaradi njihove žrtve in njihovega pristanka na materinstvo ter jim poje hvalo, da so s svojo žrtvijo ohranile dom in rod in njegova izročila, koliko bolj vredne slave so naše slovenske matere, matere našega malega in od nekdaj od vseh strani ogroženega naroda.
Naš narodni obstoj, naš jezik in našo vero nam je rešila le požrtvovalnost, vera in ljubezen naših mater. Z vsakim novim odzivom božjemu klicu k materinstvu, z vsakim ponovljenim poročnim „Da”, z vsakim otrokom so naše matere sprejele nase novo, težko in odgovorno breme. Vsaka nova usta so pomenila zanje novo odpoved. Toda naše matere sc teh žrtev niso ustrašile. Pogumno so jih vzele nase zavedajoč se, da s tem služijo Bogu in ohranjajo narod pri življenju.
Te naše matere so bile močne svetopisemske žene, pri katerih lučka ljubezni nikoli ni ugasnila. To so bile Makabejske matere s kopico otrok, ki so skrbno čuvale in vzgajale svoj rod, da je ostal zvest Bogu, domu in izročilom očetov. Te močne matere so nam vzgajale Miklove Zale, ki jim ne tujina ne bogastvo ni moglo iztrgati vere iz srca in izbrisati ljubezni do doma. Take žene so nam rodile in vzgojile naše velike može in voditelje, ki so vstali neustrašeno na branikih domovine in kot Makabejci v eni roki meč, v drugi lopato, gradili dom in ga branili pred sovražnikom. Naše matere so bile močne, nesebične žene, ki niso pustile, da bi se rod pomehkužil in izumrl, marveč da je ostal zdrav, čil in borben: zvest svoji zemlji in svojim izročilom.
Tem in takim ženam pojemo danes hvalo. Nje slavimo in jih stavimo današnjim materam za zgled.
Takih mater z vencem otrok okoli sebe, nesebičnih mater, ki sc žrtvujejo svojemu rodu, potrebujemo danes. Mater potrebujemo, ki bodo kakor svečenice zvesto čuvale dom in njegova izročila ter bodo dediščino, ki so jo prejele od prednikov, po-
Jitatvi u L je zik
Materinski dan so vpeljali, da bi sc mi na ta dan s posebno hvaležnostjo in ljubeznijo spominjali naših mater. Predvsem našim materam se moramo tudi zahvaliti za našo materinsko govorico. V prvi vrsti naše matere so nam ohranile materinsko govorico. Materinske govorice se otrok predvsem nauči od svoje matere. Saj zato se imenuje »materinska” govorica.
Matere, ohranite nam materinsko govorico tudi zanaprej! Mati, govori s svojimi otroki v svoji materinski govorici!
Res, v Hitlerjevi dobi so učili naše matere: »Spridi deutsch mit den Kindern (govori nemško z otroki)!” Ne samo učili so tako naše matere, tudi ukazovali so jim, da morajo nemško govoriti z otroki. In grozili so jim s kaznimi, če bi tega ne storile.
Kako grdo, kako nemoralno je bilo to povelje!
Hvala Bogu, minila je Hitlerjeva doba! Matere, zavedajte se, da je vaša moralna ali etična ali nravstvena dolžnost, da govorite s svojimi otroki v svoji materinski govorici!
Materinske govorice sladki glas! Materinska govorica — govorica našega srca! Zakaj nam je materinska govorica tako draga, tako sladka?
Zato, ker je materinska govorica zvezana z našim srcem, zvezana je z vsakim dihlja-jem našim, z najlepšimi spomini našega življenja. V tem jeziku smo prvič pozdravili svojo mater, materinska govorica je zvezana z veselimi in žalostnimi trenutki našega življenja. Materinska govorica ni zgolj občevalno sredstvo, ni mrtvo sredstvo kakor denar v kupčiji.
Tako je govoril o materinski govorici naš nepozabni, genialni dr. Janez Evangelist Krek.
Materinska govorica je božji dar. Ne zametujmo božjih darov! Matere, zlasti na vas je, da ohranite našemu narodu njegovo materinsko govorico.
Matere, naučite svoje otroke govorico, ki ste jo prejele od svojih prednikovi Spoštujte in ljubite svojo materinsko govorico! Nad tisoč let se že govori ta govorica po naših krajih.
Škof Slomšek je primerjal človeka, ki prezira in zavrže svojo materinsko govori-
co, zmedenemu pijancu, ki zlato in biser v blato potepta.
Ohranimo zvestobo svoji materinski govoričil Ne sramujmo se je, ne prezirajmo je, nc zaničujmo je!
Vsi narodi spoštujejo in ljubijo svojo materinsko govorico.
»Naš tednik” je poročal, kako je rekel ugledni in učeni jezuit, profesor dr. Mihael Gaterer: »Audi ich bin ein Deutscher mul liebe mcine Nation (tudi jaz sem Nemec in ljubim svoj narod).” Na javnem zborovanju v Beljaku je to rekel. S tem je izpričal stojo ljubezen do svojega nemškega naroda in do svoje materinske govorice. Kajti k narodnosti spada zlasti materinska govorica. Vsaj kar zadeva naš narod, je dejstvo, da 'kdor opusti ali izgubi svojo slovensko materinsko govorico, preneha biti pripadnik našega naroda.
Včasih so učili naše otroke: „Windisch ist schiech (slovensko je grdo)!” — Kakšna laž in grdobija 1
Bog nam je dal lepo materinsko govorico. »Naš tednik” je poročal, kako se je izrazil Švicar, g. Mynder, o slovenski govorici. Ta gospod govori nemško, francosko, laško, angleško in pozna tudi našo slovensko govorico. Pozna slovensko narečje. In ta gospod je poln hvale in občudovanja do naše mile materinščine. On pravi, da je slovenski jezik lep, da je slovenska govorica »tako sladka”, »tako mehka,” »tako zvočna”, »tako bogata na samoglasnikih” (»so siiB”, »so weich”, so klangvoll”, »so vokalreich”). — G. Mynder pravi, da je naš slovenski jezik vsled svoje obilice in bogastva na samoglasnikih in vsled svoje mehkobe prav posebno primeren in pripraven za petje.
In takega jezika naj bi se mi sramovali? Tak jezik naj bi mi prezirali, ga zaničevali in ga zavrgli?
Potem bi bili res podobni zmedenemu, nagnusnemu, zaničevanja vrednemu pijancu, ki zlato in biser v blato poteptal — *
Matere, hvala vam, da ste ohranile našemu narodu n jegovo jnaterinsko govorico!
Matere, govorite s svojimi otroki v materinski govorici, ki ste jo prejele od svojih prednikov!
Matere, ohranite našemu narodu njegovo materinsko govorico tildi zanaprej!
O treti in niutrruLski dan
Danes je praznik naših mamic, je materinski dan. Ako je kdo med otroki, ki še ni voščil mamici svoji, naj to stori čimprej. Naše mamice to zaslužijo, prav dobro vemo zakaj.
Naše mamice nas učijo prvih slovenskih besed, saj rečemo: naš materinski jezik je slovenski. Učijo nas moliti, peti, pripovedujejo nam pravljice. Ah, kako lepe pravljice nam pripovedujejo naše mamice: o pedenjmožičku, o škratih, o velikanih ...
Pa pojdimo naprej, pravljice so pravljice in če začnemo o njih govoriti, potem ne bo ne konca ne kraja. Saj pravljic je toliko,
iiiiiimHiniiiiiimiMiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiimiiiiHimmiiiiiimiimiii
množeno predajale svojim otrokom. Potrebujemo mater, ki bodo ohranjevale in v prsih netile dvoje najdražjih isker, dvoje svetinj, brez katerih nehamo biti, to jc vero v Boga in materni jezik z domačimi izročili. Na teh dveh svetinjah sloni naša bodočnost.
Potrebujemo mater, ki bodo skrbno čuvale pri podbojih svojih duri, da se v naše domove ne prikrade »tuja učenost” in nam ne ukrade naših najdražjih svetinj: vero v Boga in materni jezik in z njim domovino. Potrebujemo mater, ki nam bodo vzgojile sinove in hčere, ki bodo pripravljeni dati, če treba, tudi življenje za vero v Boga in za izročila očetov.
Matere, ki nam bodo dale take sinove, bo narod ohranil v spominu. O njih bodo veljale besede, ki jih je zapisal veliki Ivan Cankar: »Na kolenih bi romal celo do Jeruzalema, da bi le še enkrat videl svojo mater!”
Naj se ob materinskem dnevu v srcih nas vseh vnamejo naše srčne želje v eno spoznanje in trojno ljubezen, do naših najdražjih svetinj, ki so: Mati, Domovina, Bog.
kolikor je mamic, vsaka ve svoje. — In potem pride šola in naloge in zopet naloge. Pa se v otroku ustavi pero, nc gre več naprej, računi so pretežki. In spet pomaga mamica! Mamica ve vse: In ni ne konca ne kraja dobrot!
Srajčka je raztrgana, kdo jc bo zašil? Mamica! In potem, ojoj, otrok je umazan kot zamorček, kdo ga bo umil? Mamica! Lačen je otrok, mamica da kruha.
In ko zvečer otrok že davno spi, mamica še misli nanj. In zjutraj, preden se otrok zbudi, o, kdaj je mamica že vstala! Zato mamicam otroci nikdar nc bodo mogli povrniti vsega, kar so jim te dale in kar so za nje žrtvovale.
Materi
Mati ljubeča, ali veš, da je danes čistega veselja dan, ali veš, da slavimo materinski dan?
Ti si bila, ki si cvetje
nam v mladosti trosila, in z ljubečim srcem v duše naše vzgoje semena sadila, jih z molitvijo nam zalivala, po Mariji k Bogu pot kazala. Ti življenje si nam darovala, zdravje in moči nam žrtvovala — nezmagljiva po ljubezni, angel tolažnik v bolezni. Tisočkrat pozdravljena, dobra naša mamica, tisočkrat pozdravljena!
Za materinski dan
Cvetja nasula je jasna pomlad, ptički prepevajo sredi livad, zlato leskeče nebesni se svod, mamica naša praznuje svoj god.
Srca razvnema otroška ljubav, tiha molitev kipi do višav:
»Bog ti daj srečo, odvrni bridkost, pa bo žarela vsa naša mladost.”
Moji tnamici
Slika na steni visi, in na njej si ti, mamica moja zlata.
Kadar hudo mi je, v tvojo podobo zagledam se, v tvojih očeh je duša bogata.
V meni ljubezen gori, a v njej si le ti, moja mamica zlata.
In srce potrto šepeče da tvoje naročje prepolno je sreče,
da v tvojem naročju najlepše se plaka,
moja mamica zlata.
FR. KS. MEŠKO:
Mamica
Ce bi bil jaz ptička, najlepše pozdrave bi ti prinašal iz daljnih dalj, najslajše pesmi bi pel tebi, draga mamica mojal
Ce bi bil jaz veter, božal bi ti čelo, hladil ti vročo glavo, ko moraš ob pekočem soncu težko delati, da mi pripraviš kruha, mamica mojal
če bi bil jaz sončni žarek, grel bi tvoje roke, kadar peres moje srajčke ob hudem mrazu, v ledeni vodi, mamica moja!
Ce bi bil jaz kruh, bel bi hotel biti kakor sneg na gorah, m hleb- vel+k-kakor vsa zemlja, da ne bi nikoli lakote trpela ti, ljuba mamica moja!
In če bi bil jaz kralj, rekel bi ti: »Vzemi zlato krono ti, mamica moja. In vse kraljestvo vzemi: zakaj najbolje bo meni in drugim, če vladaš ti, mamica moja premila.
OTON ZUPANČIČ:
Uspavanka
Kaj bo sinčku sen prineslo?
Ptičje krilo, tenko veslo, ali kita rožmarina?
Aja tuta, nana nina!
Krilo se je utrudilo, veslo se je polomilo, suha kita rožmarina — aja tuta, nana nina.
Kaj bo sinku sen prineslo?
Niti krilo niti veslo, niti kita rožmarina, le popevka materina: aja tuta, nana nina!
VALENTIN POLANŠEK:
Hrepenenje sina
(posvečeno znancu-beguncu v Zgornjem Dravogradu)
Že ptički ščebetajo v mladem gaju, iz dalj mi vetrič tajno oznanjuje, cvetica v vonju z mano pričakuje nedeljo Tvojo, ljuba mati, v maju!
Usoda temna je ločila naju -Na tujih tleh hvaležen sin daruje srce, ter vse Ti misli posvečuje v ljubezni Tvoji, blagoslovnem slaju ...
Prisluhni mati, kaj Ti daljni pravi:
»O moja draga, moja zlata mama. kdaj svidenja bo ura bila nama!?...”
Pošilja Ti iz kraja tu ob Dravi za blagi dan iz duše globočin voščila in poljubčke zvesti sini

i
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob štirih popoldne.
MLADI ROD
Kakor smo poročali že v zadnji številki „Našega tednika”, je izšla 4-5. številka Mladega roda.
Za materinski dan najdemo v novi številki »Materin zaklad” in pesmico »Moja mamica”.
Vrsta beril leposlovne in tudi poučne vsebine daje tudi novi številki prav pestro lice.
Stric Tonej se pogovarja z mladimi dopisniki in je ravno iz tega dela lista razviden dober odmev med mladino. Otroci so se v tej številki oglasili z risbami in tudi tu kažejo, da malčki nekaj znajo.
List toplo priporočamo tudi staršem, da si ga nabavijo v slučaju, da šola ne oskrbuje mladine z listom. Imamo namreč še celo vrsto takozvanih dvojezičnih šol, ki kljub pomanjkanju slovenskih šolskih knjig še niso vzele na znanje, da izhaja mladinski list, ki naj bi predvsem nadomestil učne knjige.
V zadnjem zvezku je tudi vrsta narodopisnih črtic.
BOTRI, BIRMANCI!
Zelo lep spomin na sv. birmo in zvest spremljevalec skozi življenje je dober molitvenik.
Pred kratkim je izšel v 14. izdaji eden najboljših molitvenikov »Večno življenje”. Molitvenik, ki obsega preko 650 strani tiska, ima besedilo sv. maš za vse večje praznike cerkvenega leta. Nadalje najdete v njem razne pobožnosti in venec ljudskih pesmi. — V celo platno vezan, na brevir-skem papirju, z rdečo obrezo stane 35 šil., z zlato obrezo 50 šil., v usnje vezan z zlato obrezo 62 šilingov. — Molitvenik dobite v upravi »Našega tednika”. — Naročite takoj. — Tam dobite tudi lepo slikanico mladega svetnika Dominika Savia. Slikanica v velikem formatu vsebuje preko 60 barvanih slik, v besedilu pa je življenjepis vzornika katoliške mladine. Slikanica stane 10 šilingov.
DARILA za materinski dan
najbolje in najceneje pri
BRUNNER Cclovec-Klagenfurt
ŠT. JAKOB V ROŽU
Šentjakobski otroci vabijo matere in tudi vse druge na
MATERINSKO PROSLAVO ki bo v nedeljo, dne 11. maja, ob pol treh popoldne.
Videli boste lepo igro, rajanje, petje, deklamacije in pa zlasti to, kako radi imamo svoje mamice.
VABILO
Otroci iz škocijana — pod znamko farne mladine — vabijo svoje matere in vse prijatelje na materinsko proslavo, ki bo v nedeljo, dne 11. maja, ob 3. uri popoldne.
Na sporedu so pesmi, deklamacije, prizori, rajanje in še kaj. /
Torej vsi prisčno vabljeni!
GLINJE
(O Macnu in še kaj...)
Sto let je Marijina cerkvica na Macnu že stara. Da je na zunaj in na znotraj nevarno oslabela, ni čuda. Dvakrat so lani ..zdravniki" cerkvene in deželne oblasti v komisiji iskali s trudom pot do visokega Macna, enkrat so celo zašli v skalovje pod Macnom. Ogledati so si hoteli »visokega bolnika”-cerkev, kako ga spet spraviti na noge. Nato so pot na Macen ugladili dobri ljudje iz Glinj ter sosednih župnij, ki so kakor mravlje nosili na Macen pesek, cement, žreblje i. t. d. In iz žepov, nogavic ter zaklenjenih blagajn je kovani in tiskani denar kakor blagodejen dež namakal m napolnjeval suho blagajno glinjskega cerkvenega odbora, da bo dovolj za operacijo bolnika na Macnu.
Razen glinjske fare sta se z zbirko posebno postavili fari šmarjeta v Rožu in Borovlje. Pa bi nam res skoraj sape zmanjkalo, ko smo dobili račun od operaterjev, tesarjev, ki so kar 11 dni »martrali” z žago, sekiro in kladivom bolnika-cerkev in za 457 ur (4 delavci) zahtevali 6870.20 šil. Kako je župniku pri tem šlo, vedo glinjski
reškem
farani... Za popravo oltarja in križa smo šteli 2100 šil., zidarjem pa 296 šil.
Letos bo šlo delo naprej. Naročen je za cerkev macesnov strop ter nova macesnova vrata, popravljeno mora biti še zidovje in ometano ter stene pobeljene. Spet bo treba pridnih mravelj-vernikov, da bodo znosili deske, pesek, cement in apno iz Rut na visoki Macen, še bo treba blagodejnega dežja kovanih in tiskanih šilingov za blagajno cerkvenega odbora, v kateri je od lani le malo ostalo. Povabljeni ste vsi in naprošeni!
Na takozvano »krajnsko nedeljo”, to je 6. nedelja po veliki noči, dne 25. maja, napravimo zato v Glinjah srečolov, h kateremu vse od blizu in daleč prav prisrčno vabimo. Želimo vsem veliko sreče. Dobitki, med njimi veliko število res lepih, že čaka na srečolovce, da jih ponesejo s seboj. Kdor pa pri nakupu listkov res ni imel sreče, je pa osrečil nas in našo požrešno blagajno. Na svidenje torej v Glinjah, dne 25. maja, in dobro so oborožite za srečolov!
Smrt nas hvala Bogu pusti pri pokoju. Dvakrat se je letos oglasila in rešila trpine daljšega trpljenja. Na veliki petek smo pokopali najstarejšo ženo naše fare, Kajzrovo staro mamo iz Medborovnice. 90 let je doživela in šla verno pripravljena k Bogu po plačilo za delavno in verno življenje. Žalujočim zaostalim naše iskreno sožalje!
Za Velikonoč so nas naš dušni pastir iz-nenadili, da jo bomo praznovali res ponoči. Pa so imeli jeziki obilo dela, kakor bi bili motorizirani! Gotovi so namreč pri nas in tudi drugod tam najrajši, kjer je samo parada brez molitve, brez žrtve in brez pokore. Udeležba je bila pri obredih ob 11. uri pred polnočjo, pri polnočnici in pri vstajenju z lučkami lepša kakor smo pričakovali. Verno so sledili pomenljivim obredom ter doživljali njih lepoto in vpliv na dušo in življenje. Komur je pa stara moda dosedanjega velikonočnega praznovanja s parado bolj dopadla, je pa prišel v Borovljah na svoj račun.
Pred Veliko nočjo smo dobili za našo farno cerkev motorizirano nategovanje orgel. Skrbljivo, vestno in po zmerni ceni je vse napravila firma Paul Lindenfelser v Bad Hall na Zgornjem Avstrijskem. Solidnega mojstra orgel vsem, ki imajo obolele, razglašene ali nadušne orgle za popravo, uglašenje ali napeljavo motorskega pogona za meh, kar najtopleje priporočamo.
ŠT. JURIJ NA ZILJI
Cel teden se je vreme kisalo. Orjak Do-brač se je, kakor da bi nas hotel jeziti ali strašiti, pokrival in odkrival. Podnevi si je dajal kapo na svojo obrito glavo, ponoči pa je bedel gologlav. Tako se je menjavalo venomer.
Po vsem tem nagajanju Dobrača si Šent-. jurčani niso veliko obetali. Nakateri so vse to hudomušno vedenje opazovali precej brezbrižno, drugi pa so si jemali to bolj resno k srcu. Skrbna Janklova gospodinja je večkrat stoje na pragu opazovala z novim snegom pokriti Dobrač. Zdi se, da tudi jostova gostilna ni bila popolnoma dezin-teresirana. »Nič dobrega se nam ne obeta za nedeljo, ko imamo žegnanje,” je dejal prileten mož, obrnjen proti Dobraču.
Mož je zadel. Jurij je prijahal na mokrem konju.
Že na predvečer se je vreme popolnoma skisalo. Ponoči je močno deževalo in ni prenehalo niti v nedeljo zjutraj. Jurjeva nedelja je bila mokra. Izgledalo je vse kakor navadna nedelja, če ne bi bili privlekli dobičkaželjni kramarji svoje robe in postavili svojih stojnic pred cerkvijo.
Najprej so bili njihovi gostje otroci, ki so sc potem celi dan tudi v dežju gnetli okoli stojnic. Precej šilingov so pustili na stojnicah. Počasi se je nabralo precej radovednežev pred cerkvijo.
V cerkvi je bilo vse kakor po navadi. Drenjanja v njej tudi topot ni bilo. Proti vsakemu pričakovanju sta se pojavili dve kmetski godbi. Ustavili sta se pred cerkvijo Za njimi pa je prišla narodna noša. Zastopale so jo tri dekleta. Fantov v narodni noši ni bilo videti. Nemara niso imeli pri-
mernih oblek ... Karkoli je, videti jih ni bilo.
Služba božja v cerkvi, ki je bila kar najbolj slovesno, je končala. Verniki so prišli iz cerkve. Sedaj se je šele začelo pravo »žegnanje” ali da se bolje izrazim znameniti: »Kirchtag.” Vriskanje, godba, plesi To je po mnenju mnogih pravi Kirchtag. Vse drugo poprej je le pritiklina, uvod k temu veselemu dnevu.
Hladno, deževno vreme pa je kmalu ohladilo razigrance. Zato so se kmalu razšli. Kam? V Labenče, tam je menda imelo biti središče celega praznovanja. In res, celo popoldne, celo noč in še v ponedeljek je trajal ta festival.
Razni piskači so se zbrali v Mihorjevi gostilni. Mladina seve je imela pri vsej zabavi prednost pri poskočnih polkah, valčkih in čardaših. Med mladino so se vmeše-vali tudi že nekateri bolj priletni. Iz gostilne sc je čulo vse mogoče igranje, polno neprijetnih disonanc.
Ljudje, posebno Labenčani, so stali pred gostilno v gručah ali pa so sedeli pred hišami in obujali razne spomine ali pa politizirali in kritizirali. V takem razpoloženju je potrkal torek na vrata, škoda! Treba bo prenehati.
Mladina praznih žepov, skrokana, je odhajala zaspana domov h počitku. V sredo pa je šla zopet na delo. Sedaj se zopet muči, da nadomesti tako brez potrebe napravljeno potrato.
Tako smo letos mi šentjurčani praznovali Jurjevo.
PODKRAJ
Malokdaj dobite od nas kako sporočilo in še takrat moramo sporočati le bolj nevesele novice. — Tokrat bomo poročali kar o treh nesrečah.
_ Dne 29. aprila se je pri brzoparilniku polila, ko ga je hotela izprazniti, z vrelo vsebino Karla Kues in se pri tem močno poškodovala. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v Celovec v bolnico.
V	gozdu sta podirala smreke drvarja Štefan Košutnik in Jože Burger. Ko sta podlagala in podsekala smrekovo deblo, je to padlo in je s spodnjim deblom zadelo v glavo Jožeta. Štefan-pa je pri padcu izpustil sekiro, ki se je v zraku zavrtela in nato zadela v dlan Štefana, ko se je je hotel ubraniti. Štefan ima dvakrat presekano dlan in so ga tudi morali odpeljati v Celovec v bolnico. Jože pa ima ranjeno glavo, vendar se zdravi doma.
DVOR
V	Velikem tednu je umrl Pernatov oče, Valentin Kropivnik. Pred letom je šla pred njim njegova žena tja v večnost. Kratko časa je bolehal. Slabost srca in srčna vodenica je naredila njegovemu življenju konec, dobri Bog je poklical svojega zvestega služabnika po plačilo v nebesa. Visoko starost so učakali, 75 let.. Na Veliki četrtek smo jih zgodaj zjutraj spremljali k zadnjemu počitku, še pred mašo smo jih pokopali, da smo mogli zvoniti še z vsemi zvonovi. Saj so bili rajni velik prijatelj zvonov, spomnili so se še pred smrtjo katarinskega zvona s tisočakom. Ravno tako pa niso pozabili na svetega Miklavža, da bi v nebesih bila dobra prijatelja. Bog jim poplačaj vse!
Pri odprtem grobu so se poslovili g. župnik od rajnega Pernatovega očeja. Dobrodušen mož je bil, vedno je imel smeh na svojih ustnicah. Prišel je k nam od šranca iz Rut, prinesel je seboj rinkolško dobrodušnost, katero je ohranil vse dni svojega življenja. Rajni naj počiva v miru!
CERGOVICE
Na Markovo, dne 25. 4. smo spremljali k zadnjemu počitku Jurja Huber, pd. Pri-laznikovega. Mrtvaški bratje so prihiteli, da bi mu posvetili na zadnji poti; zastava sv. Mihaela nadangela je šla popredaj. Zadnjo čast so mu izkazali mrtvaški bratje., železničarji, sosedje, sorodniki ter cerkveni mešani zbor. Pri odprtem grobu so se pošlo vili g. župnik od rajnega Jurja.
Jur je bil železničar in je opravljal svoja leta težko službo železničarja, ki mora uži-
vati pozimi zmrzlo, poleti pa »sparjeno hrano in zato so vsi železničarji'na stara leta bolni na želodcu in gredo v prerani grob. Jur je ohranil trdno zdravje, bil je orjak. Pil ga je rad, čikal in kadil, kljub temu je dokončal 81. leto. Zadnja leta se je zavedal, da je mrtvaški brat in se je pripravljal na smrt z molitvijo in sprejemanjem svetih zakramentov. Pa tudi dobra dela je hotel poslati pred seboj v večnost. Jur je daroval za katarinski zvon 2750 šil., za kar so se mu gospod župnik prav lepo zahvalili v lastnem imenu, v imenu komiteja katarinskega zvona, v imenu predstojništva cerkve svete Katarine.
' Vsa ta dobra dela je storil Jur iz lastnega, zavedajoč se, da mu bo Bog plačnik. Pa tudi svojim domačim je zapustil lepo vsoto; tako je vsestransko poskrbel pred svojo smrtjo. Rajni Jur naj počiva v miru! Sveti Jurij je gotovo odpri nebeške duri. Prilaz-nikovim naše sožalje.
Posnemajte Jurija in katarinski zvon bo kmalu zapel preko Podjune: Plačan sem!
Rozi Glinik je prinesla štorklja Franca Jožefa, ravno za god sv. Jožefa. H krstu je prinesla gospa Magda Gruber iz Poreč, ki je zastopala svojo hčerko, gospo Kristo Haber.
OKOLI KATARINE
Mnogo cvetja bo krasilo majniške oltarje po domovih in cerkvah. Mi pa bomo častili tudi letos Marijo v Strpni vasi pri Ku-čeju, v Replah pri Albrehtu, na Blatu pri Rešu, na Letini pri Gojerju, v Gonovecah pri Ambružu, na Bistrici pri Črnku in Krautu, v Breški vasi pri Čiku, v vseh treh podružnih cerkvah in v farni cerkvi. To bo res Marijin majnik in Marijin mesec v naši fari.
STRPNA VAS
V nedeljo, dne 4. majnika sta se poročila v Šmihelu ženin Janez Prutej, pd. Hirmov v Vogrčah in Mara Ramuš, pd. Kosmova v Strpni vasi. Priči sta bila Simon Kumer, pd. Rožic v Replah in Jur Ramuš, pd. Lampl-nov oče v čergovičah. Veselo svatbo so imeli v Šmihelu pri Likebu. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova v novem stanu in na mnoga leta.
Ana Ambrož je dala svoje posestvo v najem družini Simreich. Pojdežova mati se hoče malo odpočiti od svojega truda, prehudo je bilo opravljati vse gospodarstvo brez vsake moške pomoči.
Mladi Žvap, ki je oženjen v Strpni vasi pri Svačiču, je dobil godovno darilo. Žčna Lena, roj. Krajnc, mu je porodila tretjega zdravega fanta. Botra sta bila Pavel in Ljudmila Krajger, pd. Krajger. Svačičev stari oče pa je ves srečen, da ima že tri čvrste vnuke. Svačičeva stara mati pa naj se še potolaži, bodo že še dekle tudi prišle, da ji ne bo treba na stara leta toliko delati.
Na Velikonočni ponedeljek so bili pa pri Podevu prav veseli. Obhajali 'so krstitje, pili so na zdravje male Marice. Podevov oče je bil vesel, da je postal stari oče. Rajši bi imeli seveda že gospodarja kot prvega; nasledniki pa bodo najbolj potrebovali va-ručko. Za botra sta bila Zdovca iz Strpne vasi, Kašpar in Štefanija Lamprecht, tako sta botrinstvo kar vrnila.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Kronistu je baje roka zmrznila pozimi, da nič ne piše. Danes pa veselo novico. Sedaj so se tički prebudili pa je kronist tudi zapustil svoje zimsko spanje. Sedaj pa bo že zopet vedno kaj novega.
Pralne stroje - Alfa In Mlele separatorje
za posnemanje mleka, mladine stroje vseh vrst in velikosti, čistilnike za žito, izruvače za krompir, kakor tudi vseh vrst druge gospodarske stroje kupite — tudi na mesečna odplačila — pod zelo ugodnimi pogoji pri domačem podjetju
Johan Lomšek
Zaloga strojev in koles. — Zagorje-št. Lipi, p. Eberndort (Dobrla vas), Koroško.
V nedeljo, dne 11. 5. se bosta poročila gospod dr. Franc Krajger, zdravnik vsega zdravstva, dirigent našega pevskega cerkvenega zbora in gospodična Lote Schwinger, naša primadona. Njen sopran je vzbujal splošno pozornost v Trstu kakor v Gorici in pri vseh nastopih, kakor tudi pri vseh cerkvenih prireditvah. Ob V2I2. bo poroka in poročna sveta maša, nato pa vesela svatba v gostilni Loser. Novo-poročenemu paru za njih velik dan voščimo obilo sreče, božjega blagoslova in milosti. Na mnoga, mnoga leta!
Slov. gospodarju v razmišljanje
Res je, naši trgi so dostikrat preplavljeni s tujim žitom, mesom in drugimi pridelki i/. daljne tujine in tlačijo domačim pridelkom ceno; na drugi strani pa so delavci vedno dražji, davki in razne potrebščine od leta do leta večje, tako da nas ob neugodnih letinah po vsej pravici izpreletava strah, da ne dobimo toliko za svoje pridelke, kolikor stanejo nas same. To dela tuje tekmovanje ali konkurenca.
Huda stvar je konkurenca in kmetje povsod zahtevajo, da jih mora država zavarovati pred njo s tem, da naloži na meji prav visok davek (carino) na tuje žito, živino, sadje, vino i. t. d. Vendar pa ima tudi konkurenca svoje sončno lice. Saj konkurenca pravzaprav ni drugega, kot prizadevanje več ljudi, ki proizvajajo enako blago, da pripravijo to blago kolikor mogoče dobro in poceni z namenom, da ga toliko več prodajo. Ta šola je silno neprijetna, a vobče deluje blagodejno in nji se imamo zahvaliti za marsikako blago, da je dobro in poceni. Ravno ta konkurenca je za obrtnike silno stroga učiteljica. Pa postala je strog nadzornik tudi za poljedelca. Ako primerjamo, kako izrablja razne sile, kako varčuje s časom in denarjem obrtnik in kako kmet, moramo priznati, da stojijo kmetje še daleč za obrtnikom. Ravno konkurenca nam dostikrat kaže pravo pot, ko nas uči, katere pridelke bi utegnil po naravnih razmerah svojega kraja .proizvajati
Plevel uničuje naše pridelke
Navadno se zavedamo samo, kako neprijetno je delo na zapleveljeni njivi, ne pomislimo pa, kakšno škodo nam dela plevel. Ako bi pa izračunali, koliko pridelkov nam plevel uniči in kako nam od leta do leta zmanjšuje naše pridelke, bi prišli do tako ogromnih vsot, da bi se samo čudili. Saj pa tudi res vsak plevel pomeni znatno zmanjšanje naših pridelkov.
Včasih je bilo edino učinkovito sredstvo proti plevelu čiščenje semena in pa nato zatiranje plevela na njivi s pletvijo. Toda taka pletev in pobiranje plevela je izredno hidčrto, haporno in zamudno; ttito -jpa tudi drago delo. To še posebej danei, ko tako primanjkuje delavcev na kmetih. — Zato pa je kakor odrešitev prišel drug način zatiranja plevela,, ki je zelo učinkovit, razmeroma enostaven in tudi ne predrag.
Najbolj priznan med temi sredstvi je „dicopur”. To sredstvo uporabljamo pri zatiranju plevela v žitu do takrat, ko začne žito klasiti; ko jc torej visoko približno
Našim gospodinjam _
Vrt v
najceneje in z največjim dobičkom. Konkurenca pa tudi uči gospodarja, kako naj svoje najprimernejše izrablja, kako štedi pri delavskih silah, kako napravlja veliko gnoja in poceni in ga najkoristneje uporablja — z eno besedo: konkurenca nas sili k razmišljanju, kako z najmanjšimi sredstvi in pripomočki dosežemo največji dobiček.
Tudi kmečkemu gospodarju bije zdaj ura drugače kot njega dni; spoznati mora končno, da ima poleg žuljavih rok in trudnih nog zanj tudi razum veliko vrednost, uvideti mora, da jc nepopolna prislovica, ki pravi:
„Najlepši grb tega sveta sta plug, motika sred polja",
kajti temu grbu moramo v naših časih nujno pridejati še svinčnik in košček papirja, to se pravi, znanje in glava, ki ume malo računati, sta mogočna pripomočka za gospodarski napredek novodobnega kmetovalca.
Pogum, prijatelj! ti kličem danes. Ne boj se, kajti najboljši del, ki je potreben za pridobitev blagostanja, že imaš ■— pridnost, varčnost, vztrajnost; uči se spoznavati tudi druge dobičke svojega stanu, kako si pomnožiš svoje dohodke in kako zmanjšaš svoje stroške. Zaupaj v Boga, spomni se, da še nihče ni bil osramočen, kdor se je zatekel v njegovo varstvo, zraven pa pridno delal in imel namen, da se pošteno prerije skozi svet, sebi in bližnjemu v blagor!
A. S.
15 do 20 cm. Ako škropimo preje ali pa pozneje, moremo poškodovati tudi žitne rastline. V tem času so tudi plevelne rastline najbolj občutljive proti dicopurju, ni pa še plevel škodoval žitu.
Pri koruzi je najugodnejši čas za škropljenje z dicopurjem v času, ko so koruzne rastline visoke okrog 25 do 30 cm. Moremo pa proti nekaterim plevelom med koruzo škropiti še tudi pozneje.
Za škropljenje izberemo lep miren dan brez vetra, ko ni pričakovati dežja, škropimo takrat, ko na rajtlinah ni rose, ko so torej suhe. - •
'Djcopiiv naj prej e v škafu ali vcdrici pomešamo z vodo in to mešanico šele zlijemo v celotno množino vode. Za škropljenje so primerne navadne sadne škropilnice, za en hektar površine pa potrebujemo 300 do 500 litrov škropiva.
Vsi pleveli niso en^ko občutljivi proti dicopurju. Po tej občutljivosti se tudi ravna množina dicopurjeve raztopine. Proti
Veliko noč imamo za seboj. Zunaj brije še včasih mrzel veter. Mati gospodinja ima opraviti v kuhinji, ostala družina pripravlja večerno krmo živini, ti pa, mili kmetovalec, sediš sam v prijazni hišici. Srce ti jc zaželelo /a trenutek po samoti in razen tiktakanja starodavne ure te nihče ne moti. Kakor veter zunaj, tako sc podijo po tvoji glavi raznovrstne misli.
Misliš na svojo družino in njeno srečo, na svoje polje in gozd, živino in nevede sediš sredi računov. Toda čim bolj pišeš s svinčnikom po papirju, toliko večjo skrb in nezadovoljnost ti berem na obrazu. Zdi sc mi, da čitam raz tvojih razoranih lic: „To-liko truda in skrbi, toliko jeze in zatajevanja skozi celo leto, pa tako malo sadu in uspehov. In otroci so vedno večji in jaz sc vedno bolj staram.”
Kdaj bo šele poletje in sena na svislih je že tako malo; krave stoje lačne pred jaslimi in glodajo prazno slamo. Tudi sicer ni pra-%'e sreče v tvojem hlevu; rumenka je zvrgla, kmalu za njo je poginila krasna pinegav-
Alfa-gnojnične sode 250 — 2.000 litrov Alfa-gnojničnc scsalkc na ročni in motorni pogon
vedno in v dobri kakovosti dobavlja
KURT MARKTL & CO.
1 ' kmetijski stroji in nadomestni deli Celot ec — Klagenlurt, SL 1’eter, končna postaja obusa, Volkcrmarktei Strasse Nr 117.
ka s teličkom vred, da si imel kljub trdni naravi le solze v očeh, kot bisere iz temne morske globine! Kamorkoli se ozreš, povsod te spremlja nadležna skrb. V kašči je žita še toliko, da si želiš, da bi bila mlačev pred durmi, ko je.vendar šele nekaj mesecev, odkar si spravil zadnji ajdov snop. Hlapec in dekla hočeta imeti redno plačo in žito je skopnelo v kašči.
V take žalne misli, polne bridke skrbi za prihodnost vtopljen, posežeš morebiti po „Našem tedniku”, da si .vsaj malo odvališ skalo od srca. Razveseliš se napisa: meni so tedaj namenjene te vrste in s kakšnim drugim namenom neki, kot z željo mi pomoči? — Uganil si, prijatelj! Pokramljati hočeva nekoliko o pravih temeljih in podlagah, na katerih počiva kmečko blagostanje. Toda, da ne dobiš koj* pričetka napačnih misli o meni, ti povem, da ne poznam druge podlage za tvojo srečo kot pridnost in varčnost, stezo poštenega zaslužka.
Nevoljno morebiti zmajaš z glavo: to vse že davno vem. Toda, prijatelj, ako se ti zdi ta pot pretežavna in čakaš na dobro srečo, ki naj te reši vsega hudega, potem, ubogi prijatelj, zaprj časopis in z Bogom! Za te ni rešitve!
Edina pot do blagostanja in sreče, po kateri ne bogatiš le samega sebe, ampak tudi svojo okolico, je pot proizvajanja in po-množevanja blaga, to je pot delavnosti.
Človeška sreča ne obstaja v tem, da za-more sesti brez truda k dobro pogrnjeni mizi. Kako slabo je za človeka, ako mu letijo kar pečeni piščanci v usta, za to imamo dovolj dokazov iz onih milih, južnih krajev, ki nudijo človeku brez truda vsega, kar potrebuje, kjer mrgoli divjačine v gozdu, rib;po vodovju, kjer raste,kruh in najslajše sadje in maslo (kokosovo) na drevju. Ljudem se ni treba mučiti za toplo obleko, ne za kurjavo pozimi,' in vendar, glejte: Prebivalci onih krajev, pomislimo le na uboge afriške zamorce, ostajajo revni in leni, kot so bili in lakota je med njimi pogostna prikazen. Dočim mi, ki se moramo s težavo boriti z zemljo za pičle sadove, ne samo da imamo sa svojo potrebo, ampak si lahko še kaj denemo na stran za dan sile. Iste besede, s katerimi je Bog preklel zemljo: „V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh!” iste besede so postale blagoslov človeškemu rodu.
Tudi konkurenca je zdrava
Pa mi morda ugovarjaš: Živimo v času cvetoče obrtnije in z njo kmetijstvo ne more iti vštric, dočim gre prva k veseli, nade-polni poroki, mora poljedelstvo v črni grob. Ali to naziranjc je jalovo, kajti obrt in kmetijstvo sta posestrimi, ki morata delati druga za drugo. Ni težko uvideti, da more cveteti in uspevati obrtnik le tedaj, ako gre obenem tudi kmetu dobro; kajti ako kmet ne proizvaja dovolj raznih surovin. zlasti cenenega kruha, ako si ne more pridobiti toliko, da more kupovati obrtne izdelke, potem tudi obrt in rokodelstvo ne moreta naprej. Na drugi strani pa, čini boljše se godi obrtnemu stanu, toliko več bo dal skupiti kmetu.
Na zelenjadnem vrtu je polno dela. V začetku meseca sejemo na prosto kolerab-cc, pozni ohrovt, kasne karfijole, rožni in kodrasti kapus; glavnato solato in grah. Drugič sejemo korenjček, rdečo jedilno peso. Ta pridelek je za zimsko uporabo bolj okusen in pesa bolj sočna, mlada.
Iz toplih gred pa bomo presadile na pripravljene gredice: solato, kolerabce, rano zelje, ohrovt, rdečo peso in zeleno.
V	prvi polovici maja posadimo najprej nizek fižol, ki je za mraz manj občutljiv. Malo pozneje pa še visok ali preklar. Za kumarce po sredi gredice naredimo, v razdalji 1 metra jame, ki jih napolnimo s konjskim gnojem. Zelo dober je kurji in ovčji gnoj, ki ga potlačimo ter z dobro vrtno zemljo pokrijemo. Tu plitvo po-taknemo 3 do 4 semena. - Lahko tudi grede zakoličimo za sajenje paradižnika. Postavimo tudi kolje aii natičje za visok fižol, ki ga istočasno posadimo. — Sadimo jedilne buče.
V	drugi polovici maja, ko navadno ni več hudega mraza, posadimo iz toplih gred najbolj občutljive rastline na prapravljene gredice.
Najprej sadimo paradižnik. V ta namen pri vsakem kolu, ki smo jih zabili 1 meter vrsto od vrste in v vrstah 50 cm kol od kola, izkopljemo jamo, v katero nalijemo gnojnice in nasujemo komposta. Sadike, ki smo jih preje močno zalili, jemljemo i/ zemlje tako, da na koreninah ostane čim več zemlje. Na korenine nasujemo dobro vrtno zemljo ali kompostne prsti. Vsak pa
maju
radižnik takoj zalijemo. Prazen prostor med paradižniki posadimo s solato, rdečo peso ali zeleno. Kjer so gredice močno gnojene, ni treba paradižnika posebej gnojiti. Zato ga lahko kar s sadilnim klinom posadimo.
Tudi papriko lahko sadimo v jamice, ki smo jih napolnili s preperelim hlevskim gnojem. Na dobro pognojeno gredico, jili s sadilnim klinom posadimo 2 do 3 vrste in sadiko od sadike 40 cm narazen. Ko je paprika v polni rasti in cvetju, to je po zadnjem okopavanju, pokrijemo zemljo pod njo s preperelim hlevskim gnojem. Ker rabi veliko toplote, s tem dosežemo, da je zemlja pod njo vedno enakomerno topla in vlažna. Poleg tega pa povečamo zalogo za rast potrebne hrane.
Cvetlične gredice in rabate obsadimo s cvetlicami, ki smo jih v topli gredi vzgojili. Za gredice so lepe: begonije, pelargonije, kane, gladiole, georgine itd.
Jagode okopljemo in pod nje damo lahko slamo, da sadež ne bo od zemlje umazan.
Zalivajmo rajši ob jutranjih urah (dopoldanskih), ker noči še niso dovolj tople. Zalivajmo vedno s postano vodo in izdatno, da bo zemlja dobro napojena.
Vsake tri tedne mora biti vsaka gredica okopana in opleta. Po vsakem nalivu zbito površino ponovno prerahljamo. S tem vlago pred izhlapevanjem obvarujemo.
Pota osnažimo in trato kosimo! — Uniču jemo škodljivce. Škodljivce na kapusnicah (bolhače) in listne uši posipajmo z DDT praškom ali pantakanom. Strune ali žič -
repiču (Hederich), njivski ogršici (Acker-senf), rogovilčku (Franzosenkraut) potrebujemo za 1 ha površine 1 kg dicopurja (na en ar torej 1 dkg).	,
Proti osatu (Ackerdistel) — najprimernejši čas za uničevanje tega plevela je takrat, ko osat tvori stebelce, ko je visok kakih 15 do 20 cm — njivski preslici (Acker-schachtelhalm), zlatici (Acherhahnenfuss), lobodi (Mehle), divjemu maku (Klatsch-mohn), plavici (Kornblume) in divji kamilici (Fcldkamille) potrebujemo 1.5 kg dicopurja za en hektar njivske površine (na en ar torej 1.5dkg).
Za zatiranje plevela med žitom ne sme-mo vzeti nikdar več kakor 1.5 kg dicopurja za en hektar, ker bi v manjši razredčenosti dicopur škodoval tudi žitnim rastlinam.
Z dicopurjem pa ne uničujemo plevela samo na njivah, ampak tudi na travnikih. Za zatiranje škrobotca (Klappertopf), regrata (Lbivenzahn), cikorije (Zichorie) trpotca (Wegerich), travniške kislice (Saucr-ampfer) vseh vrst zlatic (Hahnenfussarten), divjega korenja (Mohre), kresnic (Marge-riten ali Wucherbluine) vzamemo 1.5 do 2 kg dicopurja za en hektar travniške površine (torej 1.5 do 2 dkg za en ar).
Z dicopurjem moremo zatirati tudi enega najvsiljivejših plevelov, to je ščavje (Plotschen). Ko so listi pri tem plevelu že popolnoma razviti, ne pa še cvet, škropimo z raztopino dicopurja in to 2 kg za en ha.
Ako npčemo škropiti cele njivske ali travniške površine, ampak samo posamezne dele oziroma posamezne rastline, vzamemo na pr. v žitu proti osatu 2 do 3 dkg dicopurja na 10 litrov vode ali na travniku na pr. proti kislici 5 dkg dicopurja na 10 litrov vode. Pri tem pa moramo plevel popolnoma poškropiti, toda ne toliko, da bi škropivo odtekalo od listov. — Ako vzamemo 5 dkg dicopurja na 10 litrov vode, moremo uspešno zatirati tudi mlade izrastke jelše (Erie). Ta plevel škropimo v spomladi ali pa v zgodnjem poletju, ko so listi že razviti, so pa še mladi.
Tudi razne vrste plevela na planinskih pašnikih zatiramo z dicopurjem, seveda vzamemo zato več dicopurja.
|	1 kg dicopurja stane 70 šilingov.
Razen dicopurja jc še drugo sredstvo, ki je vsaj tako učinkovito kakor dicopur, to je „dillcx”. Od tega sredstva vzamemo za uničevanje plevela v žitu za en hektar 25 do 30 litrov. To količino diUespa zlijemo v 800 do 1000 litrov vode in fjoškropimo s to tekočino enakomerno vso njivo.
Pri manjših površinah vzamemo triodstotno raztopino, vzamemo torej 3 litre dillex-a na 100 litrov vode in plevel poškropimo tako, da je vsa plevelna rastlina mokra, toda tekočina ne odteka.
Po končanem škropljenju z dicopurjem ali dille.\-om vse dele škropilnice in vse posode, v katerih smo pripravljali škropivo, temeljito očistimo z vodo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII.Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
nike, ki delajo škodo na solati, lovimo na kose sveže prerezanega krompirja. To svežo rezno ploskev zakopljemo nekoliko v zemljo. Vsak dan pogledamo in črve uničimo. Kjer je solata izpodjedena, poglejmo li koreninam in škodljivce pokončajmo. — —Bramorjem nastavljajmo pasti. To so prazne doze ali cvetlični lončki, ki jih po stezicah tako globoko zakopljemo v zemljo, da je rob za prst pod površino steze. Ponoči pride na površje, teče po gladki stezi ter pade v nastavljeno posodo, kjer ga zjutraj dobimo in Uničimo. — Voluharju tudi nastavljamo pasti. Rov ima navadno na površje zemlje in odmašen. Ako ga z zemljo previdno zadelamo in spet od-mašenega najdemo, je dokaz, da so to vrata v njegovo kraljestvo, Tu nastavimo past ali strup. Kupimo zelio pasto in jo namažimo na po dolgem prerezano korenino pe-tršilja, korenjčka ali zelerte. Oba dela skupaj stisnemo in damo v luknjo, ki jo istočasno previdno z zemljo zasujemo. Vabe, ki jih nastavljamo, ne prijemamo z golimi rokami. Voluhar ima fin vonj in sc nastavljene vabe ne dotakne. Dobro je, ako si roke namažemo z mokro zemljo. Prav je, če voluharja prej z vrta preženemo, predno posadimo omenjene in druge semenske rastline, ki so njegova slaščica. — Nikar pa ne preganjajmo krta, ki jc edini naravni barmorjev uničevalec.
Ribez, kosmuljo in pritlično sadno drevje zalivajmo z gnojnico, ki ji primešamo superfosfata. — Ako je na vrtu tudi drugo sadno drevje, ga pravočasno škropimo pred in po cvetju. Ob suši pa po enkrat na teden močno zalijmo z razredčeno gnojnico, ali pa tudi tako, da na jprej zalijemo drevje z gnojnico, takoj nato pa z votlo.
rpi'i licu. na. JCd colkeu t
(Nadaljevanje s 8. strani)
RINKOLE
V zvezi z našim poročilom o dogodkih po razstavi kuharskega tečaja novembra meseca leta 1951 smo zvedeli od okrajnega glavarstva v VelikoVcu, da so bili kaznovani trije bratje Pruteji po 50.— šil. in da je ta kazen pravnoveljavna. Oče Sadjak in sin pa sta vložila proti odmerjeni kazni priziv z utemeljitvijo, da sta bila napadena in jima je bila nato kazen znižana na 30.-— šil., proti kateri nista več vložila nadaljnega priziva.
Nadalje smo zvedli od okrajnega glavarstva v Velikovcu, da je pristojna žandar-merija dogodke naznanila pristojnemu okrajnemu sodišču radi ogrožanja telesne varnosti.
GORENCE
Dne 29. aprila je bil pri nas velik praznik. že dolgo preje smo se na ta dan pripravljali. Kot neposredno pripravo smo imeli v soboto in nedeljo preje duhovno obnovo, ki jo je vodil naš priljubljeni pridigar preč. g. Cvetko. Imel je S govorov, med njimi štiri stanovske govore.
Zunanja priprava pa se je najpreje pokazala v vajah cerkvenih pevcev; ki so se vadili z veliko požrtvovalnostjo, saj so žrtvovali za vaje vsak drugi večer. So se pa tudi dobro naučili, kar je pokazala pohvala prevzvišenega, ko je v pridigi posebej pohvalil pevce. Farna cerkev je bila za praznik delitve sv. birme izredno lepo okrašena, nekateri so upravičeno trdili, da še ni bila nikdar tako. Končno pa moramo omeniti še strelce, ki so tudi lepo prispevali k slovesnosti. Streli so se tokrat zelo lepo slišali, ker ni bilo streljanja kar v neposredni bližini cerkve, ampak v primerni oddaljenosti.
za birmo kupite najceneje pri
F. KARNER
Celovec, nurggatse 8
Točno — kakor napovedano — je dne 29. aprila zjutraj ob Vi8. uri prispel pre-vzvišeni, odšel je takoj v cerkev, nato pa je bila vizitacija v župnišču. Ob 9. uri je bil slovesen sprejem prevzvišenega nadpastirja med streljanjem topičev in zvenenjem zvonov. — Najpreje so zapeli pevci pozdravno pesem, sledili sta dve deklamaciji. Po petju otrok so bile še tri deklamacije, nakar je pozdravil prevzvišenega domači duhovni pastir. Sledili so še pozdravi zastopnika cerkvenih ključarjev, zastopnika katoliške mladine in farnega odbora. V imenu občine je izrekel pozdrav g. župan, v imenu sole pa g. upravitelj šole in zastopnik krajevnega šolskega odbora.
Ob vhodu v cerkev je pevski zbor zapel: Ecce sacerdos magnus. Po podelitvi blagoslova je bilo izpraševanje otrok, ki so pokazali zelo dobro znanje. Med slovesno sv. mašo je imel prevzvišeni pridigo, v kateri je govoril o miru v družini, v fari in v svetu. Opozarjal je vernike, naj podpirajo svojega dušnega pastirja v njegovem prizadevanju za dograditev farnega doma, župnišča in cerkve. Posebej je z veseljem ugotovil, da se je dušno življenje v fari po zadnjem misijonu, ki ga je vodil preč. g. Cvetko, zelo poživilo. — Po škofovi pridigi je slovensko pridigal pliberški g. prošt o veri in zlasti o pomenu sv. birme. Po sv. maši je bilo kropljenje grobov in molitve za rajne.
Sledila je delitev sv. birme. Birmancev je bilo 43, večinoma iz domače, pa tudi iz sosednjih župnij. — Nato je prevzvišeni nadaljeval z vizitacijo in je sprejel zastopstva cerkvenih organizacij ter cerkvene ključarje. — Po obedu v župnišču, kjer je bilo zbranih poleg prevzvišenega še 12 duhovnikov iz domače in sosednjih župnij, je bil blagoslov, nato nagovor na matere in blagoslov otrok. Po obisku podružnične cerkve pri Sv. Radegundi se je prevzvišeni ob slovesnem zvonenju zvonov poslovil od župnije v Gorenčah.
GLOBASNICA Zcpejevemu očetu v spomin!
Pomlad cvetoča k nam se je vrnila; po logih spet glasi se ptičje petje, priroda vsa se izpreminja v cvetje, viharjev jeza sc je umirila.
A ti nenadoma si zemljo zapustil, ko vsakega navdaja mladoletje.
S cvetličnim prtom kraj je že ves odet, kjer našel si na veke tolažila.
Usoda bridka ti je bila dana, in s trnjem ti je bila pot nastlana, nikdar ti sreče sonce ni sijalo.
Končano zemeljsko je to trpljenje, pričelo boljše se ti je življenje, saj vse dobrote ti nebo je dalo.
In danes ti oznanjaš nam: da potniki smo v tem življenju, v tem vrvenju, v tem borjenju..
Vsakdo bode kmalu tam, prej še, kot se prav mu zdi, vsakdo, vsakdo kmalu premini.
A.
Ob vznožju prelepe Matjaževe gore leži naša vas, skrita v sadnem drevju in ob-
dana z ravnim poljem in lepimi nizkimi griči. Tukaj živimo veselo in preprosto in prenašamo, če je treba, tudi težave v skupnem potrpljenju. V dolgih zimskih večerih pa smo se večkrat zbrali dekleta in fantje, žene in možje, in smo se pridno udejstvovali na kulturnem področju, kar priča zelo bogat program zimske sezone. Mladina in prosveta spadata skupaj, kakor roža in vonj, kakor sonce in žarki. Zato tudi pridno igramo.
Ne morem si predstavljati človeka v cvetoči mladosti, ki nima čuta za lepoto naše kulture. Začetkom aprila je naša farna mladina nastopila v Dobrli vasi z lepo zgodovinsko igro „Vislavina odpoved”. Kljub slabemu vremenu je bila predstava še kar dobro obiskana. Na malo veliko noč pa smo jo še ponovili v Globasnici. Kakor je pač vedno tako so tudi sedaj napolnili dvorano, kot bi jih natlačil od zgoraj.
Igro v petih dejanjih s spremembo sta spisala iz povesti o drugi švedsko-poljski vojski Raimund Greiner in gospa Ko-šutnik. Igra ima veliko lepote, blagosti, nedoumljivega požrtvovalnega in ljubezni do domovine. Predstavlja nam zelo tragično usodo mladega in požrtvovalnega dekleta, ki vsa gori za domovino.
Če že preprost kmet obnavlja naše odre z lepim in idealnim pisateljskim delom, tedaj lahko sami presodite, da so prosvetaši in mladina tesno povezani z vsako skupnostjo in kulturnim delom. In kar je paTT značilno za SPZ, se hoče tudi vriniti med našo farno mladino in „cepiti” iil onemogočati plodonosno delo na naši vasi, ter spraviti razkol in sovraštvo med našo skupino.
RADISE
Krasnega meseca majnika, gospe nebeški posvečenega, fara skromna, mala, cela se bo praznična zbrala, da pokaže, kaj je zbrala, dala,
Bogu v čast žrtvovala, darovala.
Ta dan bo njena zmaga in proslava. Cerkev zvonove bo spet dobila, da z njimi vernike bo vabila, v hram svoj sveti jih klicala.
Odhajajoče v večnost bo spremi j evala, burje grozne bo krotila, zarjo zjutraj bo znanila, zvečer Bogu se zahvaljevala, za vse, kar nebesa so nani mila čez dan dobrot podarila.
Gospe nebeški: Ave Marija,
Kraljici večni bo zvonila.
Nas vse pa bo opominjala, da leta naša kmalu bodo minila in noč večna nam nastopila.
Z njo pa večna nova domovina, ki težav in križev ne pozna, in vsakemu svojo plačo da.
V nedeljo, dne 11. majnika, bo pri na» blagoslovitev novih zvonov. Prijatelji, znanci, darovalci in vsi širom dežele, ki ljubite Cerkev, dom in rod, prav prisrčno vabljeni na sončne Radiše. Pričetek blagoslavljanja ob pol 10. uri.
LIBUČE
Pa smo le dočakali. Iz libuškega zvonika se spet glasi ubrano zvenenje Bogu v čast, nam v veselje in ponos, livarni Buhi pa v priznanje. Res so vso zimo čakali zvonovi v cerkvi, toda nismo jih kupili za gledanje in tudi pozabili nismo nanje, kakor Šmihela pri Sv. Katarini. Tudi se niso naši zvonovi raztopili v pomladanskem soncu, kakor oni pri Sv. Juriju pred dvema letoma. Takrat so tamkajšnji farani zbrali denar za zvonove in jih tudi že v glavnem plačali, toda livarna Szabo v Gradcu je medtem šla vkonkurz in zvonov ni bilo. K sreči so bili takrat cerkveni ključarji tako previdni, da na zahtevo zvonarne niso hoteli zvonov plačati, dokler zvonovi ne bi bili uliti. Najbrž pa niso šentjurci edini, ki so bili tako opeharjeni za zvonove.
Cel teden so bile že priprave, tesarji so popravljali v stolpu, kovač je obdeloval železo za jarme, mlinarji so mleli pšenico, krojači in šivilje so delale noč in dan, fantje so postavljali mlaje, dekleta so pletla vence, kuharice so se potile, kočeji so cvilili itd. V soboto pa se je zbrala Makejeva vojska, ki je pošiljala salve proti Peci in Dravi, proti vzhodu in zahodu ter vabila vse, naj pridejo gledat, kaj zmoremo, ker skup držimo. Ni mala reč spraviti skupaj 63.000 šilingov, kolikor sta zvonova stala.
1 Manjši tehta 249 kg, večji pa 1012 kg. Toda tokrat smo stranke in politiko porinili v kot, vsi smo poprijeli, vsi sm’o pomagali in vsi smo dokazali, da je le božji hram naš skupni dom.
Na Belo nedeljo ob pol desetih se je pomikal od Železnika vesel sprevod. Na čelu je bila domača na novo ustanovljena godba, ki je prvič nastopila na cerkveni slovesnosti. Nato so šli cerkveni ključarji, botri, duhovščina in družice. Po slovesni sv. maši je bila blagoslovitev zvonov. Zlasti so pri tem pevci rešili odlično svojo vlogo pod vodstvom g. prof. Miheliča. — Ob igranju godbe in pokanju topičev sta se nato zvonova dvjgala v, stolp. To delo je brezplačno izvršil nas tesarski mojster Glavar.
Kmalu sta se zvonova oglasila in veselo se jima je pridružil še „vojni ubežnik", ki je raje smuknil med vojno pod zemljo, kakor pa bi šel ljudi pobijat. Mi pa smo poslušali in poslušali. „Saj niso novi, stare so pripeljali nazaj," so skoraj s solzami v očeh ugotavljali mnogi. Tako sijajno se je posrečilo livarni Buhi. Mi pa se ravnajmo po besedah, ki so jih rekli v pridigi g. prošt: Ubogajmo klic zvonov, ker glas zvonov je božji glas!
(Nadaljevanje s 3. strani)
„Ti,” je bleknil počasi. ..Kočarjevi sem oral. Reva je sama za vse. Ko bi ji ti posejal. Nobenega ne upa prositi, pa sem mislil, da bi ti nemara ujel toliko časa. Pri žetvi bi vrnila."
Peter je pogledal mater. Rakarica se je našobila, potlej pa vendarle rekla:
„Reva je tista punčara. Kar je res. No, za kakšen dan bi Petra že pogrešila> Pri žetvi bi mi pa Barbara prav prišla. Se težko pripogibam."
V Petru je kar zavrelo. Toda veselja ni smel pokazati. Mati bi precej uganili, da bodo tŠrbehi pri Barbari Prijetni.
„Ne vem, če bo Lojzu prav,” je nalašč dregnil.
Rakarica se je našopirila.
.,Kaj? če bo Lojzu prav? Pri nas je v glavnem postorjeno. Tisto, kar še ni, bo pa lahko še naredil. Punčara je sama in od gruntarskih nima kaj pričakovati. Je vesela, da ji Prosenar zorje. Seje pa ženska težko. In moško delo je to."
»Meni je prav. Nekje moram delati.”
Pa bi najraje zavriskal. Tako se je zmedel, da je pozabil obrisati slino, ki mu je stekla po bradi.
»Slinar," je zarunkala Rakarica. „Fant si že, pa si tak kakor smrkavec. Nič čudnega, da me potlej ljudje obirajo."
Peter je v zadregi samo nekaj hrknil. Materina psov-ka se ga ni prijela.
»Ue kaj si bo mislila Kočarjeva, če te vidi takega. *a ženilo zrel, pa tak.”
»Saj se ne bom ženil," je ponižno rekel Peter.
Rakarica je zaprla oči.
»Lahko bi bilo lepše v naši bajti, da se ni Lojze zaletel v tisto bunko. Saj za delo tudi ni prida. Figo je vredna."
Peter jc čutil, da so mati morali dregniti v to smer. Ze zavoljo tega, da bi videli, če si močno želi k Barbari v tarbeh. Pa se ni izdal. Lojze je bil trapa, ko je tisto z Rezo privlekel na dan. Tiho naj bi bil.
Sicer je pa prav. le zavoljo bajte.
Koj drugi dan je Peter že navsezgodaj odklampal v
breg proti Kočarjevi bajti. Barbara je ravno pripravljala žito.
„Čaj no, ti pomorem,” si je Peter pomagal iz zadrege. Kar vesel je bil, da je na Barbaro naletel pred bajto. Saj je že nekajkrat govoril z njo, v bajto pa še ni stopil. Vselej je bil ob njej tako neizrečeno neroden, da ga je bilo prav sram. Kako zna Lojze z Rezo! Vse drugače. Pa je še šepav.
„Ali te je Prosenar prosil?” se je zasmehljala Barbara.
„Materi je rekel,” se je izvil Peter. ..Saj.veš, ko imamo tudi pri nas delo.”
„Pa si vseeno prišel,” se je ustrašila.
„Saj sem rad prišel," je zardel Peter. „Pri nas je še Lojze, ti si pa za vse sama.”
Hvaležno ga je pogledala.
Vrečo je zanesel Peter do njive kar na rami. Ko je z roko zabrodil v sejalnico med zrnje, ga je obšla čudna toplota.
Kako lepo bi bilo sejati še za nekoga, ki bi bil vedno poleg tebe. Kakor Barbara. Videl jo je s srede njive, kako je gledala za njim.
S širokim zamahom jc metal zrnje.
Vola za branjanje si je izposodila pri Prosenarju. Barbara je hotela voditi, pa ji ni pustil. Saj ne orje. Brana lahko tudi, če nihče ne vodi.
Barbara je odšla v bajto. Peter je videl, da se je iz dimnika vzdignil dim.
Ko je pobranal, je hotel z volom domov. Pa ga je Barbara brž opazila.
„V bajto pojdi, bom koj nazaj. Južinal boš pri meni. Kakšen tarbehar pa si?”
Preveč mu je bilo nerodno, da bi se branil. Barbara je že kobalila z volom proti Prosenarju.
Pred bajto je obstal. Gledal je za Barbaro, gledal v priprta vrata, toda vstopiti si ni upal, usedel se je na klop, izvlekel zmečkano cigareto izza klobukovega traka in prižgal.
Sonce se je prijazno vsipalo pred bajto in pobranana njiva se je svetila kakor da je prevlečena z loščem.
Bil je lep dan in v Petru velika sreča.
Barbara sc je koj vrnila. Videl jo je, kako je skoraj tekla v breg.
Zasopla se je ustavila.
„Zakaj nisi stopil v bajto?”
»Se nikoli nisem bil notri.”
Stopila je pred njim. Ko je sedel za mizo, se je ves zmedel. Tako prijazno je bilo vse in Barbara se mu je sredi te preprostosti zazdela neznansko lepa. Prosenar-jeva Reza ji ni niti do kolen.
Barbara je bila zgovorna. Brez zadrege je klepetičila, tako da se je še Peter otajal.
»Slišim, da se Lojze z Rezo razume. Bosta nemara z materjo kmalu ostala sama.”
»Videti je,” je kolcnil Peter. »Materi ni nič po godu.”
»Večno ne bo doma,” je preprosto rekla Barbara.
»To je,” ni vedel Peter kaj reči.
Slina se mu je pocedila po bradi in se mu ustavila šele na rokavu. Tako se je zmedel, da se mu je še jed ustavila.
Kar brž je vstal.
»Kadar me bo spet basalo, bom vesela, če boš še prišel. Če ti ne boš utegnil, se bo pa morda Lojze lahko odtrgal.”
Peter je čutil, da ji ne pomeni več kakor Lojze ali kdo drugi.
Z nerodnim nasmehom se je poslovil in odklamal proti cerkvi. Barbare ni bilo na prag, čeprav se je nekajkrat obrnil.
Ko je stopil v bajto, ga Lojze še pogledal ni. Vedel je, da je bil pri Kočarju. Mu je Reza povedala.
*
Rakarica je nenadoma začutila, da je v bajti čudna napetost, ki je ni povzročil samo Lojze. Sicer so počasi začenjali spet govoriti, toda pogovori so bili preračunani. Peter je govoril preprosto in malomarno, včasih mimogrede obrisal slino, toda Rakarica je nezavedno čutila, da se za Petrovim nerodnim in malomarnim govorjenjem skriva nekaj posebnega.
(Dalje prihodnjič)
ni«P3X UEUIOtf
SUmto&kt oddaje </ zadiu,
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji
11. maja: 7.1 j Verski govor — Glasba in petje. 12. maja: 11.30 Tedenski pregled — Komorna glasba. 13. maja: 14.30 Zdravnik — Po svetu. 18.30 Mali večerni koncert (Risto Savin — trio v g-molu). 14. maja: 14.30 Za ženo. 13. maja: 14.30 Veliki možje — veliki časi: J. Šket. 18.30 Pogovor o tem in onem ... 16. maja: 14.30 Komentarji — Za kmeta. 17. maja: 8.15 Znanilci luči (I-ran Erjavec). 18. maja: 7.13 Verski govor — Pester'spored.
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu S27.1rn oddaja za inozemstvo.
9. maja: 12.00 slov. orkestralna glasba — 19.15 Narodne pesmi. — 10. maja: 13.10 Harmonika in bas — 14.00 narodne in umetne pesmi — 18.30 hrvat-ska narodna glasba.
Hiša maUga človaka"
oopravlja v najmodernejših delavnicah najugodnejše vsa popravila radio-aparatov, snema na gramof. plošče, dobavlja ves eleklro-materlai
Radio Schmidt, Celovec-Klagenfurt
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedel jo ob 18. uri ..Verska ura".
(val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
mms URADNE OBJAVE jjj
Okrajno glavarstvo v Celovcu ZAPORA HUMPERŠKEGA DRAVSKEGA MOSTA Na predlog okrajnega gradbenega urada v Celovcu (gradba cest) z dne 2. maja 1952 jc odrejena v smislu § 31., odst. 1. cestno-policijskega reda z dne 27. marca 1947, BGB1. 5tev. 59 in § 51 koroškega deželnega zakona, LGB1. štev. 33/1936, zapora humperškega dravskega mostu na odseku ljubeljske ceste zaradi nadaljevanja gradbenih del vsako sredo in vsak petek v času od 14.20 do 16.30 z veljavnostjo od 7. maja 1952 do nadaljnega za vsak cestni promet. V' času zapore jc za silo omogočen samo prehod za pešce.
Gornja prometna omejitev ne velja v smislu § 33. odst. 2 ccstno-polic. reda za avtomobile, ki služijo namenom, kakor so označeni v § 23., odst. 1. cit. zakona (javna varnostna služba, pomoč, prevoz bolnikov in reševalna služba). Vozači omenjenih vozil pa morajo — ako je potreben prehod mosta v času zapore — to javiti orožniški komandi v Strugi, tel. št. Borovlje 233. Orožniška komanda v Strugi pa mora tako prijavo takoj sporočiti nadzorstvu grad-be na mostu.
Neupoštevanje zgornje odredbe sc kaznuje, v kolikor ne obstoja prestopek, ki ga kaznuje sodišče, po določilu § 72. ccstno-polic. zakona, kot upravni prekršek z denarno kaznijo do 1.000 šilingov, v slučaju neiztirljivosti z zaporom do štirih tednov, pri težjih slučajih namesto ali pa poleg denarne kazni z zaporom do štirih tednov.
V Celovcu, dne 2. maja 1952.
Okrajni glavar:
Dr. Pflegrl, 1. r.
RADIO TRST II
306,1 m ali 980 kc ick
Duet ne oddaje: 7.15-8.30- 11.30-14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00-24.00. Poročila dnevno: 8. maja: 13.00 Pevski duet in harmonika. 19.00 Slovenščina za Slovence. 21.00 Radijski oder — Henrik Ibsen: Mali Eyolf, drama v 3. dejanjih, nato Priljubljene melodije. — 9. maja: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Osebnosti in usode naših dni. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 22.00 Simfonična glasba. — 10. maja: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Pogovor z ženo. 21.00 Malo za šalo — malo zares. 22.30 Plesna glasba.
NEWYORK
(vaj 19, 25, 31, 49, 251 in 1’9 ra)
Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379),
Elektro-Rauter, Beljak-Villach
instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki
DARILA ZA BIRMANCE
tr"	AncatUc
ure, nakiti, popravijalnica Celovec-Klagenfurt, Paulitschgassc 9
Najlepša darila za materinski dan
SPECIALNA TRGOVINA ZA DOM IN KUHINJO
V NAJVEČfl IZBIRI IN PO UGODNIH CENAH
ffie
CELOVEC-KLAGENFURT, Bahnhofstras.se 24 (prodajalnice -Verkaufsliallen)
NAZNANILO
Slovensko prosvetno društvo v Maloščah bo priredilo v soboto, dne 10. maja, ob 20. uri in v nedel jo, dne 11. maja, ob 14. uri pri Prangarj« v Zmotičah šaloigro „Cigani” in burko iz vojaškega življenja „V ječi”. — Vsi prisrčno vabljeni!
PREGOVORI
Redka je taka škoda, od katere ne bi imeli tudi koristi.
Brezverstvo je last'slabotnih, malenkostnih in nazadnjaških ljudi, ki so se omejili na sami sebe.	(Goethe)
Urad Koroške deželne vlade — Oddelek 17 a IZSELITVENI NAČRT ZA TUJE GOVOREČE BEGUNCE V AVSTRALIJO
Oddelek 17 a (deželni preselitveni urad) urada Koroške deželne vlade razglaša, da bo dovoljena, kakor sporoča začasni meddržavni odbor za preseljevanje iz Evrope (PJCMME) v najkrajšem času iz Avstrije približno 500 tuje govorečim beguncem (ne Volksdeutsch!) izselitev v Avstralijo.
Tuje govoreči begunci, ki se zanimajo za izselitev v Avstralijo, naj se osebno javijo med uradnimi urami v času od 6. do 10. maja 1952 v bivšem IRO taborišču v St. Martinu pri Beljaku (iz-scljcvalni urad) zaradi predhodnega popisa pevso-nalij; tam bodo dobili tudi točnejše podatke o začasnih izselitvenih pogojih. Točne pogoje bo mogoče sporočiti šele po dohodu avstralske izselitvcnc komisije v Avstrijo, ki bo tudi dokončno izbrala zanimaner.
Izseliti se morejo:
Vsi nemško govoreči begunci evropskega porekla, kakršnegakoli poklica, ako so naslednje starosti: Neporočeni moški med 18 in 45 leti; neporočene ženske med 18 in 40 leti; zakonci brez otrok: za te velja ista starost, to je moški med 18 in 45 letom, ženske med 18 in 40 letom, družine: poglavar družine nc sme biti star nad 50 let.
, Sprejete bodo samo družine, ki sc morejo same vzdrževati. V splošnem mora biti vsaj 50 odstotkov družinskih članov sposobnih za delo. Izjeme so možne le v korist zakoncem, ki imajo dva ali tri otroke.
Izselitvcni stroški: Za zdravniško preiskavo, dokumentacijo in za potovanje do vkrcanja nastale
Elektrilne hUdilne omare
FRIGOPOL 100 litrov š. 5200,— FRIGOPOL 60 litrov Š. 3960.— SIEMENS
65 litrov S. 4170.-ELEKTRA-
BREGENZ 45 litrov š. 3600.— vse takoj dobavljive Radio in clektro trgovina
Franz M0DRITSCH
Celovec-Klagenfurt Wicncrgasse 4 Telefon 15-10 Tudi na obroke!
KARL
PDTSCHER
konjski mesar Celovec
Pi«cheldorterstr. 12 Telefon 15-22 Prevzemamo tudi varovane konje. Cie tila, koljemo podnevi in ponoči.
Dobro jutro — dober dan,
SCHLEPPE-pivo vsaki dan!
stroške (približno 700 S), kakor tudi stroške za potovanje v tuzemstvu morajo načelno plačati zani-manci za izselitev, v kolikor nc dokažejo, da so plačila nezmožni. Stroške prekomorskega prevoza plača izseljeniški odbor.
Državni zav od za gospodinj, in obrtne ženske poklice Celovec-Klagenfurt, Kaufmanngasse Nr. 8 VPISOVANJE
Vpisovanje za šolsko leto 1952/53 v I. letnik štiriletne iii triletne gospodinjske šole, v I. razred poklicne strokovne šole za izdelovanje ženskih oblek in za izdelovanje perila ter v enoletno oziroma dvoletno gospodinjsko šolo bo v času od 12. maja 1952 do vključno 24. maja 1952 vsak dan od 9. do 12. ure.
Istočasno bo tudi vpisovanje v mojstrski razred za izdelovanje ženskih oblek (eno leto). Zahteva sc vsaj eno do dve leti pomočniške prakse.
Pri vpisu jc prinesti s seboj: zadnje šolsko spričevalo (oz. zadnji scmcstralni izkaz), krstni list in izkaz v državljanstvu (domovnica) ali pomočniško spričevalo! Razen tega jc plačati pristojbino za spre-
jem v znesku S 3.—, prosilke v gospodinjsko in poklicno strokovno šolo pa plačajo izpitno takso v višini S'10.-.
Ravnateljica: Grete GaiBer
Zbornica obrtnega gospodarstva za Koroško Zavod za pospeševanje gospodarstva STROKOVNI TEČAJ ZA STEKLARJE V CŽLOVCU
Začetek: V ponedeljek, dne 12. maja 1952, 'ob 8. uri v zavodu za pospeševanje gospodarstva, v Celovcu, Bahnhofstrassc 40/III. — Trajanje tečaja: od 12. do 17. maja 1952, celodnevno. — Vodja tečaja: Dr. Gustl Schieb, Dunaj (Wien).
Prijaviti se je takoj pismeno ali telefonsko pri Zavodu za pospeševanje gospodarstva.
Človek nikdar ni tako lep, kakor takrat, ko prosi za odpuščanje ali pa kadar sam odpušča.
MALI OGLASI
Vsaka beseda stane 1.10 šil. (in 10% davka).
Poudarjene besede in take i ici kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, šl 43-58).
KaUte fiudMisti
Vam nudi
PRI NAKUPU PREPROG-PREGRINJAL-BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA
NAJVEČJO IZBIRO
PAZLJIVO POSTREŽBO
O
NIZKE CENE - viačiine olajšave
BELJAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL. 47-67
Prodamo še nakaj stavbišč (Ban-grund) po ugodni ceni v bližini Celovca, ob avtobusni postaji. Pro-štija Podkrnos-Gurnitz, p. Eben-tal.
Kdor tke delavca, kdor išče službo, ako kaj kupujei, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v »Našem tedniku”. Priporoča se udeiovalnica in trgu vina z okvirji in zaloga umetniških slik Hans Treffer, Celovec, Bure gasse.
&yla$ui i/ našetn listu!
Kozličje in jančje kože itd. kupuje po najvišjih cenah trgovina z usnjem Hans BON, Celovec, Ostenvitzgasse 4
Iščem: perfektnega postavljalca peči in oblikovalca pečnic (Kachcl-formev). Trajno mesto. Fa. Kawrza, Lienz, Osttirol.
Obiščite restavracijo »Zur Glockc”, Celovec, Bahnhofstrasse. Vsak četrtek, soboto in nedeljo ples.
i-	Svoje kolo kupim sa-
Jflt	mo pri TRUPPE A
!fWrl	F.RMANN, Beljak—
•TlJ	Villach, \Vidmann-
jljf	gasse 20. Tudi na
I,	obroke.
Električne priprave, motorji, le-stehci, kuhalniki, štedilniki ift ri-: dijski aparati najugodneje Eiektro-HAAS Se CO, Celovec, Bahnhof-strasse.
Žimnice (modreci) tridelni polnjeni s la afrikom kompletne velikosti. Sil. 395 in 375 KRISCHKE Se CO Celovec-Klagenfurt, 8.-Mai Strasse in Neuer Platz
Ne pozabite, da morete prt IVestritschnig & Kulterer, Celovec, Volkermarkter Strasse kupiti ne samo špecerijo — tudi vso obutev.
4_______
Blago za pomladanske obleke v bogati izbiri po globoko znižanih cenah pri CHIODI S: KASS1G, Celo-vec, Benediktinerplatz.
KINO
CELOVECKLAGENFUKT
Stadttheater
Začetek ob 15.30, 17.45, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 9. do 15. V. »GlUcklich tind vcrlicbt”.
Prechtl
Predstave ob 16.00, 18.15 In 20.30. Od 9. do 12. V. „Dcr fidclc Bauer”. Od 13. do 15. V. »Heissc Liebe”.
BELJAK-VILLACH Bahnhoflithtspiele Predstave ob 12.. 16. uri, ob 18.15 ter ob 20.30. ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne.
Od 9. do 11. V. »Rebellcn drr Steppe”.
Od 12. do 13. V. »Mein Tratim bist du”.
Od 14. do 15. V. „Lynchjustiz”.
POCENI PRODAJA v trgovski hiši
GCOfCJ UmSChaden se j‘e pričela! Varčno kupiti pomeni: kupiti v trgovski hiši GGOfR UlflSChadGII
Celovec - Klegenfurt Flelschmarkt
List izhaja vsak četrtek. - Naroča sc pod naslovom »Naš tednik”, Celovec, Viktringcr Ring 26. - Cena mesečno 3 šil., za inozemstvo 1 dolarje. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sad jak, Celovec, Viktringcr Rirg 26. - Tisk: „Carinthiau. Celovec, Vdlkermarktci Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. - Post. ček. urad št. 69.793.