/ /'/
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJA5TV0. — IZHAJA VSAK PETEK. —LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 30 DIN, PODPORNA VEČ KOT 30 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078.
LETO IV.	LJUBLJANA,	PETEK,	12.	APRILA	1940.	ŠTEV.	31.
SVET JE
(Nauki okrožnice
ODPAD — OD ČESA?
Okrožnica govori krepko in izrazito: pravi, da je »sidro popustilo« (mednarodno pravo se je odtrgalo od sidra božjega prava), govori o »nezrušljivi skali«, ki edina more biti temelj človeškega prava (skala naravnega prava in božjega razodetja).
Sodobna družba se je iztrgala s sidra naravnega zakona in zato tudi od večnega, božjega zakona. Izgubila je čut za orientacijo, ki ga je bila dobila od krščanstva; zdaj plove brez kompasa in brez zvezd, izgubila je namreč tisti kompas in tiste zvezde, ki edine morejo voditi človeka in mu svetiti na pot življenja: božji kompas in božje zvezde.
ALI NI TA SODBA PKESPLOSNA!
Morda bo kdo oporekel: Ta diagnoza je preveč splošna. Potruditi se je treba za podrobno analizo vsega zla, ki tare današnjo družbo. Prav konkretno je treba pokazati, katera je ta luč in kateri kompas je potreben za vsak primer, treba je jasne sodbe o sodobnih naukih in dogodkih.
Ko je ves svet kot v požaru, ni dovolj samo na splošno nakazati, kaj bi ga utegnilo povzročiti. Čisto konkretno je treba določiti, kje je vzrok in kje je pomoč.
DVE TEŽKI ZMOTI
Okrožnica tega ni opustila. Okrožnica ne pravi samo: družba so jo odtrgala od Boga in od Kristusa in zato je zabredla v vojsko. Okrožnica konkretno kaže na dve težki zmoti, ki izvirata iz tega tragičnega odpada od Boga in ki sejeta po vsem svetu smrt in razdejanje.
RASISTIČNI NAUK O VIŠJIH IN NIŽJIH RASAH
Prva zmota je: Rasistični nauk, ki skuša razbiti temeljno enotnost človeškega rodu. če se postavi nacistično načelo za vrhovno in vodilno načelo vse mednarodne politike, se nujno razruši vsa družabna skupnost (solidarnost).
Koti pa se tako sovraštvo In želja po nadvladi In vse različne oblike nezdravega Imperializma, nujno se neti razdor in vojna.
Okrožnica ostro biča to žalostno zmoto, ki zadeva v njeni notrini najnežnejšo resnico krščanske vere: da je Bog oče vseh ljudi.
NIŽJIH IN VIŠJIH RAS NI!
Nismo višje in nižje rase. Marveč le različne družine Istih bratov, ki se moramo med seboj dopolnjevati Po svojih različnih darovih uma in volje in po različni
ODPADEL
Summi pontificatus)
delavnosti, ki jih je vse sicer v različni meri podelil Isti Bog.
En sam Bog in oče vseh, On je nad vsemi in po vseh in v vseh (Ef 4, 6).
TA ZMOTA VIR TUDI DRUGIH ZABLOD
To je največja zmota najbolj tragična neuravnovešenost našega časa.
Lahko bi cclo rekli, da hoče pokazati okrožnica prav v tej zmoti vir vseh drugih pogubnih zablod, ki iz nje nujno izvirajo.
DRUGA ZMOTA: DRŽAVA JE VSE
Druga zmota pa je misel, da je država nekaj absolutnega, kar naj zadobi mesto Boga samega.
Država je vse: to je bilo priljubljeno geslo Heglovega idealizma — država je na zemlji pričujoči Kog, je pisal Hegel in ne samo Hegel! — pa je tako obupno nenaravna, nečloveška in protibožja.
Država je vse: potem jo torej v njeni zakonodaji ne veže nobena postava naravnega prava.
Država je vse: potem torej za njeno politično in socialno delo ni drugega merila ko njena lastna korist; potem tudi mednarodno življenje sploh ne vežejo norme človeške etike; potem torej družin#, nima nobenih svojskih pravic; potem tudi Cerkev nima nobenih svojih pravic; potem tudi človeška oseba nima nobenih svojskih pravic, še manj ko kdajkoli prej.
OSTRA PAPEŽEVA OBSODBA
Proti takšnemu absolutističnemu pojmovanju države se odločno in silno glasi beseda papeževa.
Ne! Država ni vse. Edino, kar je res vse, tisto edino, od česar so ljudje v vsem in popolnoma odvisni, je samo Bog. Državi ne smemo prldevati »tiste absolutne avtonomije, ki gre le najvišjemu stvarniku, državo no smemo staviti na mesto »Vsemogočnega, da bi jo naredili za končni smoter življenja sploh in za najvišje merilo nravnega in pravnega reda in zato odklanjali vsak ozir na človeško pamet in na krščansko vest.«
MOČ DRŽAVE IN NJENEGA VLADARJA IMA MEJE
Odtod zaključek: Moč države in zato tudi moč vladarja v državi ima neke meje, ki jih postavlja človeška narava sama in ki se nikoli ne smejo kršiti.
Naravna pravica se nikoli ne krši brez kazni; to je naravna pregrada, katere nihče nima pravice, da bi jo podrl ali preskočil.
Absolutistično pojmovanje države pa to razmerje prevrže na glavo. Okrožnica obsoja tako prevračanje !n odločno zatrjuje, da je Stvarnik sam družbo namenil, da naj sredstvo služi naravnemu usovrSenju človeka.
VAŽNI ZAKLJUČKI
Nad vse važni so zaključki, ki izvirajo Iz tega načela: namreč glede prvobitnih pravic, ki jih imajo pred državo In neodvisno od države človeška oseba (pravica svobode, vesti in združevanja), družina in zlasti Cerkev.
CERKEV — CUVARICA OSNOVNIH ČLOVEŠKIH PRAVIC
Tako se reši vprašanje o mejah državne oblasti, vprašanje, ki ga rešuje vsaka zdrava socialna veda: pozitivno pravo ima namreč svoje meje v naravnem pravu!
Cerkev je vedno čuvala in varovala človeku to sveto dediščino osnovnih pravic, ki mu jamčijo njegovo svobodo.
ao sta dve glavni jedri okrožnice, dve glavni načeli za naš čas.
ODKOD VOJSKE IN NASILJA
Ce ni Boga, če Bog ni Oče, če sl ljudje niso enaki med seboj in bratje, če družba nima tega smotra, da služi naravnim in nadnaravnim ciljem človeka, potem je samo ob sebi razumljivo, zakaj vojske, sovraštvo, zatiranje, nasilje in sovražnost!
MOGOČNI NAUK KRISTUSOV
A proti tej »doktrini volkov« se mogočno in zmagovito dviga nauk in beseda Kristusa: ljudje so sl bratje, so vsi isti ljudje, čeprav so njih darovi različni, ustvarjeni so zato, da žive v soglasju in ljubezni in da se med seboj dopolnjujejo; in kakor posamezniki, tako tudi družine in narodi.
*
V človeških srcih, vzllc vojskam, ki so jih vanje potegnili, še vedno tli up na mir, dobroto in ljubezen!
Ali kontemplativni redovi res nič ne koristijo človeštvu?
Na to vprašanje prav danes, ko je ves svet pogreznjen v materializem in zato duhovnih vrednot ne ceni pravilno ali pa jih morda sploh ne prizna, marsikdo odvrne; »Kako naj koristijo človeštvu redovi, ki se socialno ne udejstvujejo, ki nimajo stika z ljudmi? Za človeštvo so brezkoristni !«
Pravična sodba je pa popolnoma drugačna. Resen človek ne more trditi, da so za socialni razvoj človeštva ti menihi brezkoristni. (Zgodovinska dejstva so drugačna.
»Vse umno poljedelstvo je izšlo iz samostanov,« pravi nacionalni ekonom W. Roscher. Benediktinci so bili prvi, ki so naučili Evropo umnega gospodarstva. »Benediktinci so bili učitelji poljedelstva, rokodelstva, znanosti v mnogih deželah zapada.« (Gre-gorovius.) Obenem so bile opatije prava zatočišča revežem.
Kakšne so šele zasluge teh menihov za znanost in umetnost! Poglejmo le, kako primerja naš pisatelj Mencinger Cicerona in sv. Benedikta med seboj; »Prvi je neizmerno pridno pilil svoje govore in razprave ter oblačil grško modrost in učenost v prelepo latinščino. A zato, da ga svet še imenuje, da se čudi njegovemu jeziku in proučuje njegova dela, mora zahvaliti samo drugega in njegove učence, ki so verno hranili in zvesto prepisovali stare
klasike. Red pa, ki ga je ustanovil tihi Benedikt Nurzijan, je za prosveto zapadne Evrope gotovo toliko važen ko ves slavni Ci-cero.«
Zato po pravici pravi Ranke: »Samostani so bili središča književne kulture.«
Pa imajo kontemplativni redovniki še večje zasluge za človeštvo. S svojimi molitvami, zatajevanji in drugimi spokornimi deli koristijo človeštvu neizmerno več kot vsa materialna kultura. Ko ljudje pozno v noč veseljačijo in z grehom žalijo Boga, kipijo iz cerkva cistercijanov, kartuzijanov, karmeličanov in drugih v&oče molitve kot sprava za vse žalitve, ki jih človeštvo prizadeva Bogu: »Venite exsul-temus Domino ...« Pravi blagoslov za ljudi! Njihovo krepostno življenje je mnogim pravi moralni steber, v mnogih vzbuja smisel za žrtev in odpoved, kreposti, ki sta dandanes tako zelo potrebni vsem.
Zato ne more nihče trditi, da so menihi, ki se ne udejstvujejo v svetu, za ljudi brezkoristni. Vsakomur, ki bi trdil, da na primer gojitev filozofije človeštvu nič ne koristi, ker ne proizvaja direktno materialnih dobrin, bi po pravici oporekali. Prav tako ne bo tisti, ‘ki mu je kaj do resnice, trdil, da kontemplativni redovi niso človeštvu potrebni.
^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
Govori Pija XII.
Pred kratkim so Francozi pod naslovom »Discours et panegyri-ques de S. S. Pie XII. (1931 do 1938)« izdali zbrane govore papeža Pija XII.
Te govore je imel sv. oče po raznih velikih evropskih mestih; v Rimu, Parizu, Lisieuxu, Lourde-su, Budapešti. Več so jih prevedli iz italijanščine, osem jih je bilo pa že itak sestavljenih v francoščini. Med njimi se nahajajo slavnostni govori, ki jih je imel ob velikih verskih dogodkih: ob 1900 letnem jubileju odrešenja v Lourdesu, na kongresu katoliškega tiska v Rimu, na mednarodnem evharističnem kongresu v Budapešti.
„U iMieuie"
PISMA SLOVENSKIM FANTOM
Za Ahčinovim »Komunizmom« je dala Zveza fantovskih odsekov spet lepo knjigo svojim članom v roke. Pisana pa ni samo za njene člane, ma/rveč res za vse slovenske fante. Knjigo »V življenje« je napisal namreč mož, ki pozna našega fanta, njegove boje in težave v tistih važnih, čeprav »telebanskih« letih, ko gre marsikomu za biti ali ne biti, za vero, značaj, za vso bodočnost. Mimo tega so pa vsa pisma pisana v lepem, jedrnatem, kar fantovskem slogu. Kakor je važen boj proti sovražnikom, ki nam groze od zima j, je skoraj še važnejši odločen boj proti nečistosti, nesramnosti, kvan-tanju, temu svojevrstnemu kulturnemu in nravnemu boljševizmu, ki skuša izpodkopati in uničiti čistost in poštenje naše mladine. Knjiga zasluži, da bi jo vsaj prebral vsak odrasel fant. Zlasti višješolcem jo toplo priporočamo. Dobe jo najceneje pri skupnem naročilu v domačem FO.
Človek ne naredi nič koristnega, če se boji še kaj drugega razen zmote in bojazljivosti.	(Lacordaire).
Ali je odpad od Cerkve napredku kaj
Do 15. stoletja nekako se je evropska civilizacija razvijala v skladu s cerkvenim naukom: krščanstvo je bilo izhodišče in nagib vsaki kulturni dejavnosti, s krščanstvom se je vsaka nova pridobitev zopet združevala in ujemala. Seveda se je v onih časih napredek šele začenjal in torej ni bilo vse popolno, ker še marsikaj ni bilo v redu in da je obstajalo tudi marsikako zlo. Toda na pravi poti je pa civilizacija le bila in bi se bila lahko visoko, visoko povzpela, še višje, kot je danes.
PRAVA POT CIVILIZACIJE
Prava pot civilizacije je vzajemnost in skladnost, harmonija med materialnim in duhovnim napredkom, med usovršavanjem poedincev in družbe. Prava pot civilizacije podreja nižje višjemu, materialno duhovnemu, individualno socialnemu, a vse skupaj Bogu. Na ta način je tudi napredek nekaj lepega, vzvišenega, dragocenega in nekaj posvečenega, ker se tako poraja iz stremljenja za čim večjo popolnostjo, iz stremljenja, ki ga je Stvarnik položil v človeško srce. »Podvr-zita si zemljo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!« je rekel Gospod prvima človekoma, tisti dan, ko ju je ustvaril.
USODNI PREOBRAT IN LOČITEV
Toda nadaljnji napredek je krenil s te prave poti. V 15. stoletju se je začel pripravljati usodni preobrat in se v naslednjem stoletju dovršil. Hoteli so Cerkev izločiti iz razvoja evropske civilizacije. Posledica je bila, da se je harmonični napredek sesul in da se je odtlej napredovalo enostransko, le v materialnem pogledu. Vendar si upamo trditi, da se je napredovalo tudi tu dosti počasi, mnogo počasneje, kot bi se pa napredovati dalo!
PROSVETLJENSTVO JE NAPREDEK — ZADRŽEVALO!
Boj proti Bogu in veri se je začel vedno bolj sistematizirati in organizirati — razvil se je nekak nov kulturni sistem: svobodomiselno prosvetljenstvo, veri in Cerkvi odkraja sovražno, je zavzelo za polni dve stoletji gospodujoč
položaj v vsej Evropi. Bilo je izhodišče boja zoper Cerkev in razodeto vero; napredka, pa še vprav materialnega, pa ni posebno hudo pospešilo, morda bi celo smeli reči, da le minimalno, to je nekaj več kot nič.
TIP PROSVETLJENCA
Ce si ogledamo prosvetljenca, bo takle: domišljav, nadut, več ali manj afektiran; govori pa čudovito suvereno o vseh rečeh: nekatere odobrava in hvali, druge gosposko meče v koš, probleme pa ti vse rešuje kar z besedami, da se nehote diviš njegovim nadčloveškim sposobnostim. On vse ve, njemu je samoumevno vse odkrito !
Tukajle pa tiči odgovor, zakaj je prosvetljena doba za napredek znanosti, tehnike, medicine, higiene storila tako bore malo, čeprav se sicer o prosvetljenstvu sliši toliko lepih reči.
ZAOSTALOST
PROSVETLJENSTVA
Kdaj je znanost šele prav napredovala, kdaj smo začeli dobivati drugega za drugim važne izume, kdaj se je začela razvijati medicina? Ali ne šele potem, v 19. stoletju, ko je odnehal protinaravni pritisk tega »svobodoumnega« kulturnega sistema ?
'Za zdravo življenje, higieno in lepoto telesa pa je bilo v teh časih »splošnega kulturnega podviga« smisla manj kot v toliko zasramovanem srednjem veku, saj se je umivanje in snaženje smatralo skoraj kot škandal za fino družbo.
SOCIALNA MANJVREDNOST PROSVETLJENSTVA
Morda je imel prosvetljeni čas tudi kake lepe, svetle strani. O, mogoče, naj jih le študira, kdor ima čas, toda otemnele bodo spričo naslednjega dejstva: prosvet-ljenci so ustvarili tudi veliko in težko socialno krivico, novoveško tlačanstvo. Saj so njihovi filozofi otvorili sezono kapitalizma in ve-lekapitalizma, pa tudi sezono obubožanih, nezadovoljnih, izhiranih množic. Učili so popolnoma svobodno, brezobzirno tekmo za dobičkom, prosvetljenjska javnost pa je pokazala v praksi, kam se pride, če se to nekrščansko, nečloveško načelo nekaj časa izvaja.
No, vse to pa učeči se mladini
na moč skrbno umetno prikrivajo in ji delajo utvare s svetlimi pravljicami o visokih človečanskih stremljenjih in idealih pro-svetljenskih politikov, o idealih bratstva, enakosti in svobode, kar so šele oni prinesli na svet(!), o pravu, ki so ga šele oni ustvari-li(!), in kar je še podobnega le-potičja.
NEIZVIRNOST
PROSVETLJENSTVA
Pa ne! Najde se ti razborit, energičen mladec in pokuka za zaveso in kaj vidi?
Da one človekoljubne ideje niso originalne —
ampak, da so kopija, pa ponesrečena medla kopija — vzvišenih katoliških naukov Franca Suareza, španskega jezuita in največjega sholastika novega veka (1548—1617).
VELIČINA FRANCA SUAREZA
Ta je ustvaril moderen pravni načrt, pa so mu ga izpačili. Seveda prosvetljeni učijo enakost, a so daleč od prakse, on pa uči enakost vseh zaradi Boga, ki je nujna, neodložljiva zapoved.
»Svobodni duhovi« ti preradi predavajo o visokosti svobode, a napram gospodarsko šibkejšim in odvisnim so tirani. Suarez pa opominja politike, naj dado ljudstvom tako svobodo, da bo izključeno gospodarsko in socialno podjarmljenje slabejših po bogatih in vplivnih poedincih. Prosvetljena družba izgovarja kot bratstvo fino frazo, on pa opozarja na bratstvo vsega človeštva v Bogu in da socialne obveznosti izvirajo prav iz zapovedi bratovske ljubezni, zato pa se jim ne more nihče odtegniti.
No, končno pa še to: Suarez je ustvaril osnutek novega, modernega pravnega sistema, ki bi, če bi ga bili sprejeli pristnega, ne-zveriženega, dal zakonodajo, ki bi imela več življenja in notranje obvezne moči!
KAM JE SVOBODOMISELSTVO PRIPELJALO?
Pred nami je strahotno, neizrekljivo zlo sedanjosti kot posledica ločitve civilizacije od Boga in večnostnega pravca.
Kako vse drugače, bistveno 'drugače bi pa bilo kulturi v objemu božjem, v objemu Cerkve.
(Nadaljev. na prih. str.!)
Ali je odpad od Cerkve napredku kaj pomagal?
(Nadailjev. s 3. str.!)
Prvič lahko trdimo, da bi se svetovna civilizacija razvila ubrano, harmonično, bi ne bila tako-rekoč iz samih nasprotij.
Drugič bi za krščansko kulturo gotovo ne bili zabiti kar dve stoletji za prazna, brezplodna duhovičenja in debatiranja ter za nevarna, usodna gospodarska igračkanja, ampak bi se bile vse moči koncentrirale na čim uspešnejši razvoj znanosti, tehnike in medicine.
Družba Jezusova se dobro zaveda, kako važen, včasih odločilen apostolat vrši katoliški tisk. Zato mu posveča vso svojo skrb. Zdaj izdaja 1.112 časopisov. Od teh je 152 strogo znanstvenih. Pri nas so najbolj znani: život, ki izhaja v Zagrebu, Etudes v Parizu, Civiltži Cattolica v Rimu in Stimmen der Zeit v Nemčiji. 596 listov je verske vsebine, 77 jih poročal o delu v misijonih, 26 je prosvetnih, 261 jih pa izdajajo gojenci sami po različnih zavodih Družbe.
V PETDESETIH JEZIKIH
časopisi se tiskajo v petdesetih jezikih in imajo nad 13 milijonov naročnikov. Glasnikov Srca Jezusovega izdaja Družba 72 v 44 različnih jezikih. Marijine kongregacije same, ki štejejo okoli 6 milijonov članov, izdajajo 130 marijanskih glasil.
Razen tega izda Družba letno nad 800 knjig iz vseh različnih panog znanosti. Največ je seveda nabožnih.
DIJAŠKI ZAVODI
Med raznimi oblikami jezuitskega apostolata zavzemajo važno mesto šole - kolegiji. Se za življenja sv. Ignacija so se že zelo hitro množili. V šolskem letu 1934-35 so jezuiti vodili 389 kolegijev. Na svojih vseučiliščih in visokih šolah so imeli 50.345 slušateljev, v srednješolskih za/vodih skoraj 80.000 dijakov, v ljudskih šolah pa 30.000 otrok.
Tretjič bi si pa bilo človeštvo prihranilo 400 let duhovnih kriz in trpljenja zaradi notranje razdvojenosti in pa vse težko, moreče zlo sedanjih dni, ki ves storjeni napredek grozi zopet popolnoma uničiti.
Poedinec sam pa bi na božjih prsih bil veselejši, mirnejši, zado-volnejši in radoval bi se lahko neizrekljivo osrečujočega občutka, da je tvorec napredka na zemlji kot pravi otrok božji.
RATIO STUDIORUM
Znamenit je bil učni in hišni red teh zavodov, ratio studiorum, ki so
ga po jezuitskih šolah najprej 14 let preizkušali, dokler ga ni general Acquaviva 1. 1599. izdal v dokončni obliki in predpisal za vse zavode. Ta ratio studiorum je bila/ tako imenitno sestavljena, da je postala za dvesto let pravi zakonik za ves šolski pouk v Evropi.
IZ NAŠIH GIMNAZIJ
NOVO MESTO
V nedeljo 31. marca t. 1. se je vršil na naši gimnaziji ustanovni občni zbor »Jadranske straže« (JS). Sicer je JS že pred leti na zavodu prav uspešno delovala, toda ravnateljstvo je januarja 1938. leta društvo razpustilo, češ, daj vsakokratne volitve povzročajo preveč hrupa in da se jemlje politika za osnovo društvenega življenja.
Ko je novi g. ravnatelj nastopil službo, je odšla k njemu deputacija nekaj tovarišev in ga prosila za dovoljenje, dai se društvo obnovi.
G. ravnatelj je tej želji rad ustregel in tako so se vršile zopet volitve, ki so prinesle ogromno večino 151:45 glasov listi, ki je zmagala že pri zadnjih treh volitvah pred razpustom društva.
Boj proti Krščanstvu
»Komsomolsksija Pravda«, glasilo kominterne mladine, piše:
»23. avgusta je bila med Sovjetsko Rusijo in narodnim socializmom sklenjena zveza za skupen boj proti krščanstvu, ki je obema državama sovražno. Glavni boj je seveda naperjen proti katoliški duhovščini.
Obe državi sta se tudi že posvetovali o raznih ukrepih in sta sklenili, da se bosta o tem stalno obveščali.«
Odg urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje - Domžale (A. Trontelj).
Stoječe vode se osmrade in lenuhi najprej zabredejo v močvaro nečistosti.
„V življenje44, str. 95.
Vedi se to, mladec moj: Ljudje, ki govore: izrabi mladost, izživi se — hočejo s temi gesli opravičiti svoje lastno umazano življenje.
„V življenje44, str. 38.
Delo jezuitov za katoliški lisk in prosveto
Izšla je Naša Pot XXI.
Dr. Aleš Ušeničnik
„Quadragesimo anno"
z obširnim komentarjem
Obseg : 287 strani. — Cene: 30.-, 45.-, 60.- din.
„Quadragesimo anno" je okrožnica svetovno zgodovinskega pomena.
Opozorite znance na to važno knjigo!