Ksaver Meško Moderne hlače. Saj aičesar ne rečem, a lepa obleka, kdo je ne bi rad imel? In zakaj je človek ue bi rad imel? ijaj ni ttič pregresnega, ako niraa kdo z «jo slahih naineaov', ln celo moderna oblekn! Kaj prav za prav zdaj pri obleki je luoderuo, resnično nat&nko nt- \(.*in. A če krojaČ, v teh skri^Jiostih Jzitčcii sti-okovnjak, prava: >Taka in taku je moderua«, paČ bo tako. Tu ni nic ugovarjatil Kako se uaj z gmpoilom inojstrom prerekam, ko se pa krojaŠtva nikoli učil iiisem. V lastno škodo, kur bridko Čulijin, kadar si gunibe pri-šivam. Čc je vsak tako nerodcn pri delu, ga. morem ic pomilovafi. Vendar pa — tiste moderne hlače, resnično, v najslabšem spominu so nii! Koliko žrtev in skrbi so mi povzročile! 5toi3al seni namreč h gospodu mojstru iu mu rekel: ^Gospod inojster, v ponedeljek sem z jutraiijim vlakom namenjen v Ljubljano. J^rosim, ko bi mi do teclaj hlače naredili. /merili ste mi jib pred štirimi meseci.« »Res? Že pred štirirai nieseci?« je preudarjal nekako ves začuden gospod mojster in si počasi popravljal velikc uaučnike. »Ua, da, spomiiijam su: zmeril sem vam jih. Tudi blago je že pripravljeno. V ponedeljek zjutraj jih. dobite... Ne, prcj uikakor ui mogoče. Kar tukaj jih boste oblekli. In se popeljete v Ljubljano z novimi, otsto mc>dernimi hlačami.« 139 Razveselil sem se te dobre volje inojslrove. Kdo se je ne bd, če tezko Čaka že štiri mesece na hlaČe! In da bodo tako moderne! Ne vem uatanko* kaj naj recem: sem se tega tudi razveselil ali ne. Res ne vem. Pa je prišel tisti veliki poiiedeljek. Kakor navaduo sem privihral h krojaču v zadnjciu (renuiku. >Hitro, kitro, prosim, gospod mojster! Stcer še vlak zamudim.< Gospod uiojster si je počasi poravnal naočnike, pieudanio pogledal na uro in \ažno pritrdil: »Res je že pozuo. A, hlace? Že vise tam na vratih. Saiao malo jih še okrtačim.c s.Ni treba. prosim. Da so le sešiie.« s-Sešite pa! Po najnovejŠi, najniodernejsi fasoni. Mehke in lahke kakor iz najfmejše iurške žide.« Ker se na žido, nc na turško iu ne na jiobeuo drugo, nic ite spoznam, nivsem k teinu ničesar rekel. Poiuislil sem pa vendar s tihim pouosom: >Glej, glej, Čisto moderen bom. S časom korakam.* V največji naglici sem si stare, že precej oguljene blače slckel, nove, modernc oblekel. T-Zdaj pa račun, prosini, gospod mojster.« »Take lepe raoderne hlače — inislim, nc bo preveč, če dastc,..« Precej osoljcn se rai je zazdel račun. A scm si rekel: >So pač Čisto nenavadne hlače. Torej tudii cena temu primerna, nenavadiia.* V naglici sem deiiar odšte). [Ivala, gospod mojster. A zdaj bo treba bežati. Sicer bom za vlakom bežal. JStare hlace tmj ostanejo kar pri TaS. \zamem. jih, ko se vrnem.< sDohro. dobro, Pa se srecno voziie. In drugič spet!< -Seveda, seveda. Zbogoin.« Ogledoval hlaČ kaj posebno ndsum, nisem utegiiil. Le »ekako nerodno sem stopal, ko seiu priŠel »a cesto. In nekako hladno mi je postajalo v noge, kakor bi brez hlač stopal v jesenskm jutru po cesti. iLahke so pa res. Kur zeblo me bo v njiih. A so pač kakor iz turSke žide.->- Pa sem le mato natančueje pogledal te nove hlače. »Sveta iiebcsa!« scm se ustrašil, >Saj to ue morejo biti inoje hlace. Ta vreca. ki mi krog nog opleta, da bom v resnici Še padel! Pa se je gospod mojster zmotil?< Fogledal sem na uro. »Ne, nazaj ne raorem. Prepozno je. Še Bc>g, če vlak dobim.« Vdal sem se v brJdko usodo. kakor se mora vdati na smrt obsojeni: ni pomoči, ni reiitve. Kar sredi po blatu sem Čofkal. Illačc so plahetale, blaio je škropilo krog mene, po meni, po modcrnih hlačah, res Iahkih kakor iz najfinejše turške žide, po najnovejSi modi ukrojenili in sešifcih. Vlak sem še srečuo dobil, v zadnjcm treuutku sicer. Priliuljeno sem vsiopil, boječe oprezova! na vse strani. ne sY Leoniščel-r Tam mc častite sestre vedno z materfnsko ljubeznijo sprejraejo. Tn me imajo v hiši malodane zastonj. Vedo pač. kak bogatin som, kako imenitno 140 sem plačan za svojo službo. s-Tako aekako za placami belgrajskili ministrov bo vttša,« je pred nedavnim točao dolooil brezposeln skitalec, ko je zahteval >kovača«, pa mu ga dal nisem, ker ga iinel nisem. Odkazale so mi tudi topot prijazno sobico s krasnim razgledom čez ¦veličastno Šeutpetrsko cerkev, Čez mesto in gori na mogocni ljubljanski gtnd. »Tako. Zdaj bom pa ves dan v miru božjem ta Čudoviti razgled užival. V inesto pred vecerom pač ne smem! Seveda, bo U zvečer mogoče vse opra-viti, je vpruŠanje. A poctnevi? Ne! Tega pa že ne! Kaj, če hi se te oMapne hlače po najinoderuejšem kroju z menoj kruto pošalile? Pa bi se mi za-pletle iu bi sredi ulice pal! »Fijan jeU bi sklepal raož postave, me s trdo roko prijel in nie bruz usuiiljeiija tirai na uiagistrat, kjer se taki v uiiru prcspe, a ua žalost menda ne v preveČ prijetnih posteljah. Ali H, ko bi nic hudega shiteč mirno, morda celo ponusen na hlače ]>o najaovejši faponi stopal po ulicali, oko pravice neuadomu suiuljivo ua mojih hfačah obvisrlu. *\ i, Ifle hiače se mii pa zde nekoliko čudne. Saj ue inoreju biti vaše! Za tri take so kakor ste vi! Pojdite kar h*po z mcnoj. Izpricati bo treba, odkod jih imate. Po pravični ix>ti teŽko da ste jili dobili.?. Takele misli so mc muetle in slrašile. In sem tiČal v sobi kakor ujeta tička v tesni kajbici. A opravkii so me hudo skrbeli. >Čas poteka, ne naredim pa ničcsar. Ali naj ves teden ždiiu tu v sobi in nad temi iuoclemiuu hlacami žalujem?« Trikrat sem ol>lekel suknjo, vzcl kiobuk, se s težkim srcem napotit po Stopnie«h doli. A ko je biilo treba stopiti v božji dan ven, na ulico, st*m se ustrašil: -¦Ne, ni mogočc! Kar čutam, da bom imel ua ulici s temile hlacami po najmodernejšeui kroju koreuito smolo. RajŠi ne!« Žalosten sem se vrni). Kar uii je sam Bug vdihmil pametno misei: -Gospod profesor dr. Kotnik stanuje tu v hisi. Prijazen, dober gospod, marsikako uslugo in doi>roto mi je že sioril. Gotovo se jne bo usmilil tudi v ti bridkosti s tenw uajnioder-nejŠimi hla.čamii. Za s]>oznauje je gospod sieer manjsi od meue. A saj huje biti nc more, kakor je sedaj.« \n sem siopil k njemu. Gospoc! profesor se je žaJostni prikazni pred seboj najprej nasmejal — kdo se ne bi! — da je imel oči vse solzne. Nuto mi je prineael lepe hlače. Segale so mi sicer samo do čevljev, ,in so nogavice izpod Jijih pri vsakom koraku kaj Jepo pobliskavale. A je jnorda tudd lo sedaj moderno. Voboe pa: c^sar nikamor spravtiti ne moreš, z nieemer opraviČiti, junaško oprav/ičiš s krilatico: sSaj je to zdaj moderuo!« S tem se povsod in najlepše izmažeš! — Ko sem prišel iz Ljubljane, je Inla raoja prva pot h gospodu kroju-Škemu mojsti-u. sNc zamerite, prosim, gospod mojster. A m mogoce, ieble hlač res ne uiorem nositi. Prestar sem že za iake hlace po najmodernejŠi fasoni.* Gospod mojster je molče strmel vame. Čtisto sapo mu je zaprlo. Pono-vdti sem moral, da io res biso blaČe zame. >Pa vendar ne boste večno nosili takihle staroveških, kakor so tiste taai,« je čez čas zainrmral, še \va zbegan in prepal. »Večno Jie, A do smrti bi jih že rad. Teh vzeiniie vsaj polovico proč. Morda jih bo potem mogoče noaiti.« Oblekel seia svoje stare hlače. Gospod mojster je te moderne spostljivo kakor veliko, redko svetinjo prijel z obema rokaina. jah razpriii), visoko dvigpil, jib z občudovanjem z vseh strani ogledoval. 141 »Tako fine hlace! — I*a jih res ne marate?< ^Ne, ne maram j.ih!-e »škoda, Škoda!« je obžaluval gospocl mojster, zuaajal z glavu, pogle-tioval me soeutno ia pomilovalito. Skozi naocaike ia oČi sem videl i» bral njegove skrite misli: sje li mož pni pameti? Takih hlač, po najnovejsi ia najmodernejŠi fasoiti, se brani!« Zmajeval je % glavo zamišljeno, otožno. kakor bi ime! škodo on, ne j jaz. Poltiko, nekako bolj zase kakor ztune, jt menil: »Ko bi MH prej po- t vedaii, da modernih hlač ne marute! Takele staromoderne bi bile pribliŽao J za polovico cenejse.« I