D o p i s i. Kranjsko. Iz Notranjskega. Ni dulgo tega, kar je priobčil -Učit. Tovariš" odlok c. kr. dež. šol. sveta, v katerem je jasno razvidno, da je edini Gospodar v šoli učitelj, torej drugi faktorji pri tej stvari nimajo nobene veljave. Ker smo mislili, da bode to ,,črno na belem" zadostovalo, da izparaetuje vsakega učitelja-voditelja, da bodi šola to, kar mora biti, namreč edino naraenjena za to, kar je, za vzgojo mladine, smo se jako raotili. V polpreteklem času je sklicala stranka pristnih prijateljev enorazrednic in raznih bratovščin svoj otrobovezni shod v Rovte. Ker poznamo Rovtarjev nsrce in obisti", dobro vemo, da je ta shod nanje vplival toliko, kakor lanski sneg, bi ga skoraj ne omenjali. Vendar ga omenjarao. Sam Stvarnik je posegel vmes, ter razgnal ta nkramarski" shod z deževnim bičem, ker ni hotel da bi se ljudstvo pohujševalo in mučilo z vedno enakimi otrobi, a usmilil se jih je šol. vodja ter jira odprl duri svojega svetišča. Odpustili tega g. vodju ne bodemo izlepa, zakaj on je oskrunil s tem oni sveti kraj, katerega rau je izročilo rovtarsko ljudstvo v srečo svojo, da blaži in vzgaja v njera nežno mladino. Ako so hoteli imeti ti Bljudski osrečevalci" že shod med štirimi stenami, zakaj ga niso sklicali in nadaljevali v cerkvi, saj so cerkve v najnovejšem Času postale po nekaterih krajih prostori, kjer poučujejo blagoslovljeni učitelji naše ljudstvo v višji politiki. Kar je cerkev duhovščini, namreč pravi duhovščini, to bodi nam učiteljem šola. Zaprimo duri v s a k i p o 1 i t i č n i s t r a n k i, tej ali oni in naša parola bodi — zamera ngor ali d o 1" — š o 1 a j e s ve t i š č e, a ne nobčinski pašnik".