DOBRA LETINA PŠENICE
Se vedno nimamo uradnih po-datkov statistSke o končni ce-nitvi letošnje žetve pšenice in rži. Toda te dni so nekaterl re-publlški strokovnl organj izvr-Sili prve grobe in zato samo orientacijske cenitve žetve ome-njenih žit. Ta cenitev sloni v glavnem na obstoječih statlstif-nih podatklh o setvenih površi-nah, na ocenah o izgledih žetve, ki so jih nedavno izdali stati-stični organi ln pa na poročilih strokovnih komisij, ki so v ne-katerih republikah ocenjevale škodo, povzročeno po elemen-tarnih nezgodah. Pri tem so se upoštevala tudi neposredna posvetovanja neka-terih okraj-nih odborov z državnimi po-sestvi o dosedanjih rezulfatih mlačve.
Na osnovi take grobe cenltve, kjer »o upoStevane tudl vse Skode, povzro^ene po elemen-tarnih nezgodah (poplava, tofe, klitja žita v kupih na polju itd.), daje žetev pSeniee In ržl v primeri z dobro letlno leta 1953 naslednjo slika:
PovrSina  (v tisočih ha)
1953           1953
FLRJ                2,182          2,188
Pridelek (v tisofi. t)       Donos
1953       1955          1853     1955
2.814      2.710           12,9      12,4
Kakor vidimo, je skupni pn-delek teh kultur ocenjen za 100.000 ton manj kakršen je bil v letu 1953, to je na 2,710.000 ton, kljub temu, da se je setve-na površina povečala za okrog 4000 ha. Donosi po republikah kažejo tole sliko: Srbija 13,3 metrskih centov, Hrvatska 13,2, Slovenija 11,8, Bosna in Herce-govina 9, Makedonija 8,8 in Cr-na gora 7,5.*
Skratka, lahko rečemo, da je žetev pšenice in rži v letu 1955 zaradi Izredno ugodnLh vremen-skih pogojev za časa setve, klitja in razraičanja v celotl popolnoma zadovoljiva. Bezul-tati končne cenitve pridelka pšenice in rfi bodo verjefno te žtevilke nekoliko izmenjali, mo-goče  celo v pozltivnem smislu.
• za Crno goro ceaitve niso opravili republiški organl.