CENA 240 din - Leto XL - št. 76
Kranj, torek, 29. septembra 1987
(mm«siglas m
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA — LET GORENJSKO
»tran 4
DOM JIH JE ZBLIŽAL IN POVEZAL
stran 5
NE BOM OPRALA TEH KRVAVIH MADEŽEV
stran 12
HUDA URA V BOHINJU
rj*nj, 29. septembra — Sinoči so v kinu Center slovesno odprli tretji mednarodni fe-tival ekoloških in etnoloških filmov, na katerem bodo prikazali 28 izbranih filmov iz Enajstih držav, med njimi tudi dva naša. Filme bodo vrteli ves teden v Centru, in si-er ob 18. in 20. uri. Podrobnejši spored objavljamo na 5. strani. — Foto: F. Perdan
Seme za cvet kulturne prihodnosti
Napredni domači izobraženci, devetnajsterica iz srednješolskega profesorskega ceha, so se nedavnega leta 1936 prvi ovedli: če naj Škofja Loka, ta živ srednjeveški dragulj med slovenskimi mesti, položen na blazino zelenja in vdelan v srebrnkasto ogrlico obeh Sor, ohrani svoj lesk, ne smejo več dovoliti ropanja njene tisočletje pisane zgodovine.
Tako je profesorski ceh pod plašč muzejskega društva zbral še druge loške izobražence, napredne obrtnike, premožne meščane in občinske velmože, ki so posejali seme za cvetove prihodnosti. Uprli so se prekupčevanju z njihovo preteklostjo, samozavestjo. To, lasten mestni muzej, je bila drzna poteza. Ravnatelj narodnega muzeja v Ljubljani je
zaničljivo dejal, češ razstavili bodo enega nagačenega mačka in to naj bi bil muzej.
Ločani pa so vsem posmeh-ljivcem in nevoščljivcem zaprli usta. Danes njihov muzej s ponosom in odgovornostjo nosi sloves muzeja v mestu muzeju. Tudi muzejsko društvo se je ohranilo. Še vedno združuje najbolj napredne loške izobražence, »vrglo« pa se je predvsem v založništvo, izdajo Loških razgledov in vodnikov po loškem ozemlju.
Stran Loških razgledov stane že okrogla dva stara milijona, tarnajo v društvu. V muzeju pa dokazujejo, da dotacija realno pada; ne vedo, kje bodo dobili denar za prepotrebno obnovo gradu, za nove raziskave in obogatitev zbirk, ko pa ga je komaj še za skromno
vzdrževanje. In vrh tega je izobraženec že slabše plačan od delavca za strojem ali komaj tako.
V kulturo, tisto prvobitno, kar označuje posamezen narod, ga loči od drugega ali ga postavlja njemu ob bok, spet butajo močni valovi. Že tako skopo odmerjeni dinarčki bodo po novem letu še redkejši, saj se bo denar za kulturo nabiral iz ostanka dohodka. Če bo gospodarstvu slabo, če bo v izgubi, bo oproščeno dajatve. Nepravičen, nemoralen zakon, s katerim vlada spet ščiti slabega gospodarja in ji je slovenska skupščina pred dnevi prikimala. Zal. Kot bi ne vedela, da je kultura samozavest, duh naroda. S kakšno pravico in namenom ga spodjeda?
H. Jelovčan
Bedo puščamo zanamcem
.   Kranj, 26. septembra — Kanjon Kokre v Kranju, naravni z odlokom zaščiten spomenik, je velik kanalizacijski zbi-b ,n'k in zbirališče odpadkov. Ko je bil pred leti dr. Marijan „,PZlč še predsednik skupščine mesta Ljubljane, je med obi-
bij
>n» v našem uredništvu o takratni akciji za lepo, belo Lju-
■ Jano rekel nekako takole: Najprej so potrebni predpisi, ure-Vj° financiranje in dobro organizirana komunalna služba.
® Potem trkajmo na zavest in kaznujmo brezvestnost. p • m° s sobotno akcijo čiščenja in urejanja kanjona Kokre rJjeli bika za roge? Formalnopravno smo kraju že pred leti ju    naravni spomenik. Moči, da bi naredili korak pri denar-jj|fn °rganizaciji, še nismo zmogli. Bomo vsaj zdaj nadokna-
1 zamujeno ob zavzeti zavesti posameznikov? n» °raa preusmeritev kanalizacije v čistilno napravo, smeti j0 ,°Predeljeno odlagališče, zastrupitev glodalcev, ki se meri-lj|.'"spešno) s številom starih Kranjčanov, res ni ravno pri-Vei Jen cilj. Malo bi pokazal tisti, ki bi mu to uspelo. Po pu"- r D' naredd največ. Preprečil bi bedo, ki jo marsikje scamo zanamcem. A Za,ar
Prešernovo gledališče Kranj
Prva predstava nove gledališke sezone
S poklicnimi igralci bo Prešernovo gledališče uprizorilo P. Shafferja Črno komedijo. Mineva 30 let od ukinitve kranjskega poklicnega gledališča.
Jutri zvečer bo kranjska gledališka hiša začela letošnjo gledališko sezono. Uvodna predstava bo komedija angleškega dramatika, marsikomu bolj znanega po Amadeusu, Petra Shafferja, imenovana Črna komedija. Svetovno praizvedbo je doživela pred dobrimi dvajsetimi leti v londonskem Narodnem gledališču pod takratnim vodstvom znamenitega igralca Laurencea Oliviera. Komedijski zapleti omogočajo vrsto humornih do-
mislic in učinkovito zaostrene situacijske konflikte.
Predstavo so pripravili poklicni igralci Matjaž Višnar, Bernarda Oman, Alenka Svetel, Miran Kenda, Tine Oman, Janez Škof, Violeta Tomič in Pavel Rakovec. Režiser uprizoritve je Marjan Bevk, dramaturg Matija Logar, prostor je oblikovala Simona Perne, ki je bila tudi kostumografka, svetovalec za gib je bil Andres Valdes, lektor pa Ludvik Kaluža.
u se je končal 2. mladinski festival_
Mladina razpravljala o aktualnih problemih
o *e> 28. septembra — V treh dneh so mladi ob raznih okroglih mizah in v pogovorih z gosti cj |;n'li vrsto problemov, ki tarejo današnjo mlado generacijo. Sklepe in ugotovitve bo Zveza so-•stične mladine Slovenije uporabila pri svojem nadaljnjem delu.
Celje je bilo ta konec tedna izredno živahno. Mladi iz vse Slovenije so se zbrali na festivalu, ki je ponudil precej tem za razgovore. Na uvodnem plenarnem zasedanju so se udeleženci pogovarjali s podpredsednikom zisa Milošem Milo-savljevićem o ekonomskem položaju v državi. Postavljenih je bilo veliko vprašanj glede visoke inflacije in morebitnih nadaljnjih odstopov visokih funkcionarjev, vendar konkretnih odgovorov nismo slišali. Drugače je bilo na okroglih mizah, kjer so kritično osvetlili realno družbeno dogajanje. V sklepnem delu je govoril Marjan Rožič, predsednik skupščine SFRJ, ki je po-
jasnil razloge za spreminjanje ustave. Veliko so govorili predvsem o slovenskih predlogih za spreminjanje ustave in o možnosti za sprejemanja v širšem jugoslovanskem prostoru.
Na stojnicah na trgu sredi mesta so se predstavile ekološke skupine iz Celja, Ptuja in Kranja pa založba KRT, Center za dehumanizacijo iz Maribora, klubi OZN in drugi. V kulturnem programu je največ pozornosti zbudil ročk spekta-kel s skupino Laibach, ki si ga je ogledalo okoli 3000 mladih.
Več o mladinskem festivalu pripravljamo za naslednjo številko.
Petra Škofic Foto: Gorazd Šinik
Knjižničarji o posredovanju znanja
Bled, 28. septembra — V četrtek, 1. oktobra, se bo ob 10. uri v Festivalni dvorani na Bledu z uvodnim referatom dr. Matjaža Kmecla, podelitvijo Čopovih diplom in nagrad Kalanovega sklada začelo posvetovanje slovenskih knjižničarjev na temo Vloga knjižnic pri posredovanju znanja. Posredovanje bo trajalo dva dni, sklenilo se bo v petek ob enih popoldne s skupščino zveze bibliotekarskih društev Slovenije oziroma ob pol treh na Blejskem otoku z orgelskim koncertom. Huberta Berganta.
Strokovno posvetovanje bo spremljala knjižna razstava najnovejše strokovne bibliotekarske literature, ki jo pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, in prodajne razstave publikacij knjižnic. Ob začetku posvetovanja bodo odprli še razstavo del akademskega slikarja Lojzeta Logarja.
H. J.
Prizor z uprizoritve Shafferjeve Črne komedije v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj.
———————————       Po premieri bo kranjsko gledališče takoj uvedlo abonmaj-- ski ciklus predstav za odrasle, predstava pa je namenjena tudi mladinskemu abonmaju.
Ob uprizoritvi se gledališče spominja tudi 30-letnice ukinitve kranjskega gledališča. V gledališkem listu Črne komedije so natisnjeni zanimivi in tudi zgovorni javni odmevi na takratno ukinitev, ki s svojimi posledicami še do danes ni presežena.
(ar)
Noči bodo vedno daljše — Ko smo s sobote na nedeljo premaknili urine kazalce, smo za eno uro skrajšali sedanje popoldneve. Poslej bodo noči vsak dan daljše. Zakorakali smo v čas, ko bodo rumene rutke na poti v šolo in iz nje zelo pomembne. Kresnička naj bo redni sopotnik večerov, noči in mračnih juter. Žal je tudi letos talna cestna signalizacija slaba. Vsaj najbolj prometne prehode za pešce bi morali pleskati dvakrat na leto. V uredništvo pa dobivamo tudi vse več pritožb zaradi slabe in pokvarjene semaforske kanalizacije; še posebej velja to za Kranj. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
# Zakone kršijo tudi neformalni centri moči
Na deseti seji CK ZKJ so največ govorili o uresničevanju ustavnosti in zakonitosti in po 36 letih so tem problemom spet namenili izjemno pozornost. Stališča članov centralnega komiteja ZKJ se niso razhajala. Bili so enotnega mnenja, da je treba preučiti tiste slabosti na področju organizacije družbe, katerih posledica je kršenje zakonitosti in ustavnosti. Največ so govorili o Agrokomercu in pri tem posebej poudarili, da so najvišji organi Bosne in Hercegovine že januarja vedeli, da je Agrokomerc ogrozil jugoslovanski plačilni promet; vsi so vedeli, da je to kriminal, a se nihče ni pravočasno zganil. Zaradi »menične kontrarevolucije« v Veliki Kladuši se bodo morali poleg republiških zagovarjati tudi zvezni organi.
Vlada nadzoruje cene
Na seji odbora za trg in cene so se odločno zavzeli za to, da držijo nekatere cene na vajetih. Če bi cene zviševali tako, kot nekateri predlagajo, bi bila inflacija že 138-odstotna. Odločnih zahtev po zvišanju ni ne konca in ne kraja, saj zahtevajo novo podražitev elektrik a rji v višini 53 odstotkov, za 51 odstotkov naj bi se podražil premog, za 45 odstotkov naftni derivati, za 35 odstotkov železniški promet in za 20 odstotkov ptt storitve. Delegati so se spraševali, kakšna je zdaj vladna politika, saj je zis napovedoval, da bo jeseni spustil cene z vajeti, v pičlih dveh mesecih pa je vse spet postavil na glavo.
# Spremembe zakona o združenem delu
Ko so na republiški seji komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu razpravljali o spremembah zakona, so menili, da ima delovni predlog vrsto nesprejemljivih zahtev, razen tega pa je nejasen in pomanjkljiv. Sporna so določila, ki pravijo, da bo mnogo vprašanj urejal zvezni zakon, s čimer se bodo bistveno razširile pristojnosti federacije. Na področju delovnih razmerij vztraja predlog pri določbi o obveznem sprejemanju kandidata v delovno razmerje — tako bi ozdom odvzeli pravico do svobodne izbire kandidatov. Prav tako je nesprejemljiv predlog, da bi delavci izgubili službo ne glede na stopnjo disciplinske odgovornosti.
Denar je, programov pa ni
S posojilom za zaposlovanje naj bi v Črni gori odprli 2.000 delovnih mest, saj so z njim zbrali več kot 4,5 milijarde dinarjev. A ta denar leži v banki, saj delovne organizacije nimajo programov, po katerih naj bi financirali nove proizvodne objekte. Vzrok pa je v zakonskem predpisu, da delež sredstev iz posojila pri posamezni naložbi ne sme preseči 500 milijonov dinarjev.
Dan službe za izvrševanje kazenskih sankcij
Konec tedna so bile po vsej Sloveniji priložnostne slovesnosti ob 27. septembru, ki so si ga slovenski penološki delavci izbrali kot dan službe za izvrševanje kazenskih sankcij. Čeprav je proslavljanje in zaporniško življenje težko povezovati, pa je treba upoštevati trud teh delavcev, ki dosegajo pomembne rezultate pri delu z obsojenimi ljudmi, pa tudi pri napredku in razvoju izvrševanja kazenskih sankcij. Zato jim je republiški sekretariat za pravosodje in upravo ob prazniku podelil priznanja.
V S
Kranj — Na Planini, v Ulici Jaka Puclja 7, je Trikon Kočevje, tovarna pletenin in konfekcije, v petek odprla specializirano prodajalno hlač. To je njihova prva tovarniška trgovina zunaj Kočevja, v kateri lahko izbirate med bogato ponudbo moških, ženskih in otroških hlač po tovarniških cenah, izdelke z napako pa prodajajo tudi do 40 odstotkov ceneje. Imajo tudi dobro izbiro otroških pletenin od 1. do 16. leta starosti. Trgovina je med tednom odprta od 8. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. A. M. Foto: F. Perdan
Iz slovenske skupščine
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl -Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija).
Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din _
Da za spremembo ustave, vendar NE pisane na kožo
Ljubljana, septembra — Zbori slovenske skupščine so razpravljali o predlogu predsedstva SR Slovenije za spremembo slovenske ustave.
Minuli četrtek je slovenska skupščina na prvem skupnem popo-čitniškem zasedanju razpravljala o predlogu predsedstva republike Slovenije, da se začne postopek za spremembo slovenske ustave. Predlog je utemeljil in pojasnil predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit.
Tokrat delegati niso tako vzneseno pritrjevali predlogu, kot se je to dogajalo v preteklosti. Približno polovica jih je nasprotovala začetku postopka, kar so utemeljevali s tem, da je precejšen del sprememb povezan s spremembami zvezne ustave, pri čemer pa je osnutek amandmajev le-te takšen, da mu lahko pritrdimo. Zato se je v skupščini nekaj časa dogajalo, da je bilo več govora o osnutku amandmajev k zvezni ustavi kot pa o predlogu, ki ga je ponudilo predsedstvo. To pa je bilo tudi razumljivo, saj je precej razpravljal-cev menilo, da v zveznih amandmajih prevladujejo težnje po centralizmu, krnjenju pravic republik in pokrajin in da vse skupaj zveni, kot da nas je strah pred ustvarjalnimi sposobnostmi ljudi.
Predlog predsedstva za začetek postopka spremembe slovenske ustave je bil sicer sprejet z večino, vendar pa tudi s poudarki, da spremembe ne smejo potisniti delavcev v mezdni položaj in spremeniti vsebino federacije. Le z neokrnjenimi pravicami v republikah in pokrajinah bodo ljudje lahko sprejemali tudi odgovornost za lasten razvoj in razvoj celotne Jugoslavije. France Popit je v utemeljevanju predloga poudaril, da ustavne spremembe predvsem ne smejo biti izsiljene zaradi sedanje gospodarske in družbene krize. Iz skupščinskih klopi pa je prevladal glas, da je v javni razpravi treba težiti k iskanju pravih in sprejemljivih rešitev za vse v Jugoslaviji, ne pa napisanih na kožo.
Jutri zaseda skupščina
Škofja Loka, 29. julija — Jutri popoldne bodo ločeno zasedali delegati vseh treh zborov loške skupščine. Med drugim bodo spregovorili o gospodarjenju v letošnjem prvem polletju, ki odstopa od začrtanih ciljev predvsem na področju zunanjetrgovinske menjave in oblikovanju akumulacije. Zmanjšanje izvoza je predvsem posledica nespodbudne izvozne politike. Tudi zaloge izdelkov, ki se povečujejo, loškemu gospodarstvu delajo preglavice, kažejo pa, da so proizvodni programi premalo prilagojeni potrebam trga.
Med pomembnejšimi točkami jutrišnjega zasedanja je tudi trimesečno poročilo o uresničevanju programa teh-nološko-ekološke sanacije v Termiki na Trati. j
W
Železarna ne gre pod skupno streho
Jesenice, 28. septembra — Odbor za združitev muzejske dejavnosti je predlagal jeseniškemu izvršnemu svetu, naj varstvo dediščine začasno poveri Gorenjskemu muzeju v Kranju, saj Železarna ni pripravljena odstopiti tehniške zbirke načrtovani novi muzejski organizaciji.
Jeseniška občina je med redkimi slovenskimi občinami, ki še ni izpolnila določila zakona o naravni in kulturni dediščini; niti tako, da bi sama ali z soustanovitelji ustanovila splo-šni muzej, niti tako, da bi se za opravljanje te dejavnosti dogovorila z drugim muzejem.
V občini se že od leta 1985 dogovarjajo, kako bi organizirali muzejsko dejavnost. Našli so štiri možnosti, zbor združenega dela pa je sprejel sklep, naj samoupravni organi Žeje* zarne Jesenice, ki vključuje dejavnost Tehničnega muzeja, gledališča Toneta Čufarja, Planinskega društva Mojstrana in kulturne skupnosti preučijo možnosti za združitve v enovito strokovno organizacijo. Medtem ko vsi soglašajo s tem predlogom, v Železarni pravijo, da za novo muzejsko dejavnost ne bi prevzeli soustanovitelj stva.
Železarna sicer soglaša, da bi imela nova organizacija sedež v Ruardovi graščini, vendar ne more odpreti zgodovinskega kompleksa Stare Save zaradi tehničnih in finančnih pro-blemov.
Brez pripojitve tehniške zbirke železarskega muzeja pa predvidena muzejska organizacija ne bi izpolnjevala enega izmed osnovnih pogojev, saj ob začetku ne bi imela dovolj zbranega gradiva. V Zelezarninem Tehniškem muzeju je 4426 predmetov, fototeka z 12 tisoč kartoni in interna knjižnica s 5.500 knjigami. Od vseh petih strokovnih delavcev muzejske dejavnosti v občini so razen enega vsi zaposleni v Tehniškem muzeju.
Na Jesenicah torej zdaj ni možnosti, da bi v enotno muzejsko delovno organizacijo združili Tehniški muzej, Triglav sko muzejsko zbirko, spominske hiše (Prešernovo, Finžgarje-vo in Liznjekovo) in Kosovo graščino.
Zato je odbor za združitev muzejske dejavnosti predlagal jeseniškemu izvršnemu svetu, naj bi varstvo premične naravne in kulturne dediščine začasno poverili Gorenjskemu muzeju Kranj, saj Železarna ni pripravljena odstopiti tehniške zbirke načrtovani novi muzejski organizaciji. Kljub vsemu pa si bodo za pridobitev ustreznih razmer za ustanovitev lastne organizacije za varstvo premične naravne in kulturne dediščine na Jesenicah še prizadevali.
D. Sedej
Uresničevanje letošnjega programa cestne komunalne skupnosti
Največ je narejenega na cestah
Kranj, 28. septembra — Če bi bila Iskra Telematika oproščena plačevanja prispevkov, bi se za uresničevanje programa cestne komunalne skupnosti Kranj nabralo približno toliko denarja, kot so planirali. Zdaj pa še vedno računajo na 22-odstotno povečanje iz prispevkov od dohodka. Letošnji program bo še najdosledneje uresničen glede cest.
na, zakaj se je marsikje morda po nepotrebnem zataknilo.
A. Žalar
Na regionalnih cestah bo urejen krajši odsek od Goric proti Tenetišam, na cesti Britof—Ho-temaže pa so do zdaj odkupljeni le objekti. Še največ je narejenega na lokalnih cestah v občini, in sicer na cestah Besnica— Nemilje in Čirče—Trboje, kjer so dela v glavnem že končana. Žal pa na mestnih cestah ne delajo skoraj nič. Izjema je le Li-kozarjeva ulica, ki bo v celoti urejena po programu do Opreš-nikove ulice. Še vedno pa čakata Cesta talcev, ki je že tretjič v programu, in Krožna cesta, ki ima rekord, saj je že sedmo leto v planu. Cesta v Struževo pa trenutno čaka zaradi Slovenijaleso-
vih in Chemovih dogovorov o gradnji.
Kar zadeva vodovode je že znano, da sta iz programa gradnje izpadla cevovoda Povije— Kokrica in Hrastje—Prebačevo. Priključujejo se izviri v Povijah in Bašlju, obnavljajo pa vodovod Voklo—Voglje. V Drulovki še vedno ni znano, kako bo letos z vodovodom do naselja.
Pri kanalizaciji, čistoči, javni razsvetljavi in pokopališki dejavnosti je tako rekoč pred koncem gradbene sezone slika še manj ugodna. Na glavnih kanalizacijskih zbiralnikih GZ 1 in GZ 2 ne delajo nič, podobno je s sanacijo deponije v Tenetišah.
Pod planom so dela na področju javne razsvetljave in pokopališke dejavnosti. Za zdaj kaže le, da bo postavljenih 30 zabojnikov za steklo in da bo deloma urejen kanjon Kokre. Sicer pa za ta dela manjka denarja.
Najbolj dosledno se držijo letošnjega programa v krajevnih skupnostih, kjer bodo naredili domala vse, za kar so dobili denar. Tako bi bili pred iztekom gradbene sezone lahko zadovoljni z uresničevanjem cestnega programa in s tistim delom komunalnega, ki se nanaša na redno vzdrževanje. Ob tem pa v strokovni "službi cestne komunalne skupnosti ugotavljajo, da bo treba napraviti rebalans plana za letos. Z denarjem, ki namreč ni bil porabljen, bi na nekaterih področjih še lahko nekaj naredili. Potrebna pa je tudi oce-
Tako kot v dobršnem delu programa cestne komunalne skupnosti je tudi pri javni razsvetljavi narejenega manj« kot je bilo predvideno.
Tudi v Radovljici upravna šol*
Radovljica, 18. septembra — Delavska univerza Radovljica šolskem letu 1988/89 organizirala študij ob delu za slušatelje Py^0. letnika višje upravne šole. V Radovljici bo organiziran zaradi ^e sti zanimanja in tudi prijav najmanj en oddelek višje upravne^^
iz Ljubljane, verjetno pa tudi več, če bo vpisanih najmanj
Program urejanja lokalnih cest v občini bo skoraj v celoti uresničen
---j —j----,     j-----t—----• —> — — • i------------j      »  , . „j izljev. Delavska unfverza je objavila predvpis že leto Prei, da 01 3. ^afl' didati lahko v enem letu zagotovili vse pogoje za vpis. Če bo ve t^ji didatov z nedokončano srednjo šolo, bodo zanje organizirali po študij, da bodo ta pogoj dosegli. ^
Plačilni dan v šolah
Kranj, 28. septembra — Zadnje dni v mesecu v osnovnih šolah delijo plače. V kranjskih jih večinoma danes, ponekod pa so jih že prejšnji teden, brž ko so izglasovali nove »samoupravne« akte, usklajene z obračunskim zakonom. Mimogrede: referendumi so bili povsod precej posiljeni, delavci pritisnjeni ob zid. Če do petka ne bi bili glasovali »za«, bi jih teple nižje, 80-odstotne povprečne plače minulega leta, povečane za odstotek rasti življenjskih stroškov.
V šolah so torej, tako kot drugje, glasovali »za« in podrsali vse, tudi najbolj skrite rezerve denarja, zadržali nekaj neplačanih računov v predalih. Zvezna vlada sicer obeta sprostitev po njeni »zaslugi« blokiranega denarja družbenih dejavnosti, a preden bo odmrznitev prišla, bo gotovo preteklo še precej vode. V njej se utegne utopiti marsikatera šola. Ko bo devetmesečna bi-
iancu skupaj, ko bodo računi poravnani in torej nalito čisto vi se bodo pokazale rdeče številke. v-Podobno pomanjkanje denarja pesti kulturo, še huje Z^T ^ stvo, ki se že lep čas otepa z izgubami. Pa bi bilo tako lahko gniti roko po prepovedanem svojem denarju na blokiranem ra ^0 nu, če bi zakon in SDK dala! Žal (še) ne dasta. Do 15. oktobra, . imajo plačilni dan v zdravstvu, si bodo morali nekje sposoditi P bližno 1,2 milijarde dinarjev, sicer utegnejo zdravniki, me 0\e ske sestre in drugi, že tako ali tako nezadovoljni s plačami, s j( pravice izterjati. Tega kot družba ne smemo dovoliti, toliko m ^ ker je gorenjsko zdravstvo že izčrpalo rezerve, ko po pora01 narja in standardu zdravstvenega varstva človeka drsi vse . po republiški lestvici. Kar deset slovenskih občin, ki so solio3 stno podpirane, troši več od gorenjskih. H. Jelovča
I2B!!L 29. SEPTEMBRA 1987
NOVICE IN DOGODKI
.3. STRAN ©M^oMEHGLAS
Če vreme ne bo nagajalo, bo narejen že oktobra
V Otočah grade nov most čez Savo
^dovljica, 25. septembra — Kdove kolikokrat smo že pisali o starem, dotrajanem mostu čez Sa-v Otočah, saj je dolgoletni problem prometne povezave na tem območju! Naposled le grade nov drl-01^   most» ki bo imel 60 ton nosilnosti, dvajsetkrat večjo kot stari, leseni most, ki ga bodo po-Le vreme ne bo nagajalo, bo most narejen že oktobra. Upajo, da ga bodo slovesno odprli ob *»• novembru, dnevu republike.
Stari leseni most čez Savo, med Posavcem in Otočami, je že več desetletij problem, ki mu nikakor niso bili kos; bolje rečeno, za novi most ni bilo denarja. Starega so za silo krpali in se nenehno bali, kdaj ga bo spet poškodovala visoka voda ali celo odnesla. Nosilnost dotrajanega mostu je zdaj omejena na tri tone.
•V radovljiški občini so letos začeli zbirati sredstva za gradnjo novih cest z dodatnim odstotkom iz osebnih dohodkov. Denarja za ceste je torej več, poglavitni namen dodatnega zbiranja pa je gradnja blejske obvoznice. Prepiri o njeni trasi odlagajo gradnjo, zato je več denarnih možnosti za uresničitev drugih načrtovanih cestnih gradenj, SaJ bi bilo res nespametno, če bi zbrani denar prepuščali inflaciji- Zato bodo letos lahko zgradili niosi čez Savo v Otočah, ki je bil zapisan že v pretekli srednjeročni načrt in prenesen v sedanjega.
Nov, betonski most bo rešil dolgoletni problem povezave Otoč in Po-savca — Foto: D. Dolenc
Dobrih sto metrov dolg most bo imel 60 ton nosilnosti
Pripravljalna dela so začeli že junija, zdaj pa so delavci Slo-
n» dotrajani leseni most bodo podrli — Foto: D. Dolenc
venijaceste-Tehnika iz Ljubljane sredi gradnje; kmalu bodo nared temelji. Lepo vreme jim je doslej šlo na roke, saj je suša znižala vodno gladino. Upajo, da jim tudi poslej deževje ne bo pretirano nagajalo. Če bo šlo vse po sreči, bo most narejen že sredi oktobra, ostala bodo le zaključna dela.
Nov, in to betonski most grade nekoliko višje od starega. Dolg bo 101 meter, 11 metrov bo krajši od starega, skupaj s krili pa bo dolg prav toliko. Širok bo osem metrov in pol, med ograjama bo osem metrov širine, cestišče bo široko 5,9 metra. Most bo imel 60 ton nosilnosti, torej dvajsetkrat večjo kot stari most, ki ga bodo po odprtju novega podrli.
Most grade na ključ
Gradnjo mostu financira radovljiška cestna skupnost delo-
Ce deževje ne bo nagajalo, bo novi most narejen že sredi oktobra, pravi predsednik radovljiške cestne skupnosti Pavel Tolar — Foto: D. Dolenc
ma s pomočjo republiške cestne skupnosti, investitor pa je Cestno podjetje Kranj. SCT Ljubljana je gradnjo prevzel na ključ, zato most ne bo bistveno dražji od 430 milijonov dinarjev. Dogovorjeni so namreč, da bodo dražji lahko le temelji, če jih bo treba poglobiti, pri asfaltu pa bodo upoštevali dnevno ceno. Gradnja mostu namreč vključuje tudi gradnjo cestnih navezav, ki bodo veljale 103 milijone dinarjev, torej približno četrtino naložbene vrednosti.
Za nov most je zelo zainteresirana Iskra v Otočah, ki bo prispevala 50 milijonov dinarjev. Most bo zanjo velika pridobitev, pa tudi za okoliška naselja, saj jim bo prinesel zanesljivo povezavo z nasprotnim bregom Save. Pomemben pa bo tudi za naselja Ljubno in Posavec, od koder se ljudje vozijo na delo v Otoče. Prav Posavec se v zadnjih letih hitro širi, saj grade nove stanovanjske hiše in bloke.
M. Volčjak
Izvoz na Zahod ujel lanskega
Po podatkih Narodne banke Slovenije je gorenjsko gospodar-.   ° v osmih mesecih letošnjega leta izvozilo za 92,91 mili jare dinarjev blaga, od tega na Zahod 68,64 milijarde dinarjev, kar predstavlja odstotkov celotnega izvoza. V primerjavi z enakim lanskim ob-°Djem je bil celotni izvoz manjši za 13 odstotkov, izvoz za Zahod je J* osmih mesecih ujel lanskega v tem času, izvoz na Vzhod pa je bil g1*?^' kar za 37 odstotkov. V Sloveniji pa je celotni izvoz upadel za odstotkov, od tega izvoz na Zahod za 9 odstotkov in izvoz na Vzhod *a 10 odstotkov.
.. Gorenjsko gospodarstvo je v osmih mesecih letošnjega leta uvo-[o za 67,88 milijarde dinarjev blaga, 81-odstotni delež je imel uvoz • fahoda. Izdelavni material je imel pri uvozu kar 93,4-odstotni de-z> oprema le 5,4-odstotnega in blago za široko potrošnjo 1,2-odstot-*8a. Delež uvožene opreme je torej še naprej zelo nizek; v osmih es*cih je bilo uvožene le za 3,66 milijarde dinarjev.
.     Pokritost celotnega uvoza z izvozom je bila na Gorenjskem 3'-odstotna, v Sloveniji 109-odsotna; konvertibilna pokritost je bila n« Gorenjskem 124-odstotna, v Sloveniji 107-odstotna, klirinška pa n» Gorenjskem 192-odstotna, v Sloveniji 117-odstotna.
Dolgoročno sodelovanje Telematike s junijsko pošto
V Keniji bodo sestavljali Iskrine telefone
K
n rani« 28- septembra — V kranjski Iskri Telematiki so pred edavnim povedali, da bodo s kenijsko pošto kmalu podpisali Porazum o prenosu izdelave telefonskih aparatov. Minuli te-Ji so v Nairobiju že podpisali sporazum o dolgoročnem so-
j 'ovanju. Gre za posel, ki bo vreden 2 milijona dolarjev na
le P°razum o dolgoročnem sodelovanju, ki ga je Iskra Te-n at'ka podpisala s kenijsko pošto, predvideva, da bo pre-hoH **'e'ons'ie tehnologije trajal deset let. Do januarja pri-
nJe leto bo Telematika dobavila kenijski pošti opremo za ^ o tovarno telefonov v vrednosti pol milijona dolarjev. V !**1n,ii bodo namreč zgradili novo tovarno; vanjo bodo vložili |e .no pet milijonov dolarjev. Ko bo tovarna nared, bo Te-Se ^a dobavljala sestavne dele za telefone — dogovorili so »ti Si. ^ tisoč telefonskih aparatov na leto — kar bo za Tele-
■ko predstavljalo 2 milijona dolarjev izvoza na leto.
Ve **renos tehnologije je tehnološko in kakovostno višja ra--r.en s°delovanja, kot bi bila zgolj prodaja Iskrinih izdelkov. £e ,eniatika si s tem sporazumom utira pot na kenijsko tržiš-I ,'n morda s tem tudi na širše afriško. Podobno pot so pred _ 1 zastavili v Turčiji, kjer imajo zdaj tudi mešano firmo, do-LiVariaJ° Pa se tudi že o prodaji telefonskih central vrste »skra 2000.
Avtoprevozniki odhajajo drugam
Kranj, septembra — Zasebni prevozniki imajo v Sloveniji skoraj polovico avtoprevozniških zmogljivosti, približno petino jih ima družbeni sektor, tretjina pa je namenjena režijskim prevozom. V količini opravljenega dela pa imajo zasebni prevozniki le 15-odstotni delež.
Spoznanje, da morajo biti avtoprevozniki dobro organizirani, je v zadnjih letih spodbudilo ustanavljanje avtoprevozniških zadrug, ki so jih osnovali pri obrtnih združenjih. V Sloveniji je zdaj že šest takšnih avtoprevozniških zadrug, ki zajemajo približno tri četrtine slovenskih samostojnih avtoprevoznikov.
Vendar imajo problemov še vedno dosti. Vse močneje jim konkurirajo avtoprevozniki iz drugih republik, ki imajo zaradi nižjih cestnih taks, zavarovanj in drugačne davčne politike nižje cene. Mnogi slovenski zasebni avtoprevozniki se zato selijo v druge republike, saj so tam dajatve manjše, zaradi nižjih cen pa se lažje vključujejo v velika gradbena dela. Zasebni avtoprevozniki so tudi v slabšem položaju v primerjavi s podjetji, ki se ukvarjajo z javnim cestnim prevozom, saj marsikje obstajajo trojni ceniki, in sicer za prevoze lastne organizacije, za prevoze sorodnih organizacij in za zasebnike. Te težave naj bi uredili s poenotenjem pogojev poslovanja v novem zakonu o prevozih v cestnem prometu, ki ga bodo predvidoma sprejeli novembra. Poleg tega pa republiški komite za promet in zveze pripravlja tudi pravilnik o obveznih preventivnih pregledih, ki bi bili za tovorna vozila na vsaka dva meseca, za avtobuse pa vsak mesec, ter pravilnike o opremi in oznakah vozil ter o potnih nalogih in tahografih. Namenjeni so večji varnosti na cestah, vendar se mnogi avtoprevozniki bojijo, da bodo povzročili preveč nepotrebnega administriranja, to pa ne bo pripomoglo k večji varnosti, lahko pa bodo celo ogrozili promet sezonskih avtoprevoznikov, saj bi ugotovitev nepravilnosti na vrhu sezone lahko pomenila kar celotedenski izpad vozila. Pravilniki so še v izdelavi, uveljavili naj bi jih spomladi, razprave o njih pa bodo bržkone vroče, saj bodo naši avtoprevozniki spet oporekali, da so v slabšem položaju kot drugod po Jugoslaviji — in odhodi bodo še privlačnejši. m y
S pancerji spet v SZ
Žiri, septembra — Žirovska Alpina bo spet izvažala smučarske čevlje v Sovjetsko zvezo. Posel je vreden približno 2,6 milijona klirinških dolarjev. Zimski športi tudi v Sovjetski zvezi doživljejo napredek.
M. V.
Letos in prihodnje leto, najkasneje do 15. februarja, bo žirovska Alpina poslala v Sovjetsko zvezo 30 tisoč parov smučarskih čevljev. Posel je vreden približno 2,6 milijona klirinških dolarjev. Ugoden je, ker bodo pancerji izdelani v tako imenovani mrtvi sezoni in ker so serije dokaj velike: 15 tisoč parov smučarskih čevljev alpha, 11 tisoč parov junior comp ter po 2 tisoč parov LS in MS 700.
V Sovjetski zvezi je za zimske športe vse več zanimanja, vendar življenjski standard marsikomu še ne omogoča smučanja, ki je povezano z dokajšnjimi izdatki. Na sovjetskem tržišču so
zdaj naprodaj smuči atomic in fisher, vezi marker, v manjših količinah češki pancerji botas, približno 10 tisoč parov smučarskih čevljev izdelajo sami, na voljo je še nekaj ostankov avstrijskih modelov in modelov ži-rovske Alpine. Vse to pa ne zadošča več, saj zanimanje za smučanje narašča.
V žirovski Alpini so se zato odločili, da bodo novo kolekcijo predstavili tudi na sovjetskem tržišču, v enem izmed njihovih smučarskih centrov. Dodali bodo tudi vrhunske modele tekaških čevljev, s katerimi bi radi prodrli v sovjetsko reprezentan-
Ponekod so bile plače previsoke
Kranj, 23. septembra — V celoti je bila rast osebnih dohodkov usklajena z rastjo primerljivega dohodka, vendar pa je kar 54 odstotkov gospodarskih organizacij in 19 odstotkov iz negospodarstva v letošnjem prvem polletju za osebne dohodke izplačalo preveč, zato bodo morali razliko v prihodnjih mesecih poravnati.
Pri osebnih dohodkih je bilo letos veliko zmede in zapletov. Končno je obveljal družbeni dogovor, po katerem se bomo morali ravnati do "konca leta. Vendar pa tudi to ni preprosto, posebej v negospodarstvu nt, saj je treba za vsako organizacijo uporabiti več formul in za vsako upoštevati poseben korekcijski faktor...,, ■
■! ■. j., j*. .i-/'V-i».vrftJtan V/v i * jtj.r*r V Kranju ugotavljajo,'1 da je bila rast osebnih dohodkov v prvem polletju usklajena z rastjo primerljivega dohodka, izplačali bi lahko celonekaj^več. Toda ob »družbeno ustreznem« povprečju je kar 54 gospodarskih organizacij za osebne dohodke izplačalo preveč, v negospodarstvu pa 19 odstotkov. To pomeni, da je preostala polovica izplačala premalo. Ali pa metodologija ni točna, smo slišali dvome na zadnji seji kranjskega občinskega sveta. Zelo vprašljiv je že primerljiv dohodek, iz katerega izvira tudi rast skupne in splošne porabe, ter faktorji odstopanja, saj so v nekaterih delovnih organizacijah izračunali drugačne kot v^Jujšbi družbenega knjigovodstva. ' imtzh
solbe
Po prvem polletju še ne ugotavljajo kršiteljev; dele le pozive, da bo morala biti delitev ošeftmih dohodkov družbeno primerna. Tudi kranjski izvršni svet je pozval vse, ki so v prvem polletju za osebne dohodke izplačali preveč, naj do sredine oktobra povedo, kako jih bodo postopno uskladili, drugače rečeno, kako bodo v prihodnjih mesecih poračunali razliko. Pozivi so naslovljeni kar na 50 gospodarskih organizacij in na 10 iz negospodarstva. Kolikor hitreje se bo bližal konec leta, tembolj dosledno bodo terjali spoštovanje družbenega dogovora. Vsekakor je pametnejša postopna uskladitev kakor pa skokovita, ki jo bodo delavci težko razumeli.
Stvarno povečanje osebnih dohodkov ima namreč trend upadanja — v letošnjem prvem trimesečju so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 6,7 odstotka, v polletju za 3 odstotke, v primerjavi z lanskim povprečjem pa so stvarno manjši za 4,2 odstotka. V gospodarstvu je padec celo večji kot v družbenih dejavnostih, kjer so letošnje plače precej višje od lanskih.
M. V.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Elektrika se ne bo podražila
Kranj, septembra — Ure smo že premaknili na zimski čas, s 1. oktobrom pa bo spet v veljavi zimska tarifa za obračunavanje porabljene električne energije, kar pomeni, da bo elektrika dražja za polovico. V gospodinjstvih, ki imajo enotarifno merjenje, bo kilovatna ura elektrike stala 52,20 dinarja, pri dvotarifnem merjenju pa bo v času višje, dnevne tarife, veljala 65,22 dinarja, v času nižje, nočne tarife, pa 32,61 dinarja.
Jugoslovanski elektrikarji so zvezni vladi predlagali, naj bi s 1. oktobrom elektriko podražili, vendar pa jim je to zavrnila. Podražitev lahko pričakujemo šele 15. decembra.
IZ DEL0VHIH KOLEKTIVOV
Bili so že časi, ko ni bilo dela
Enaintrideset let je že v Iskri, če prišteje tudi tistih šest let, ko je delala kot pletilja v nekdanjem Špiku, ki ga je prevzela Iskra. Najprej je delala pri ploščatih relejih, celih 22 let je justirala releje, zdaj pa že tri leta povija in pokriva matrike, tuljavice za telefonske centrale v Iskrinem tozdu Elementi na Laborah.
Delo ne izgleda zahtevno. Sedi, še enkrat pregleda vsako tuljavico posebej, če je pravilno narejena, potem pa jo povije v tanek prosojen papir, pokrije s plastičnim pokrovcem in odloži v škatlo. Kot nalašč žensko delo, pri katerem pa moraš biti zbran, spretnih prstov, predvsem pa moraš ob njem »trdno sedeti«. Vsako pohajkovanje, vsaka odsotnost z delovnega meta, znižuje normo in z njo seveda tudi zaslužek. Homarjeva Darinka je ena tistih pridnih delavk, ki vsa leta dokaj visoko presegajo normo. Avgustovsko je presegla za 37 odstotkov, včasih jo več, včasih manj, odvisno je pač od dela.
»Da je le delo,« razmišlja Darinka. »V našem oddelu še nismo stali. Če zmanjka dela pri tvoji mizi, greš pač drugam, kjer te potrebujejo. Nekaj se je, vsaj do zdaj, vedno našlo. Bojimo pa se, da bi tudi pri nas delo obstalo: klasičnih telefonskih central ne delajo več, metaconta se ne prodaja dobro, novosti, ki naj bi spet pognala proizvodnjo v ritem, kot ga je imela nekoč, pa še ni v hiši. Delo je še, pozna pa se že pri osebnih dohodkih. Lani smo z osebnimi dohodki še sledili drugim tozdom, zdaj pa smo že malo zaostali. Posebno velikih naročil ni, mi smo bolj internisti, ki delamo za druge tozde, zato se bo mogoče pri nas še prej ustavilo kot kje drugje. Malo delamo tudi na zalogo, toda ne preveč, saj so zaloge drage.
Oddelek se kar vidno redči, saj jih je šlo v zadnjem letu 18 v pokoj. Vsaka, ki je le imela pogoje zanj, je šla. Meni se bo 35 let dela nabralo aprila in februarja bom že doma. Morda imamo me, starejše,srečo, da lahko gremo, huje bo mlajšim, ki bodo ostale. No, sicer pa smo suha leta, ko ni bilo dela, V Iskri že doživljali. Pred kakšnimi 15 leti je bilo, ko smo v spodnji Iskri delavke pomivale okna in popolnoma očistile delavnice, ker pri relejih ni bilo dela. Pa je prišlo in spet je bilo vse v redu. Upam, da je ta kriza, ki pesti Iskro, trenutna in da bomo našli pot iz krize.«
D. Dolenc
Prihranek stroškov in časa — V tozdu Komunala v kranjskem obrtnem in gradbenem podjetju so minuli teden začeli odvažati odpadke z novim, doma izdelanim avtomobilom. Posebnost novega avtomobila je, da z eno vožnjo odpelje tudi štirikrat več odpadkov kot so jih v Komunali do zdaj s starimi avtomobili in zabojniki. Pri delu je dovolj le voznik brez spremljevalca, saj avto z napravo sam naloži in razloži posodo ter jo spet dostavi na zbirno mesto. V Komunali kranjskega KOG P so nakup takšnega avtomobila načrtovali že lani, letos pa so ga kupili. Avto s šasijo in posebno nadgradnjo je stal ob nakupu 42 milijonov dinarjev (zdaj je že prek 60 milijonov). Posebna posoda za 20 kubičnih metrov odpadkov pa stane od tri do štiri milijone. Zdaj so takšne posode že kupili v kranjski Savi in Planiki, dogovarjajo pa se tudi že z Letališčem, Živili in postopoma naj bi jih nabavile tudi druge delovne organizacije. Zelo primerne bi bile na primer za Krvavec; če bi bila posoda na spodnji postaji žičnice in bi odpadke sproti vozili v dolino, bi jih lahko odvažali vse leto. Avto s šasijo so naredili v mariborskemu Tamu, nadgradnjo in posode pa v Emu v Celju. — A. Z.
Kulturni praznik v Tunjicah
Tunjice — V krajevni skupnosti Tunjice v kamniški občini se že nekaj časa pripravljajo na prireditev, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, in bo za krajane pravi kulturni praznik. Odkrili bodo namreč spomenik domačinu dr. Francu Steletu. Umetnostni zgodovinar dr. Franc Štele je namreč poznan po tem, da je bilo v Sloveniji ohranjenih veliko umetnin. Prostor pri šoli, kjer bodo v nedeljo odkrili spomenik, ki ga je izdelal Stele-tov učenec, akademski kipar Stojan Batič, so urejali v krajevni skupnosti s prostovoljnim delom. Zdaj razmišljajo, da bi po dr. Francu Steletu poimenovali tudi podružnično šolo v Tunjicah. Na nedeljski svečanosti, ki se bo začela pri šoli v Tunjicah ob 14. uri, bo v kulturnem programu poleg tunjiškega okteta, šolarjev in dramskih igralcev nastopil tudi pevski zbor Lira iz Kamnika.
A. Ž.
Po Krvavcem praznujejo
Cerklje — Različne prireditve ob prazniku krajevnih skupnosti pod Krvavcem so se začele v nedeljo, na programu pa bodo še vse do nedelje. Tako bo danes, v torek, ob 17. uri v Cerkljah rokometni turnir, jutri oh isti uri na Spodnjem Brniku sektorska gasilska vaja, ob 18. uri pa na kegljišču pri Jančetu v Srednji vasi kegljanje za pokal krajevnih skupnosti. V četrtek, 1. oktobra, ob 17. uri bo v Cerkljah košarkarski turnir, v petek, ob 16.30 pa tek po ulicah Cerkelj. Osrednje prireditve v okviru skupnega praznovanja pa bodo v soboto, 3. oktobra. Taborniki bodo ob 10. uri odprli tabor in krenili na Šenturško goro. Ob 16. uri bo pri Jančetu v Srednji vasi kegljanje za Oblakov memorial, ob 17.30 pa se bo začel promenadni koncert po ulicah Cerkelj. Uro za tem bodo krajevne skupnosti s krvavškega območja slovesno podpisale samoupravni sporazum o skupnem delovanju, ob 19. uri pa se bo v zadružnem domu začela slovesna akademija. Sledilo bo družabno srečanje, na katerem bo igral novoustanovljeni ansambel Lipa iz Cerkelj. Praznovanje v krajevnih skupnostih pod Krvavcem bodo sklenili v nedeljo, 4. oktobra. Ob 8. uri bodo pri ribniku v Lahovčah tekmovali ribiči, v Poženiku na rolkah in v Cerkljah traktoristi. Ob 14. uri pa se bo začelo proslavljanje v Lahovčah.
A. Ž.
Za rože je treba imeti roko Lojzka Šalej iz Rateč:
Rože moraš imeti rad
nije, pelargonije in še marsikaj drugega je videti na gan-ku, na oknih in na tleh vzdolž vse hiše. Vse en sam cvet, ki ga je res lepo pogledati. Gospodinja Lojzka je zelo ponosna na svoje gomolj ne begonije.
»Vsdj deset let so že stare,« pravi, »in zelo pazim nanje. Jeseni gomolje pospravim na suho, v kartonske škatle in v klet, februarja pa jih dam v žaganje. Vsakih štirinajst dni jih zmočim, da imajo vlago in začno počasi kaliti. Pri nas damo rože pozno ven, ker je tako dolgo v pomlad mrzlo. Šele konec maja jih dam v zemljo. Potem pa cveto vse poletje. Škoda je le, da jih moram jeseni v najlepšem cvetju pospraviti. Da dobro cveto, pomagajo kurjeki. V začetku rože vsak drugi ali tretji dan zalivam s poparjenimi kurjeki, zalitimi z vodo. Pripravim blago gnojno raztopimo. Potem pa jih zalivam le z navadno vodo.«
Da Lojzkina gostilna in njene rože niso kar tako, priča tudi prva nagrada, ki ji jo je za urejenost hiše in gostilne letos prisodilo Turistično društvo Rateče-Planica.
D. Dolenc
Gostišče Šurc v Ratečah je zadnja gostilna v Jugoslaviji, tik pred italijansko mejo. Sem se zatečejo jugoslovanski na-kupovalci v Trbižu, kadar je treba predolgo čakati na meji, pogosti obiskovalci pa so tudi Avstrijci in Italijani. Dobro poznajo gostilno in njeno kuhinjo, posebno pa še prijetno zunanjost hiše. Lojzka ima svojo gostilno vse poletje v rožah. Viseče begonije, gomolj ne bego-
Drugačno praznovanje v Preddvoru
Dom jih je zbližal in povezal
Si!? J^r !' septem£ra - ,Letof smo se odločili, da bomo v krajevni skupnosti praznovali 3. oktober bolj skromno Pa ne zato, ker ne bi bili letos ničesar naredili ali ne bi imeli kaj pokazati. Pac pa smo v koordinacijskem odboru za proslave in prireditve pri krajevni konferenci SZDL ocenili, da bo priložnosti za praznovanja v prihodnje še več,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Zorman. J
Marjan Puhar
Jože Zorman
Marko Bohinec
Delovnih uspehov, ki so jih v zadnjih dveh, treh letih zabeležili v krajevni skupnosti Preddvor v kranjski občini z naselji Preddvor, Breg ob Kokri, Tupaliče, Možjanca, Potoče, Hrib, Nova vas in Mače, ni malo. Spomnimo se mostu in gradnje kanalizacije na Bregu ob Kokri, telefonije v Tupaličah, vodovoda na Možjan-ci, asfaltiranja cest, gradnje avtobusnih postajališč... Največja akcija, o kateri so bili pred leti morda le redki posamezniki prepričani, da bo uspela, pa je bila obnova domala razpadlega Doma družbenopolitičnih organizacij-
»Dom je danes obnovljen in urejen. Veliko truda in pro-stovljnega dela je bilo treba, da nas danes čakata le še ureditev centralnega ogrevanja in gradnja zbiralnice mleka. Za slednjo smo mislili, da jo bomo že uredili, a še nismo uspeli. Ugotavljam, da nas je prav dom, ki ga bomo najbrž preimenovali kar v Dom krajanov, predvsem zbližal. V krajevni skupnosti dokaj
uspešno deluje osem društev. Delavni so gasilci in upokojenci, predvsem pa se je razživela dejavnost kulturno-umetniškega društva, kjer so našli delovno okolje prav mladi iz turističnega društva,« ocenjuje predsednik krajevne konference socialistične zveze Marjan Puhar.
Letos so dokončno uredili okolico doma. S pomočjo Gradbinca
Slavko Prezelj
kli, vendar sodeč po obljubah upamo, da ju bomo uresničili. Sicer pa smo s sodelovanjem domačinov in lastnikov počitniških hišic asfaltirali del poti v Novi vasi, obnovili makadamsko cesto na Možjanco, s prostovoljnim delom domačinov ter z denarjem cestne komunalne skupnosti dobili novo asfaltno prevleko skozi Tupaliče. Po za-
V spomin na 3. oktober, ko je bil med vojno v Mačah pri Preddvoru ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor na levem bregu Save, bo v soboto, 3. oktobra, ob 19. uri v Domu družbenopolitičnih organizacij v Preddvoru slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in organizacij.
in KOGP ter predvsem s prostovoljnim delom so prostor tlakovali. Zgradili pa so tudi že dimnik, saj nameravajo prihodnje leto urediti še centralno ogrevanje.
»Letos smo imeli v programu dve večji akciji, in sicer gradnjo telefonije na Možjanco in javne razsvetljave od gasilskega doma proti blokom. Obe sta se zavle-
slugi vzdrževalca je zdaj tudi drugačen red in izgled na pokopališču, kjer nas že prihodnje leto skupaj s krajevno skupnostjo Bela čaka osrednja akcija. Lotiti se nameravamo gradnje mrliških vežic. To bo velika akcija, za katero že pripravljamo potrebno dokumentacijo. Več pa bomo o tem spregovorili že na novembrski javni razpravi o os-
nutku urbanističnih zasnov ureditvenega območja Preddvora,« je med obiskom pred praznikom povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Zorman.
Sicer pa so v Preddvoru prav zdaj zaradi gradnje novega mostu čez Kokro v Tupaličah nekako odrezani. Pa jih to niti ne moti toliko, saj so si novi most želeli. Bolj so nejevoljni zaradi slabo označenega obvoza.
»Največ pa smo po zaslugi obnovljenega doma dosegli v kudu Matija Valjavec,« pravi predsednik društva Marko Bohinec. »P° dvajsetletnem mrtvilu se danes lahko pohvalimo, da zares dobro delajo tri sekcije. Pred obnovo je delala le folklorna skupina, ki pa je pred dvema letoma za kratek čas zamrla. Kraje; vno skupnost je pred tremi leU kar nekako povezala dramska sekcija s svojo predstavo.Lan« s* je s predstavo, ki jo je režiral Miha Krišelj z Visokega, uvrstila celo na področno tekmovanje. Zdaj, pred četrto sezono, pa čia" ni razmišljajo o predstavi, spevoigri, ki bi jo v celoti pripravil« sami in bi v njej sodelovale vse tri sekcije. Že tretje leto uspešno delujeta tudi moški pevski zbor in pomlajena folklora, ki že tudi redno nastopa. Zdaj pa se kažejo vse večje želje, da bi ustanovili še četrto, in sicer video sekcijo.«
V okviru letošnjega praznovanja bodo novembra pripravili tudi tradicionalno srečanje z nad 75 let starimi krajani. Za praZ' nik bo izšla tudi redna številka krajevnega glasila.
»Dobro pe že nekaj časa sodelujemo tudi s šolo,« pripominja Slavko Prezelj. V krajevni skup" nosti namreč vsako leto razpišemo literarni natečaj o zanimivostih Preddvora. Po štirih letih smo po zaslugi šolarjev že zelo obogatili krajevni arhiv.«
A. Žalar
Gorje imajo možnosti za turizem
Najprej urediti Vintgar
Gorje, septembra — »Večkrat slišimo očitke, da Turistično društvo v Vintgarju kar žanje denar. Nihče pa ne pomisli, da vzdrževanje Vintgarja ni zastonj in da v njem še marsikaj manjka,« pravi predsednik Turističnega društva Gorje, Matevž Bizjak.
Turizem v Gorjah pri Bledu se je začel pred dobrimi devetdesetimi leti, ko so uredili že pred tem odkrito sotesko Vintgar. Danes ima turistično društvo okrog 170 članov, v šoli pa Anica Por skrbi za turistični podmladek.
»Res je, da nas razen urejanja soteske Vintgar čaka tudi še precej drugega dela. Tu je, na primer, tudi Pokljuška luknja, ki bi bila lahko zelo zanimiva. Organizacijsko bomo morali rešiti naloge, ki sodijo pravzaprav v turistično pisarno. Nevzdržno je namreč, da nihče ne ve, koliko gostov je v turističnih sobah v krajevni skupnosti. Res pa je tudi, da bi turizem v Gorjah hitreje in lažje zaživel, če bi bili bolje povezani s telefonom. Gostje težko razumejo, da skoraj noben gostitelj ali lastnik sobe nima telefona,« ugotavlja predsednik društva Matevž Bizjak.
Gorje so turistično najbolj zanimive prav zaradi soteske Vintgar. V zadnjih desetih letih so prizadevni Partizanovi člani obnavljali mostove in ograje in skupaj s člani dru-
Postopoma do asfalta — V krajevni skupnosti Lom pod Storžičem v zadnjih desetih letih na približno osmih kilometrih krajevnih cest niso dobili niti kvadratnega metra asfalta. Zdaj pa kaže, da bodo postopoma vendarle začeli uresničevati dolgoletno potrebo in željo. Zaradi gradnje zajetja in nove elektrarne je bila zgrajena obvoznica skozi novo naselje, ki jo bodo kmalu tudi asfaltirali. Krajani so za asfalt prispevali po 150 tisoč dinarjev. Asfalt bodo še letos položili tudi naprej od mostu. Do konca tega srednjeročnega obdobja pa računajo, da bodo položili asfalt tudi na poldrugem kilometru do odcepa za Potar-
je. Do takrat pa je v programu tudi rekonstrukcija odseka Grah o vse v Potarje. — A. Z-
PISAL I   S T
štva postavili na obeh koncih Vintgarja dve brunarici. Nekdanji vhod na Šumu so zdaj preselili v Podhom, napeljali elektriko in razširili parkirni prostor. Radi bi položili še asfalt in kasneje vsaj del soteske tudi razsvetlili. Tako kot vsako leto so tudi letos Vintgar (kljub hudi zimi) odprli 27. aprila in če bo le vreme, bo soteska odprta do 1. novembra.
A. Ž.
Škofja Loka, septembra — Čeprav se je zdelo, da bodo nove stopnice v »peklu« s Spodnjega na Mestni trg narejen tako rekoč mimogrede, jo je voda nepričakovano zagodla in zavlekla dokončanje del. No, po vseh zapletih so stopnice to poletje vendarle že (skoraj) nared. Gradnjo po skupnem programu financirajo vse štiri loške krajevne skupnosti. — Foto: F. Perdan
Pojasnilo banke
V torkovi številki Gorenjskega glasa 8. septembra ste v rubriki Pritožno knjigo, prosim objavili prispevek V. Beštra, ki je opisal probleme, ki jih je imel v Ljubljanski banki pri zamenjavi bankovcev. K prispevku dajemo naslednje pojasnilo!
Da bi zmanjšali vrste pred bančn.imi okenci, smo se v LB-TemelJTii banki Gorenjske dogovorili, da pri bančnih okencih večjih količin kovancev ne menjamo, ker to opravlja SDK, kar je V. Beštru poznano. K tej odločitvi je pripomogla tudi slaba opremljenost s števnimi stroji in različne vrste kovancev, ki so v obtoku.
Iz članka se ne da ugotoviti, v kateri enoti LB se je primer zgodil in ali je bilo takrat v banki veliko ljudi, Zato je moremo soditi, ali je delavka storila vse, da bi ugodila želji stanke, ali se je le togo držala navodila. Ker banka opravlja finančne storitve za občane in ker v omenjenem primeru ni šlo za zelo veliko količino kovancev, bi delavka le-te lahko zamenjala, če to ne bi zadrževalo ostalih strank.
Prostor v časopisu izkoriščamo tudi za priporočilo obča-
nom, naj se z večjo količino kovancev raje podajo v SDK. Vodja sektorja poslov s prebivalstvom
F. Horvat
Lepi vtisi z Erma-novca
»13. septembra je bil devetnajsti gorenjski planinski zbor na Ermanovcu, ki ga je priredilo Planinsko društvo Sovodenj-Nas šest starejših članic ni zmoglo pet ur hoje. Skrbi in težav nas je rešil Ivko Bergant, g0' spodar Planinskega društva Tržič, ki nas je s kombijem pripeljal do prireditvenega odra. Tako smo bile lahko na srečanju od začetka do konca. Pa š~e lep dan je bil, le kraška burja nam je malo nagajala. Bilo )e zares lepo in za vse to smo dolžne zahvalo tovarišu Bergantu-Videle smo košček naše lepe Slovenije, ki jo drugače lahko vidimo le še po televiziji. SiceT pa smo že dolgoletne članice planincev. Zahvaliti pa se moramo tudi šoferju Cirilu in njegovi ženi Rini, ki sta med potj0 skrbela, da je bila nedelja zares lepa.
Naj živijo dobri ljudje v tem našem lepem gorskem svetu!« Micka,   Anica,   Pepca, Vik& Francka in Greta
Pol stoletja muzejskega društva v Škof j i Loki
MESTO MUZEJ HRANI SVOJO
ZGODOVINO
štoru8 ^k?' septembra — Preselimo se 51 let nazaj, v leto 1936, ko je bila v Škofji Loki obrtno-industrijska razstava. V posebnem probrane5? 'p'/48*8!' zS0<:'ov'no loške obrti. Med primerki so bili najbolj zanimivi cehovski, ki so jih hranili posamezni obrtniki. Profesorju kovini n'» k' jo ta del razstave pripravil, se je tedaj utrdila čudovita misel: umetnine in starine, ki pričajo o bogati preteklosti, zgo-
n razvoju tisočletnega mesta, je treba ohraniti. Najstarejše in najdragocenejše so bile že odtujene Ločanom, prekupčevalci so stegovali roke po tistem, kar je ostalo...
Zapuščina, ki so jo zlasti premožni Ločani še hranili doma, pa je oila vse prej kot neznatna, nepomembna. Nekateri je tudi niso znali prav ceniti, ampak je marsikje zanemarjena, polomljena ležala v najtemnejšem kotu hiše.
France Planina je za veliko idejo navdušil ves profesorski ceh tedanjih loških srednješolskih učite-Uev. Najbolj pa je okužil Pavleta Paznika, kasnejšega dolgoletnega Predsednika muzejskega društva v SkofJi Loki.
Samo leto po obrtno industrijski razstavi se je namreč ob podpori izobražencev, obrtnikov, občinske uPrave in drugih uglednih Loča-nov povilo muzejsko društvo, kate-rega naloga je bila: prvič, da zbere cim več starin in umetnin ter, dru-*lc. da prikliče v življenie mestni
muzej, ki bi skrbel za zbirke in jih širil.
Misel o mestnem muzeju je bila za tiste predvojne čase dokaj drzna. Tedaj so imeli muzeje samo velika mesta. Škofja Loka res ni bila veliko mesto, bila pa je staro, še nepotvorjeno srednjeveško mestece, katerega sodobniki naj bi poznali njegovo preteklost, svoje globoke korenine; poznali in jih karseda neosiromašene predajali v roke naslednikom.
Muzejsko društvo, katerega ustanovni občni zbor je bil 23. julija 1937. leta, je le tri leta kasneje v prostorih rotovža na Mestnem trgu slovesno odprlo muzejsko zbirko. S tem je priklicalo v življenje svoj, loški muzej, ki se je po osvoboditvi preselil v puštalski grad, leta 1959 pa dobil mesto na loškem gradu.
Z ustanovitvijo muzeja pa se muzejsko društvo ni razšlo. Nasprotno, z muzejem je stkalo močno vez, pomagalo je razvijati muzejsko dejavnost tudi v Železnikih in Zireh, med najpomembnejše korake društva pa šteje leto 1954, ko so izšli prvi Loški razgledi. Prav po zaslugi članov muzejskega društva je Škofja Loka 1973. leta »dostojno« praznovala svojo tisočletnico, po njihovi zaslugi so izšle in še izhajajo številne publikacije in vodniki po loškem ozemlju. S svojimi predlogi so tvorno posegli v prenovo Škofje Loke — mesta muzeja, ki seveda še ni končana, pomagali k odprtju dragocene kapucinske knjižnice, skratka, muzejsko društvo je in bo še naprej plemenit člen v kulturni verigi Škofje Loke.
Na  petkovem  občnem zboru,
posvečenem zlatemu jubileju, je predsednik društva Branko Berčič priklical v spomin dogodke in ljudi, ki so pripeljali do ustanovitve muzejskega društva. Njim in kasnejšim najbolj zaslužnim članom društva so ob 50. letnici podelili spominske plakete in diplome. Plakete so med drugim namenili še petim živim od 35 ustanovnih članov: Francetu Planini in Antonu Polencu, ki sta edina prišla, Ti-netu Debeljaku, Ivanu Molinarju in Albertu Homanu. Skupno posmrtno plaketo so izdali na ime najzaslužnejšega, Pavleta Blaznika, njegovi družini. Ob jubileju je povzel besedo tudi France Planina, ki se je spomnil začetkov, v galeriji loškega gradu pa so odprli razstavo o delu društva.
H. Jelovčan
Galerija v Prešernovi hiši
NE BOM OPRALA TEH KRVAVIH MADEŽEV
Jutri, v sredo, 30. septembra, ob 18. uri bodo odprli razstavo del znane umetniške skupine iz Poljanske doline
dob ^r*nJ ~ Skupina Ne bom oprala teh krvavih madežev se je tako v p rerP ko t v slabem proslavila ob letošnjem slovenskem kulturnem udoJ1- U" Takrat je njihov ne/kulturni nastop — po mnenju mnogih spr .z,encev kult(ur)ne proslave v Puštalski kapeli v Škofji Loki -čer>°2 i na ^raneh Gorenjskega glasa močan val polemike, tako ogorka kakor tudi odobravanja.
nj skupina je izvedla nekaj, kar je bilo v nasprotju z nadvse ljubez-snn°' ''"J32110 zamislijo kulture, kakršna ima bolj ali manj samo obča-je .'.Pproirjevalno, zadostitveno vlogo v dokaz, da slovensko ljudstvo ,   živi, saj ima svojo stoletno kulturo, čeprav je ta ponekod zmeraj
1 zaprašena in muzejska. Saj «Y tistem času sem v Prispevku k opredelitvi kulturne krize zapi-Rloh i mora kultura v korak s svojim časom, se pravi tudi v korak z ča i ° kr'zo- V tej krizi kultura namreč ne more biti izvzeta, mogo-bok!^jSamo k°t krizna kultura, ki je »enakopravno vzpostavljena ob družbeni, politični in gospodarski krizi«. In še: »V pogojih global-
ne krize lahko samo permanentna kriza kulture pomeni zdravo kulturo.«
Takratna polemika je nakazovala dve usmeritvi. Kulturni linč in nadaljnje onemogočanje delovanja skupine. Oziroma poskusi, da skupina vendarle ima svoj polnopravni mandat za nadaljevanje svojega dela. Tako so po eni strani skupini prepovedali nastop na letošnjem kresbvanju v Zireh. Tudi ljubljanska revija Mladina se je ubranila njihovih prispevkov za prilogo Mlada pota, pa čeprav so Mlada pota pod trdnim vodstvom »nesmrtnega predsednika foto grupe M, Blaža Ogo-revca«. Afirmativno pa je bila skupina predstavljena v kranjskem mladinskem Napreju in v mariborskih Dialogih.
Kaj nas pri tem lahko vznemirja in skandalizira? Mogoče navidez nekoristna inovativnost v smeri nekega »novega« umetniškega pojmovanja. Če gre pri tem za kakšen greh, je glavni greh na strani sprejemnika, ki »vse ve«, ki je natanko poučen, kaj da kultura je, čeprav odtujena družbi in času, čeprav ukročena in zaradi tega nenevarna in nekoristna.
Replika o gnoju. V naši urbani zavesti je gnoj izključen iz prirod-nega življenjskega kroga. Zato je naše življenje obsojeno na neprirodno in umetno. Gnoj na asfaltu tvori absurd. Pri tem je asfalt tisti, ki v naši zavesti postane absurden in gnoj mogoče tragična prvina našega preteklega znanja. Skupina Ne bom oprala teh krvavih madežev tudi tokrat dopušča različna tolmačenja, tudi nasprotujoča, tudi nestrpna, v svojem že kar konceptualnem vztrajanju pri skrajnostnem razponu znotraj svojega dela in potem našega dojemanja.
Nekaj tega kaže že ime skupine. Nova lepota, ali bolje nova vrednota, ni v odkrivanju izključno »tradicionalno« lepega. Nova vrednota je v zavedanju negativitete (madežev) kot sestavine naše vesti in realnosti, pa tudi estetskega oblikovanja in doživljanja. Je lepota jasnega stališča (ne bom! — iz njegovega imena) in srčne vztrajnosti: madeži preteklosti, zdajšnosti in prihodnosti. Moji in tvoji madeži. Slovenski!
Franci Zagoričnik
^—_ Spored 3. mednarodnega festivala ekoloških in etnoloških filmov
RESNE TEME IN EKSOTIKA
^tttisT      s?Ptemll,ra — Na tretjem mednarodnem festivalu ocenjuje osemindvajset filmov iz trinajstih držav petčlanska mednarodna ^° Jub t' K*. J' predseduje dr. Boris Kuhar. Najmočnejše in najbolj kakovostno je zastopstvo Češkoslovaške, Poljske in Avstralije, medtem ^>ri j.?^.** sodeluje le z dvema filmoma. Ekološki filmi so resni, razmišljujoči, etnološki prikazujejo eksotične predele in ljudstva sveta. Je '"mi so se že odvrteli po sinočni slovesni otvoritvi festivala, katerega pokroviteljica je Iskra Kibernetika, drugi pa se bodo zvrstili
takole.
IJJREK, 29. septembra
*UW 18- uri: Dom v polževi lupini, ZRN (kratka vsebina; nekatere *djave *° v zaPusčenih polževih lupinah); Večni hrast, ČSSR (iz 1je jj/86 hrastovega lesa znajo mojstri narediti odlične sode); Zbira--    ravljinčjih jajčec, Madžarska (nekaterim ljudem predstavlja
PREŠERNOVO PELI V
NEGOTINU
Povak-] ^s*" akademski zbor, ki ga vodi Tomaž Taganel, je na Vn0 **p Zveze kulturnih organizacij Slovenije po 11 letih pono-kj jcTJ^,e*oval na medrepubliški prireditvi Mokranjčevi dnevi, Mofc. a v tednu do 18. septembra v rojstnem mestu Stevana kran-a.nica- Na zborovski prireditvi v petek zvečer je poleg
VaN M88 zbora Pel° še šest drugih: HOR DEVOJAKA STE-Zbop.^-O^^NJAC iz Zaječarja (Nada Malenovič) ter mešani PoviJ\ t? STANKO DRAGOJEVIĆ iz Titograda (Radovan Pa-TAr '^BRAĆA BARYX iz Beograda (Dejan Savić), KUD PE-Vlrj vranić iz Zadra (Antun Dolički), JOSIF MARINKO-le (Li, ^"Janina (Slobodan Bursač) in STIV NAYMOV iz Bito-
JUbornir Trifunovski). ^*^tW|<^e^u Je s ta^° široko zasnovano medrepubliško pri-fioVrio^0, ki je bila že 22. po vrsti, uspelo razširiti, utrditi in po-oberjo P°Uaariti pomembnost in vrednost Mokranjčevih del, d.°v- j?1 Pa približati tudi zborovsko ustvarjalnost drugih narodi asti v tem drugem smislu je dal pomemben prispevek tu-'kužh^k' ZD°r, ki je zastopal Slovenijo. Sicer pa v tako odlični
v i m      ^asuupai oiuvtJinju. oiv-ci pa v iumj uuui 111
Prek lfin 0t sta zbora iz Zadra, še zlasti pa izZrenjanina s ko 2a_.? Pevci, naši pevci nikakor niso imeli lahke naloge. Lah-^radf'-i6"1' da so se karseda potrudili in to kljub utrujenosti
^,aja.r!Sk°raJ celodnevnega potovanja v neznosni vročini z do ^aor* lm m oeklimatiziranim avtobusom, ki je le s težavo pre g°val klance.
j^Žava 6kakor pa je prireditev kljub nekaterim organizacijskim L^ni/*1 • presenotila po svoji izvajalski kvaliteti, zlasti ^alhi evin del, saJ smo ta večer slišali nekaj glasovno in i
Mo-
^fpref08-8^611'^ m izdelanih, skratka nepozabno odličnih in-^C1J' k* bi jih z veseljem privoščil v posluh in poduk to*U     0rov°djem oziroma dirigentom, ki jim je Mokranjac
Miha Plajbes
zbiranje mravljinčjih jajčec običajen vir zaslužka); Planina Rosario, Kuba (UNESCO jo je proglasil za nacionalni park biosfere).
Ob 20. uri; Na poti k zdravju, Avstralija (Aboriginale so v zadnjih desetletjih zdesetkale bolezni, ki so jih mednje prinesli beli priseljenci); Černobilska jesen, Danska (černobilska katastrofa bo imela izjemno velike posledice na Laponskem in na tamkajšnjem življenju).
sreda, 30. septembra
Ob 18. uri; Uluru - zgodba Anangov, Avstralija (resnična pripoved o pokrajini, gori in plemenu Lluru); Petsto metrov pod Inowroc-lawom, Poljska (leta 1985 je voda poplavila rudnik soli blizu Inow-roclawa ter ogrozila obstoj mesta); Nov sistem odpepeljevanja, Jugoslavija (prikaz novega sistema v TE Šoštanj za izboljšanje ekoloških pogojev Šaleške doline).
Ob 20. uri: Pojoča harfa, Belgija (zdravljenjemtradicionalna medicina v Rwandi); Ekološko opazovanje, ČSSR (zapis o spremembah v naravi zaradi sodobne civilizacije); Trenutki večnosti, Indija (prikazuje lakshadweepeško otočje na najjužnejšem delu države).
Četrtek, i. oktobra
Ob 18. uri: Oživljanje mrtvih voda, ČSSR (o uporabi novih tehnologij pri raziskavi in izboljšavi kakovosti vode); Mama, kako se napiše Gorbačov, Avstralija (sledimo enajstletnemu Eamonu Burku v njegovi kampaniji proti jedrskemu orožju); Obnavljanje ribjega zaroda, Romunija (poskusi znanstvenikov pri obnovi postrvinega zaroda v nekaterih jezerih); Iskanje čebel, Madžarska (iskanje čebel je zagonetno opravilo, ki ga obvladajo samo nekateri).
Ob 20. uri: Norina Namibija, ZRN (prikaz dežele, ljudi in politike skozi oči šolane Namibijke); Nevarnosti življenja, ČSSR (prikazuje negativne posledice industrije v pokrajini); Lile, Jugoslavija (sredi poletja prižigajo domačini po planinah Golije ogenj, s katerim naj bi odgnali hudobne duhove); Žveplo in Poljska (film poskuša obje-, ktivno predstaviti problem pridobivanja žvepla, njegov vpliv na okolico in prebivalce).
PETEK, 2. oktobra
Ob 18. uri: Sistemi ekološkega ravnovesja, ČSSR (kako pomembno je ekološko ravnovesje in izdelava sistemov, ki to ravnovesje omogočajo); Gnezda kožokrilcev, ZRN (lastnosti, gnezda, navade kožokrilcev); Kultura in napredek, Indija (filmska slika o življenjskih navadah in kulturi Sikkimov in o njihovi zgodovini).
Ob 20. uri: slavnostni konec festivala in švedski film Ljudstvo Inughujev (srečanje z Inughiji, arktičnimi Eskimi, ki živijo med preteklostjo in prihodnostjo, v svetu kontrastov).
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — Jutri, v sredo, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču prva premiera v novi sezoni, in sicer Petra Shafferja Črna komedija.
V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava Začetki otroške likovnosti. V galeriji Mestne hiše so predstavljena grafična dela iz galerijskih zbirk Gorenjskega muzeja. BOH. BISTRICA — V osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja je do srede oktobra odprta razstava razglednic in fotografij Gorenjski kraji in ljudje pred prvo svetovno vojno.
BLED — V Festivalni dvorani bo 1. in 2. oktobra posvetovanje slovenskih knjižničarjev na temo Vloga knjižnic pri posredovanju znanja.
JESENICE — Samo še jutri so v razstavnem salonu Dolika na ogled slike udeležencev planinske slikarske kolonije Vrata '87. V galeriji Kosove graščine razstavlja akvarele in grafike Stane Zerko.
MEDVODE — V tovarni Donit so razstavljena dela z extempora '87.
TRŽlC — Danes ob 10. uri v paviljonu NOB odpirajo razstavo likovnih del učencev osnovne šole Kokrški odred Križe. ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja na gradu so odprte vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 17. ure. KAMNIK — V razstavišču Veronika samo še jutri razstavlja akvarelne utrinke Aladin Lanc.
RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akademski grafik Črtomir Frelih.
DUPLICA — V Stolovem Interieru na Duplici je odprta razstava fotografij Dragana Arriglerja.
POVABILO NA RAZSTAVO
Jesenice, 28. septembra — Jeseniški foto klub Andrej Pre-šern prireja 13. novembra osmo medklubsko razstavo fotografije Človek in jeklo. Za razstavo sprejemajo samo črno-bele fotografije, ki prikazujejo izdelavo, predelavo in uporabo jekla in jeklenih izdelkov, niso pa še bile prikazane na razstavi Človek in jeklo. Vsak avtor lahko sodeluje z največ šestimi fotografijami. Fotografije bo ocenila tričlanska žirija. Otvoritev osme medklubske razstave fotografije Človek in jeklo bo v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah 13. novembra ob 18. uri. Najboljše fotografije bodo nagrajene s plaketami Železar.
Fotografije sprejema Foto klub Andrej Prešern, p.p. 68, Jesenice, najkasneje do 13. oktobra.— A. Kerštan
Kranjska kulturna dejavnost
KADAR POMANKANJE DENARJA NI OVIRA
Center za filmsko, video, fotografsko, grafsko, glasbeno in likovno umetnost
Kranj, 27. septembra — Obiskovalci, ki so zahajali v galerijo Novo v kletnih prostorih Delavskega doma v Kranju, bi bili nemalo presenečeni, če bi se sedaj odpravili na obisk v iste prostore. Vanje se je namreč naselil Carnium, Center za filmsko, video, fotografsko, graf sko, glasbeno in likovno umetnost Kranj, znotraj Carniuma delujeta Video Eva in Studio Kruh. To pa je seveda šele začetek presenečenja. In zakaj?
Ljudje, ki združujejo svoje ljubiteljsko delo pod naslovom Carnium, so sklenili, kljub pomanjkanju sredstev (lahko bi dejali, da so na pozitivni ničli), prenoviti in prirediti prostor za svojo raznolično dejavnost. Izkoristili so ves stari material, ki so ga imeli, pošteno pljunili v roke in se dobesedno vrgli v delo. Začeli so pred dobrim mesecem in rezultati so presenetljivi. Prejšnja dvorana ni bila funkcionalna. V sedanji, ki bo imela 68 sedežev, so kabine za simultano prevajanje, režijo, kinooperatersko delo, oder, na katerem še stoji televizija, a jo bo kmalu zamenjal večji ekran za video projekcije. Oder bo uporaben za predstave raznih gledaliških skupin. Kot pravi Andrej Šetina, vodja Carniuma, bi lahko na ta način pripeljali v Kranj večino predstav, ki jih sedaj ponuja Cankarjev dom v Ljubljani. Gledališče Anne Monro je že ponudilo sodelovanje.
S svojo dejavnostjo skuša Carnium zapolniti »prazen prostor nedogajanja« v Kranju. Z zelo pestrim programom, ki ga pripravljajo, jim bo to lahko uspelo. V njihovem programu lahko vsak poišče nekaj zase. f
Ob sredah načrtujejo kino predstave s starejšimi dobrimi filmi, ki jih v kinodvoranah ni več. Program petkov in sobot že teče. Obiskovalci si lahko ogledajo video posnetke najnovejših filmov, ki jih v kinodvoranah še nekaj časa ne bo. V programu za oktober so francoska drama Betty blue (37,2°C), ameriški western Sil-verado in angleški znanstvenofantastični film Odiseja 2001.
Program ni komercialen, je kvaliteten in ima to veliko prednost, da ga izbirajo gledalci sami. Zanimanje za predstave narašča. Februarja, ko so začeli, je bil obisk bolj skromen, saj je bila ta vrsta dejavnosti za Kranj nekaj popolnoma novega. Ljudje so se pač morali odločiti, ali raje hodijo v kino, sedijo doma pred TV ali pa pridejo v Video Eva.
»Treba booštevilčiti sedeže, do zdaj pa to ni bilo potrebno. Največji problem so trenutno stoli, ki jih je premalo, njihov nakup pa je precejšen strošek«. V Carniumu bodo predvajali tudi filme tujih kulturnih centrov. V goste bodo povabili režiserje, na prime Makavejeva in Zafranoviča. Po ogledu njihovih filmov se bodo obiskovalci lahko tudi pogovarjali z njimi. Načrtovani so glasbeni tematski večeri z video posnetki, diapotopisi z razgovori, okrogle mize.
Da so carniumei ustvarili vse sami, z lastnim delom, priča tudi podatek, da so jim dosedaj z denarnimi sredstvi in gradbenim materialom pomagale le tri delovne organizacije: Gradbinec, Tekstilindus in Gorenjski glas. Vsi drugi si očitno zatiskajo ušesa. Carnium se financira le s klubsko članarino. Če si član tega kluba, si lahko za članarino ogledaš po lastni izbiri pet filmov. Pomagajo si z izposojo video posnetkov in tako dvigajo finančno oseko.
Taka vrsta dejavnosti, ki jo razvija Carnium, je našemu pustemu Kranju res potrebna (pustemu v smislu kulturnega dogajanja). Na to bi lahko mislile tudi delovne organizacije v Kranju, ki so si do sedaj zatiskale ušesa. Če bi vsaka od njih prispevala sredstva le za nekaj stolov, ne bi šla v stečaj, Carnium pa bi imel stolov čez glavo! Mojca Peternelj
PO SKLEPU SVETA ZA RAZVOJ OBJAVLJA KULTURNA SKUPNOST KRANJ
RAZPIS za individualne kulturne programe
Kulturni ustvarjalci, ki želijo s svojim programom obogatiti kulturno ponudbo Kranja, naj svoje programe (na kratko predstavljene in finančno ovrednotene) oddajo do 10. oktobra 1987 Kulturni skupnosti Kranj, Poštna 3, kjer lahko dobijo tudi vse informacije o razpisu.
GLAS 6. STRAN
ZANIMIVOSTI
TOREK, 29. SEPTEMBRAJ987
Dr. Miha Potočnik praznuje 80-letnico
V gorah so bili prijatelji, v gorah sem bil srečen
Ljubljana, 28. septembra — Dr. Miha Potočnik, zgled in vzor vsem slovenskim planincem, pokončen in pošten steber slovenskega planinstva, se najraje spominja predvojnih let, ko je s planinskimi tovariši in iskrenimi prijatelji v gorah doživljal najsrečnejše trenutke. V zlati navezi z dr. Stankom Tominškom in Jožetom Čopom so preplezali mnoge prvenstvene smeri. Je vnet zagovornik varstva narave, dolgoletni predsednik Planinske zveze in zdaj njen častni član. Še vedno se v hribih rad srečuje s prijatelji. »Nikoli nisem nič mislil, zakaj hodim, jaz sem v gore kar šel.«
Dr. Miha Potočnik praznuje danes, 29. septembra, življenjski jubilej — 80-letnico.
Dr. Miha Potočnik je neločljivo povezan z razvojem in vzponom našega planinstva in zlasti alpinizma, ki mu je pred vojno s svojimi soplezalci in gorskimi tovariši dal neizbris-ljiv pečat s številnimi vzponi. Po vojni se je v dolini predano posvetil planinski organizaciji, gorski reševalni službi in alpinizmu. Iz predvojnega odbornika Slovenskega planinskega društva je leta 1952 postal načelnik komisije za gorsko reševalno službo in bil leta 1965 izvoljen za predsednika Planinske zveze Slovenije. Nadaljnjih štirinajst let je bil njen odličen predsednik in še danes slovenski planinci radi prisluhnejo njegovim nasvetom, njegovi preudarni, kleni in pošteni besedi ter občudujejo postavnega in pokončnega moža, ki ga še vedno srečujejo v gorah.
dejal: 'Miha, spet si imel roke v žepu!' A je vedno dal kakšen groš, da smo cenzlce kupili in cigarete, ki smo jih potem skrivaj na večernicah poskušali kaditi.«'
Hodili ste v kranjsko gimnazijo.
»V osmo gimnazijo je hodil moj brat, tam sta bila tudi dr. France Planina in dr. Jože Hafner. Študentje so začeli hoditi v gore in jaz z njimi, največ po Julijcih in Kamniških planinah. Po študentskih letih sem bil v pripravniški službi, najprej na sodišču v Kranjski gori in Ljubljani, potem pa v pisarni dr. Aleoa Stanovnika na Jesenicah, kjer sem delal kot advokatski koncipient. Vedno bolj smo zahajali v hribe, kjer sem se leta 1923 prvič srečal tudi s Čopovim Jožem.«
»In začelo se je trajno planinsko prijateljstvo, zlata naveza?
»Z Jožetom Hafnerjem sva se na poti s Stola na Golico namenila oglasiti pri Jerci, Čopovi sestri in oskrbnici v Kadilni-kovi koči na Golici. Z Jožem, krepkim nosačem, sva se srečala na poti. Prve Joževe besede, namenjene seveda nama, so bile: 'Kam pa gresta, fantka?' Kasneje, v koči, je Jože obljubil, da me bo peljal na plezarijo in mnogo kasneje me tudi je, v Špik, ko je bila obenem tudi reševalna akcija. Zlata naveza? Tako so nas, dr. Stanka Tominška, Joža Čopa in mene, krstili leta 1958, ko sva bila s Stankom odlikovana z zlatim plezalskim častnim znakom.«
»Gore poravnajo tudi velike razlike, komplekse, če hočete. Rojen na revnem podeželju, na pol kmečkem, na pol delavskem, sem se med meščani počutil kar ogroženega. Zato sem povsod iskal le prijateljskega ozračja. Brisalo je nelogodnost, ki sem jo kot podeželan prinesel v gimnazijski Kranj, na vseučilišče v Ljubljano... Največ res mojega, največ mojih predstav o prijateljih, o sproščenosti je bilo v hribih. Še danes se natanko spominjam, kako me je bilo strah, če nisem poznal mestnih družabnih pravil in iger, ko sem, denimo, sedel s Pavlo Jesihovo v elitni kavarni Zvezda...« (Zlata naveza, 1985)
Trigiav pred nosom, Karavanke pa na dvorišču
Dr. Miha Potočnik, 18. septembra letos ste bili na Triglavu. Peš?
»Peš, kako pa! Šel sem z Rudnega polja.dase malo sprehodim, da grem spet malo gor.«
Kako to, da ste pri teh letih še tako trdni? Najbrž niste nikoli kadili?
»Kje pa! Včasih sem bil strasten kadilec, ena škatlica cigaret na dan je bila premalo. Ko pa sem pri reševalni akciji na Triglavu staknil pljučnico, sem bil hudo bolan. Nato sem še nekaj časa nosil škatlico cigaret v žepu, a prižgal nisem več.«
Planinci vas srečujejo tudi drugje, ne le na Triglavu. Kam danes najraje hodite?
»Še hodim po hribih, še. Na Porezen, zlasti na zimski pohod, na Blegoš, Ratitovec, Storžič, Snežnik. Rad se srečujem s prijatelji, s katerimi me vežejo partizanski spomini.«
Dr. Miha Potočnik, zakaj hodite v gore?
»Nikoli nisem nič mislil, zakaj hodim, jaz sem kar 'šu'. V hribih sem doma. Če je človek doma na Belci, ima Triglav pred nosom, Karavanke pa na dvorišču. Imel sem dobre prijatelje, skalaše, s katerimi sem se družil po študiju in delu.«
»Kam pa gresta,
fantka?«
Kako se spominjate Jakoba Aljaža? Kaj je imel res daljnogled kar na oknu pritrjen in obrnjen na Triglav?
»Res. Če smo bili otroci na Triglavu, mi je naslednji dan
»Šranga« v steni
Kakšna je bila vaša prva plezalna tura?
»Potem, ko sem doživel ple-zalski krst v Špiku, se je na Planiki možila Grmova Frani-ca. Če je bila ohcet, potem ni smela miniti brez naju, Joža in mene. Mahnila sva jo čez Severno, po Slovenski. Tedaj je ta smer ponujala še vrsto neznank, a srečno smo prišli na Planiko — bil je tudi Jože Hafner — z debelim kravjim zvoncem na hrbtu, ki naj bi bil za poročno darilo. Po letu 1927 smo resno začeli s plezarijo. V Julijskih Alpah in drugod smo preplezali precej prvenstvenih smeri.«
»Čas administativnega socializma Jožu Čopu ni bil posebno všeč. Nekoč, ko je že kot upokojenec srečal pred tovarno precej debelušnega direktorja Železarne je na vprašanje: »No Joža, kako je?« hudomušno pomežiknil na direktorjev trebuh in rekel: »Ja, ja, nekaterim gre socializem na špeh, drugim pa na živce!« (Zlata naveza, 1985)
nistrstvo za komunalne zadeve v Ljubljano.«
Bili ste poslanec, tajnik ljudske skupščine, izvoljeni ste bili za sodnika ustavnega sodišča, bili ste svetovalec v republiški skupščini. A nikdar niste pozabili na naravo, saj ste se iskreno prizadevali tudi za Triglavski narodni park in bili dolga leta tudi predsednik skupščine Triglavskega narodnega parka.
Pustite me pri miru, hočem v gore
»Bilo je takole: prizadevanja za varstvo narave izhajajo že iz let po vojni, ko je bila direktorica Zavoda za spomeniško varstvo dr. Angela Piskernik. Za ekologijo se je zavzemal Slavko Smolej, fotograf z Jesenic. Triglavski narodni park pa ima začetke že v pogodbi o parku v dolini Sedmerih jezer iz leta 1924, pogodbi, sklenjeni med muzejskim društvom, gozdnim gospodarstvom in slovenskim planinskim društvom. Ta pogodba je potekla leta 1944, 1961. leta pa je republiška skupščina sprejemala odlok o zavarovanju doline Sedmerih triglavskih jezer kot naravnem parku. Zdaj imamo zakon o Triglavskem narodnem parku; zakon pravi, da se morajo glavni posegi v naravo opraviti le pod gozdno mejo.
Dr. Miha Potočnik, po vojni vam je veliko moči in časa vzelo prav »dolinsko« delo: spodbujali ste alpiniste, ki so se udeležili številnih uspešnih odprav, reševali razna vprašanja v planinski zvezi, reševalni službi, parku... V Zlati navezi pravite, kako ste bili včasih vsega siti...
»Včasih mi je bilo, da bi nekje na vrhu zavpil: 'Pustite me pri miru, rad bi bil rešen vseh teh sej, hočem v gore! Plezal bi rad!' «
Zares je škoda, da niste svojih bogatih izkušenj in zanimivih doživetij skrbno popisali v knjigi.
»Za mnoge reči nikoli nisem imel časa, da bi jih zapisal.. Morda sem postal bolj kritičen, pa spoznal sem, da mi ne gre več tako od rok, kot mi je šlo pred vojno. Kdo bi vedel zakaj! Uspelo mi je nekaj male-
»Vsaka generacija oblikuje svojo lastno podobo. Tako tudi ta, od katere se poslavljam. Nadloga starosti je to, da govorimo, kako da je včasih bil'», naloga pa je, da mladih ne oviramo pri delu in da jim gremo v pravem času s poti.« (Zlata naveza, 1985)
Dr. Miha Potočnik, s Hil-do ste se poročili na Kredarici.
»Leta 1940, da. Na Triglavu je bilo do zdaj šestnajst porok. Takrat je bilo kar lepo, šranga-li so sredi stene, na belem prtu je bil Štefan vina, pa narezek in planike. Cela svatovska druščina je šla po Triglavski steni na najino ohcet pod Triglavom.«
Potem so se začela vojna leta in delavna povojna leta.
»Vojne strahote sem občutil v Begunjah, v Dachavu, avgusta leta 1944 sem šel v partizane in postal član pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko na Blegošu in v Davči. Po vojni mi je Franc Leskošek-Luka dejal: 'Zdaj boš pa direktor Železarne.' Dediščina v Železarni je bila žalostna, delali smo noč in dan, na petek in svetek, vsi smo bili kot eden. Tedaj ni bilo *nsa za hribe. Ko se i° nekako i   dilo, so me prestavili na mi-
ga, pa še to, če so me priganjali.« (dr. Miha Potočnik govori v knjigi Marjana Krišlja Zlata naveza, v knjigi Srečanja z gorami in v knjigi treh avtorjev Triglav — gora in simbol. » Tudi v knjigi Srečanja z gorami mi je pomagal prof. Tine Orel, zato je knjiga bolj njegova zasluga kot moja. To knjigo zmerom nosim s seboj, v srcu, misleč, da je treba še kakšen spomin pripisati... Življenje ni nikdar do svojih globin spoznavno, zmeraj skrivnostno, tudi v teh rečeh. Tedaj šele sem prijel za pero, ko je bila dvestoletnica prvega vzpona na Triglav. Tedaj šele me je prevzelo nekaj mišljenj o Steni, napisal sem, kar sem pač zmogel s svojo roko, peresom in voljo. To je vse...«
Dr. Miha Potočnik, ob življenjskem jubileju iskrene čestitke in še veliko zdravih let!
D. Sedej
Nezaslišano ravnanje z invalidom v jeseniški Klavnici
Ce Vito ne uboga, ga pretepejo
Jesenice, 28. septembra — Vito Kopitar, invalid, ki je že devetnajst let zaposlen v jeseniški Klavnici, ne upa v službo, ker ga zvlečejo v garderobo in pretepejo. Jeseniški sindikat: »Grozno je, ker tako ravnajo z invalidom, ki se kot težak sam preživlja, zato bomo skrbnici nudili vso pomoč.«
Veliko Jeseničanov dobro pozna Vita Kopitarja, ki iz dostavnega avtomobila jeseniške Klavnice vsak dan prenaša meso v jeseniške mesnice. Vito ni ravno visoke postave, je pa močan — saj pri najbolj težaških mesarskih in klavniških delih tudi mora biti. Pred devetnajstimi leti, ko je prišel iz kamnogoriškega zavoda, se je zaposlil v Klavnici. Je eden redkih 70-odstotnih invalidov, ki se tako dolgo pošteno preživlja s težaškim delom. Res je Vito včasih tudi malo svojeglav in trmast, res mu invalidnost ne dopušča, da bi lahko obvladal nekatere življenjske stvari (ne ve, denimo, koliko drobiža mu morajo vrniti od bankovca za tisoč dinarjev, če kupuje v trgovini). Vendar ima Vito skrbnico, ki skrbi zanj, mu pere in kuha.
»Pozorna sem postala šele tedaj, ko so se po devetnajstih letih službe kar nenadoma začeli
vrstiti na njegovem plačilnem listku »plavi«, se pravi neupravičeni izostanki z dela,« pravi skrbnica Darja Svenšek. »Kako je to mogoče? Ko sem šla na dopust, sem poskrbela za kosilo in dejali so, da je redno hodil, nikdar ni bil vinjen, bil je povsem miren. Odgovoriti mi ni hotel ničesar, ko pa sem ga pozorno ogledovala, sem opazila, da je po obrazu ves moder. Nazadnje se je le izkazalo, da se boji iti na »šiht«...
Vita torej pretepajo!
Bila sem na sestanku disciplinske komisije v Klavnici. Očitno je postalo, da ga ne marajo več, da so mu za sleherno zamudo pisali izostanek in da ga na vsak način hočejo spraviti ob delo. Nihče, ponavljam, nihče ni rekel zanj nobene besede, čeprav sem prepričana, da vsi vedo: če Vito ne uboga, ga njegov predpostavljeni (in obenem predsednik sindikata!?) pretepe!
Na seji ie Vito na vztrajno in dosledno prigovarjanje pravnice, naj vendarle pove, kam ga Je predpostavljeni, ki ga je za lase povlekel v garderobo, udaril, vendarle preplašeno pokazal na lice: »Tu«...
Pretresena in ogorčena sem potrkala na vrata jeseniških sindikatov, saj mi je bilo končno jasno, da se boji v službo zato, ker je tepen. Prosila sem za pomoč, saj Vita v Klavnici razen razu-mevajočega voznika Branka prav res nihče ne mara. Še dopust, ki sem ga pravočasno najavila, so mu spremenili v neupravičene izostanke.«
Kaj pravi predsednik jeseniških sindikatov Marjan Drolc?
»Skrbnici bomo nudili vso pomoč, ker smo nad tem resnično zgroženi. Kakšni so medčloveški odnosi v Klavnici, kje je njihova vest, morala, saj so za pretepanje vedeli vsi, tudi — lti predvsem — vodilni? Nezaslišano je, da tako ravnanje z invalidom, ki devetnajst let za skromen zaslužek — deset milijon°v na mesec — opravlja najbolj *e" žaška in umazana dela!«
D. Sedej
Turistični nagelj prizadevnim planincem
Obnovili so eno najlepših
poti v Julijcih
Ves mesec, od 23. julija do 22. avgusta letos, sta ekipi planinskih društev Radovljica in Ljubljana — \ „. j tica urejali znano planinsko pot Vršič — Prisojnik — Mlinarica — sedlo Planja pod Razorjem — fSfVij. podi. Od Pogačnikovega doma do vrha Prisojnika so napeli prek 600 m žične vrvi in zabili prek 600 k* nov. Prav zato je komisija za poti pri Planinski zvezi Slovenije v nedeljo, 13. septembra, prejela turi čni nagelj.
Tole je ekipa vrlih fantov Planinskega društva Radovljica, ki je urejala pot od Križkih podov na Prisojnik: od leve proti desni sede Matjaž Dijak, Srećo Gosnik, načelnik Tone Tomše, Zoran črmelj, Bogomir Vnučec in Jure Er-
Če ne bi bilo vrlih planincev, markacistov in gorskih reševalcev, ki skoraj ves prosti čas žrtvujejo za planine, za urejene poti, da bodo imeli varno stopnjo tudi tisti, ki v strmi planinski stezi niso najbolj doma, ki jim že malce zrahljana žična vrv omaja še tako trdno planinsko samozavest, bi bilo v gorah drugače. Pot s Križkih podov na Prisojnik preko sedla Planja in Mlinarice je ena najlepših v Julijcih in tudi zelo zahtevna. Že dolgo ni bila obnovljena, zrahljani so bili klini in vrvi, večino jih je bilo treba zabiti in pritrditi povsem na novo. Zahtevna in težka dela so trajala ves mesec. .
»Radovljičani smo prinesli strojno opremo,« pripoveduje markacist Planinskega društva Radovljica Srečko Polanc,« agregat, vrtalke, žage za železo, stroje za dolbljenje, 60 m jeklene vrvi in 30 klinov. Delati smo začeli na sedlu Planja. Naša ekipa je štela sedem članov. Najprej smo delali deset dni — popravili smo pot s sedla Planja v Mlinarico. V tem času smo spali na Križkih podih, nazadnje, ko je bila pot že predolga, saj smo imeli do delovišča po uro in pol, pa nam je helikopter LM na sedlo pripeljal šotore, jekleno vrv in kline. Za nami je delo prevzela ekipa planicev Ljubljana — Matica, po tednu dni se je ljubljanski ekipi znova pridružila ekipa Planinskega društva Radovljica, nekaj ljudi pa je dala tudi PTT Ljubljana.
Nekaj dni je bilo vreme zelo slabo. Zametel nas je celo sneg, vse poti so bile ledene in veliko požrt-vovanja je bilo treba, da smo kljub vsemu vztrajali pri delu. Naj za primer, kakšne težave smo morali premagovati, povem, da smo 27. julija, ko nas je zametla ledena brozga, od Pogačnikovega doma do sedla Planja, za kar običajno rabimo le 50 minut, potrebovali tri ure; pa smo dobri hodci in plezalci. Vsak dan smo morali premagovati tudi po 700 m višinske razlike, kar sicer za lepo vreme ni nič hudega, v slabem pa je tudi zelo nevarno, saj so prav te poti najbolj zračne, kot pravimo prepad-nim stenam.«
Še enkrat se je potrdilo, da se v planinah le z dobrim sodelovanjem društev lahko opravijo večja dela. Planinski društvi Radovljica in Ljubljana — Matica sta, kaže, lep zgled. Planinci sami pa so veseli pomoči, ki jim jo je pri tem delu nudila Planinska zveza Slovenije. Nakupila jim je več drage uvožene opreme, kot so plezalni pasovi, varovalne čelade, karabini, vrvi in podobno, za katero pri
Ne le, da morajo markacisti vsak dan premagovati višinske razlike, na svojih delovnih poteh so tudi otovorjeni s stroji, vrvmi, klini, posodami goriva dobnim. — Slike: Srečo Polanc
vel*« tež*0 in P°"
Markacist Srećo Gosnik vrta luknjo, da bo pritrdi' na poti z Mlinarice na sedlo Planja.
društvih ni denarja. Svojim skalnatim PoteI!lvs-bodo v prihodnje posvetili s še večjo vnemo-ležni pa so tudi enoti LM, ki jim je, kot že to ^ krat, tudi tokrat priskočila na pomoč s helikoP jem.
pf''
Za turistični nagelj pa tem srčnim fantom v srčne čestitke!
D. Dole**
Kamp Šobec
Tri desetletja uspešnega dela
Lesce, 23. septembra - Kamp Šobec po svoji urejenosti, čistosti, pestri f^j^f^j: sti delavcev že nekaj let slovi kot naš najboljši kamp. Številna priznanja, ki jih dobiva, p« so jasiuga požrtvovalnega dela, zagnanosti pa tudi sposobnost, članov J^^g/"^ Lesce. Letos jim je uspelo zgraditi novo recepcijo, pet teniskih igrisc, otroško ignsce, tabli s turističnimi zanimivostmi, izboljšali in okrepili pa so tudi telefonijo.
Elektronska tabla s panoramo Gorenjske omogoča, da gostje s pritiskom na gumb izvedo, kje je kaj zanimivega.
osemnajst, opravi na leto najmanj šestdeset ur prostovoljnega dela, nekateri pa tudi do petsto. Razen simboličnih nagrad ne dobi za to nikakršnega plačila, ko sprejme funkcijo, pa ve, da ima beseda društva v kraju veliko težo. Turistično društvo v Lescah vsako leto organizira tekmovanje v ureje-nju hiš in vrtov, finančno pa podpre marsikatero akcijo v kraju, od komunalnih do športnih. Močno je povezano tudi z društvi, vse pa temelji na načelu daj-dam. Člani športnega
VQ Va' sodobno opremljena recepcija, pet teniških igrišč, no-otroško igrišče so le najpomembnejše pridobitve, s kateri-se ponašajo v kampu od letošnjega maja naprej.
Biti Leščan pomeni biti tudi član turističnega društva. V ^jem je polovica krajanov, zato je lesko turistično društvo jjajvečje v Sloveniji. »V našem društvu so skoraj vsi krajani, ki lahko hodijo,« pravi malo šaljivo predsednik Zlato Kav-c,č. Vendar pa njihovo delo še zdaleč ni šala, saj kljub težkim časom našega gospodarstva in tudi turizma dobro delajo. V kampu sta poleg upravnice Marjete Vizovišek zaposleni le se dve delavki, poleti jim priskoči na pomoč okrog štirideset pogodbenih delavcev, veliko prostega časa pa delu kam-Pa namenijo tudi člani uprav-
nega in nadzornega odbora ter predsedstva, ki se sestaja vsak ponedeljek.
»Na naših sestankih ne poznamo nesklepčnosti, celo več, povprečna udeležba na sestankih je več kot devetdesetod-stotna. Član lahko manjka enkrat, morda dvakrat, ko pa ga ni tretjič, mu jasno povemo, da ga ne potrebujemo več. Besed »ne morem« nihče ne uporablja, saj se zaveda, da ga čaka posmeh. Čeprav smo prijatelji in dobri sodelavci, pa vemo, da je edino merilo uspešnosti posameznika njegovo delo,« pravi Zlato Kavčič. »Vsak član upravnega odbora, teh pa je
Vremenska hišica je dobrodošel pripomoček na poti
društva, gasilci, člani RK, godbe na pihala in še marsikdo pomagajo pri pomladanskem čiščenju in urejanju kampa, med sezono pa skrbijo za kulturno in športno dejavnost in druge pomoči. V šoli imajo močan turistični podmladek, saj se kar sedemdeset učencev odloča za delo v društvu.
Kot v preteklih letih tudi letošnjo sezono v kampu Šobec uspešno končujejo. Čeprav kamp konec meseca zapirajo, je te dni v njem še okrog petsto turistov. Lepo vreme, prijetno vzdušje v borovem gozdičku ob bajerju, lepo urejeni športni tereni, bližina gora, Bleda, igrišča za golf, urejene sprehajalne steze, pa tudi prijaznost delavcev v kampu je tisto, kar jih včasih zadrži tudi dan ali dva več. »Naša sezona se začne maja, konča pa oktobra. Največ naših gostov je Nemcev, Nizozemcev in Dancev, domačih pa je le okrog 10 odstotkov. Letošnja ureditev nove recepcije in oprema z računalniki je še izboljšala kakovost ponudbe, zgradili pa smo tudi nova teniška igrišča in eno otroško igrišče, postavili smo tablo, kjer s pritiskom na gumb gost izve za dober lokal ali drugo stvar, ki ga zanima. Pripomb gostov skoraj ne poznamo, če pa so, so večinoma pohvalne. Njihova mnenja in nasvete pa tudi radi upoštevamo,« je povedala upravnica Marjeta Vizovišek.
Čeprav so v kampu letos pri-
čakovali več gostov, so ob koncu sezone zadovoljni: »Gostov je bilo okrog sedem odstotkov več kot lani, načrtovano število prenočitev pa nam je preprečil avgustovski dež, ki je iz kampa pregnal veliko turistov. Kljub temu imamo izjemno ugodne finančne rezultate in pripravljamo že nove načrte za popestritev ponudbe. Zgradili bomo bungalove, popravili restavracijo in izboljšali infrastrukturno ponudbo. Veliko damo tudi na reklamo, zato precej denarja porabimo za propagandna gradiva, sodelujemo s tujimi časopisi in turističnimi agencijami. Za sodelovanje so nas kot edini jugoslovanski kamp poiskali iz Evropske zveze proizvajalcev prikolic (Evrorelais), pripravljamo izdajo novega prospekta, dobro pa smo se opremili tudi s tablami in napisi, ki vabijo goste v kamp« je še povedal Zlato Kavčič.
Seveda pa vsi ti uspehi in dosežki leskih turističnih delavcev ne ostajajo brez priznanj. Samo letos so jih prejeli že osem, ponosni so tako na občinska kot republiška priznanja, pa tudi priznanje za-hodnonemškega ADAC, avtomobilskega kluba, ki jim je dal visoko kategorizacijo ter s tem pohvalo in zagotovilo za nadaljnji razvoj.
V. Stanovnik Foto: F. Perdan
Zanimivo pasje srečanje — Že nekajkrat so bili organizirani vzrejni pregledi za pse pasme labrador, letos pa je Kinološka zveza Slovenije priredila vzrejni pregled in preizkus naravnih zasnov za vso Slovenijo,in sicer prvič za obe pasmi labradorcev, golden-redrivverje in labradorredriwerje. Preko sto lepih čistokrvnih plemenskih psov zlatorja-vo in črno dlakavih so to soboto, 26. septembra, njihovi lastniki pripeljali na obalo Kranjskega jezera v Praše, kjer so strokovnjaki Kinološke zveze Slovenije izbirali najboljše plemenke in plemenjake za novi zarod. Kljub temu da so prav labradorci poznani kot mirni, ljubeznivi psi, je bilo ta dan v Prašah silno živahno in včasih so gospodarji imelo kar dosti dela, da so umirili svoje ljubljence. — Foto: D. Dolenc
prvi Savna klub
j rfcporod telesa in Ha
27.
. septembra — Z oktobrom bo v Kranju doU^1 Savna klub. Stane Strupi se je na osno-J% petnih lastnih izkušenj odločil: Kranjca-iL' ?Hn^Vno P°nuia večjo odpornost proti prehla-^aJa* r*vm' Jn boleznim ožilja, razen tega pa ^ravo^    'n sončenje v solariju, torej lažje, bolj y ,n lepo telo.
5>jWVna klub je uredil v hiši na Kokrškem rani'čPOd GloDusom. S tem je prihranil pot jji, rja r 0m> ki že obiskujejo savno v Ljublja-lfl °dlrj/edu ali kJe drugJe- ter olajša-1 iskanje ^obn°ltev vsem tistim, ki bi si v živčni hitrici p^ ega življenja radi sprostili telo in duha. ^re^stori so lično urejeni. Hkrati bodo lahko u Petnajst ljudi. Savna klub bo odprt vsa-
ko popoldne od štirih do desetih zvečer. Torki bodo rezervirani samo za ženske. Člani kluba, ki se bodo v čakalnici lahko tudi osvežili s pijačami, poklepetali, zaigrali šah ali karte, pogledali televizijo, bodo imeli pri vstopnicah popust, posebej pa je Stane Strupi povabil v klub s cenejšimi letnimi kartami člane sindikalnih organizacij. (H. J.) - Foto: G. Šinik
Zaradi ponve v zapor?
Kranj, 28. septembra — Za žalitev je zagrožena kazen tudi do pet milijonov denarne kazni in do pet let zapora. Nesrečna ponev sprožila spor, ki se je sklenil s pomiritvijo in javnim opravičilom. Gorenjev servis v Kranju: kaj sploh še čakate?
Začelo se je tistega usodnega dne,' ko sta zakonca sklenila, da bosta za darilo kupila posodo, in to v štacunii ki slovi po prijaznih prodajalcih — kot vse naše trgovine, kjer so praviloma sami pravi ljudje na pravih mestih.
Doma sta ugotovila, daje »kastrola« oškrabana in sta jo trgovini vrnila. Po strašanskih zapletih se je nesrečna posoda znašla tudi v časopisih. Zakonca sta namreč z nezaslišano aroganco in v zmotnem prepričanju, da imajo kupci vedno prav, zapisala, da so mnogi trgovci v tisti štacuni res na pravem mestu, vendar to nikakor ne velja za poslovodjo! Z njim sta imela namreč nekaj krepkih nesporazumov. Pri njem sta povzročila tako ogorčenje in jezo, da ju je tožil.
Zdaj šele se je začela prava kalvarija!
Odločena, da ne popustita, sta začela iskati odvetnika — če smo že tako daleč, pa naj bo! Bolj ko sta domačim odvetnikom pripovedovala in dopovedovala, v kakšni stiski sta, bolj so se ju otepali, eden izmed njih je bil nasploh neposreden: »Zaradi take bedarije jaz že ne grem vKranj!«
Onadva pa sta zaradi take bedarije morala na sodišče, kjer sta zvedela, kako zelo je lahko stvar resna. Povedali so jima namreč, da ju v primeru, če ne bo pomiritve in njunega javnega obžalovanja, lahko čaka tudi denarna kazen petih milijonov in do pet let zapora! Zapor?
»Saj sem pravzaprav v penzionu, saj imam čas,« je sama zase zamrmrala žena, »bom pa zaradi ene kastrole v arestu!«
Pravici je danes zadoščeno, prizadetemu tožitelju se morata opravičiti zaradi stavka... »nikakor pa tega ne zasluži...«, kastrolo pa jima je že tedaj tako ali tako brez vseh pretresov in tožb zamenjal sam generalni direktor.
Tako. Arestu sta tokrat še srečno ušla in si na veke vekov zapomnila, da nekaterim trgovcem ne smeš reči, da si česa ne zaslužijo.
Koliko sočnejšifr in v srce segajočih žaljivk me je že doletelo! A zdaj vsaj vem, kako občutljive duše so med nami! Mimogrede me kakšna lahko toži, če v banalnem sporu le bleknem, da si česa ne zasluži.
Saj res: delavci Gorenjevega servisa v Kranju, takoj v akcijo! Bilo je letos avgusta, ko sem vas klicala, češ, zaboga, zakaj ne pridete že popravit televizorja. Doživeli ste tale moj hudobni izpad; »d... pa vaš servis in vaša trapasta reklama, da pridete tudi na dom.« Prišli ste brez besed, popravili in celo pustili listek, koliko stane, ker ni bilo nikogar doma. Mirne duše me za žaljive besede lahko tožite, skrbi me le, da zaradi takih bedarij upravičeno ne dobim prav nobenega odvetnika...
D. Sedej
Čakajoč na liste, čakajoč na Godota
Literarno-publicistična priloga jeseniškega Žele-zarja LISTI, ki je več kot desetletje redno izhajala štirikrat do petkrat v letu, je po l. 1983 skorajda neopazno prešla na tri številke letno, lani pa celo na eno samo samcato! Pa tudi letos si po 67. številki, ki je izšla marca, v najboljšem primeru lahko obetamo le še eno.
Zvestim bralcem (upajmo, da jih je še kaj ostalo), gotovo ni vseeno, kaj je z LISTI, in še toliko manj bi smelo biti vseeno sodelavcem in uredništvu. Neredno izhajanje neizbežno vodi k osipu sodelavcev, zastarelosti posameznih prispevkov že v času objave, pa tudi bralci se odvadijo svojega obroka duševne hrane in začnejo hoditi ponjo drugam — tja, kjer jim jo ser-virajo po željah in ob času.
Po svoje je paradoksalno, da so LISTI začeli občutneje zamujati prav zadnji dve leti, ko jih ureja nov devetčlanski uredniški odbor. Odbor je bil na pobudo glavnega urednika izvoljen novembra 1985 in se je doslej reci in piši sestal vsega skupaj trikrat — računajoč tudi ustanovni sestanek — in je v teh dveh letih uspel urediti komaj dve številki priloge! To je sicer še zmeraj bolje kot prej, ko se stari odbor nekaj let sploh ni sestajal — vendar so tedaj LISTI vsaj kolikor toliko redno prihajali med bralce, in to po zaslugi enega samega človeka — glavnega in odgovornega urednika Joža Varla.
Samo po sebi se zastavlja vprašanje, kako to, da zdaj devet ljudi ne zmore tega, kar je prej zmogel en sam. Pametnjakoviči bodo pač rekli: mnogo babic, kilavo dete. A dete ni kilavo, saj prav krepko brca — le pot do poroda je zmeraj daljša in daljša. Marčevski LISTI so bili — vsaj, kar se literarnih prispevkov tiče — eni najkakovostnejših doslej in tudi za predvideno avgustovsko številko se je nabral lep kupček prispevkov, vendar se uredniški odbor ni sestal in številka ni izšla. In to kljub temu, da je bilo na zadnjem sestanku odbora januarja letos sklenjeno, da naj bi Listi prešli na normalni ritem izhajanja (štirikrat na leto), in tudi o tem, ali je kvalitetnega materiala dovolj za izid številke, naj bi odločal celotni odbor in ne samo glavni urednik, kot je bilo v navadi doslej. Določeni so bili tudi okvirni datumi izida posameznih številk, (ob kulturnem prazniku, dnevu mladosti, občinskem prazniku in dnevu republike), vendar so razhajanja med dolgoletnim glavnim urednikom J. Varlom in novim uredniškim odborom očitno prevelika.
Vse kaže, da gredo tudi jeseniški Listi rakovo pot nekdanjih kranjskih Snovanj. Gorenjski glas je praznino in mrtvilo, ki sta nastala po ukinitvi Snovanj 1979. leta, šele letos delno zapolnil s prilogo Odprte strani (ki pa ji očitno tudi že pojema sapa), in tudi Listov ne bi toliko pogrešali, če bi jih znali nadomestiti s čim novim, svežim in vznemirljivim. Samo da ne bi predolgo čakali.
Edo Torkar
Po desetih poletnih mediteranskih igrah v Siriji_
Odmevno srebro in nov republiški rekord Gorana Kabiča
Kranj, 27. septembra — V petek zvečer je na desetih poletnih mediteranskih igrah v Latakiji v Siriji na velikem stadionu odmevalo: »Na svidenje leta 1991 na enajstih igrah v Atenah.« Med tekmovalci sta bila tudi Kranjčana Goran Kabič, ki je nastopil v deseteroboju, in namiznoteniška igralka Polona Frelih. Oba sta se vrnila domov s srebrno kolajno.
Atletika ima precej zanimivih in težkih panog-, ki zahtevajo tekmovalčevo izredno pripravljenost. Prav gotovo je najtežja atletska panoga moški deseteroboj. Temu lepemu športu se je zapisal dvaindvajsetletni atlet kranjskega Triglava Goran Kabič, študent prvega letnika višje šole za organizacijo dela v smeri informatika. Na mediteranskih igrah je dosegel imeniten in odmeven uspeh: bil je drugi in je s 7.515 točkami izboljšal tudi svoj republiški rekord.
»Sama Sirija in tudi mesto Latakija, ki leži v osrčju morskega pristanišča, je sicer zelo revna neuvrščena država. Mi smo sicer stanovali v res udobnem hotelu ob morju, a revščina, ki jo vidiš povsod, mi ne gre iz glave. Kar se tiče tekmovalnih razmer, je bila sicer moteča huda vročina, a je bilo veliko boljše kot na univer-ziadi v Zagrebu, ker v zraku ni bilo veliko vlage. Bil sem izredno dobro pripravljen, in to je pokazal tudi moj rezultat. Na 1500 m, v skoku v daljino, metu krogle in v metu diska sem osvojil nove osebne rekorde. Na 100 m sem tekel 11,84, v daljino sem skočil 711 cm, v višino 196 cm, na 400 m je bil moj rezultat 53,16, na 110 ovire pa 14,86. Disk sem zalučal 41,86 m, s palico sem skočil 410 cm, kopje sem vrgel 64,01 m in 1500 m sem pretekel v času 4:26,70. Uspeha na mojih prvih mediteranskih igrah sem vesel.
Sezono sem za letos končal, včeraj so se namreč začela predavanja. A treninga ne bom smel opustiti. Kmalu bo treba začeti vaditi za prihodnjo sezono. Če se hočem uvrstiti v reprezentanco za olimpijske igre v Seulu, bom moral doseči normo za deseteroboj, to je 7.900 točk. V sezoni 1988 bodo še republiško in državno prvenstvo, balkansko prvenstvo in mednarodni mitingi.
D. Humer
Trener ženske košarkarske ekipe Odeje, Lojze Milosavljevič_
Težek bo boj za obstanek z mlado
ekipo
škofu Loka, 27. septembra — Košarkarska ženska ekipa Odeje iz Škofje Loke je bila v lanski sezoni prvak druge slovenske lige. To jih je uvrstilo v republiško prvo žensko ligo. Mlada ekipa Odeje bo skušala v novi sezoni dokazati, da je ženska košarka v Škofji Loki spet v pravih rokah. Trenira jo enaindvajsetletni Lojze Milosavljevič.
Škofja Loka je bila znana po tem, da ima izredno dobro žensko košarkarsko ekipo, ki je sposobna zmagovati v slovenski in tudi v prvi zvezni ligi. Ekipa je bila kar nekaj let zapored republiški prvak, igrala pa je tudi na kvalifikacijah za prvo zvezno ligo. Dekleta niso uspela, *a so se še nekaj let obdržale v vrhu slovenske lige. Nato je ženska košarka v Škofji Loki nazadovala. To je bil znak, da morajo začeti delati z mladimi, če hočejo spet uspeti. Zanemarjeno delo z mladimi jih je pripeljalo tako daleč, da so morali začeti celo od pionirk navzgor. Uspelo jim je in 10. oktobra bo ta mlada ekipa startala v prvi republiški ligi.
»Nekajletno mrtvilo v delu z najmlajšimi in odhod starejših igralk sta nas prisilila, da smo začeli na novo. In uspeli smo,« pravi njihov trener Lojze Milosavljevič.« V prvem kolu bomo gostovali pri Kladivarju v Žireh. Pet let trdega dela je bilo treba, da bomo spet v prvi slovenski ženski ligi. Ekipa je res mlada, saj so članice le štiri, druge so mladinke, kadetinje in tudi še pionirke. Od članic je od Ločank Mirjana Zec, okrepitev pa so Kranjčanke Ema Žagar, Alenka Žagar in Vladka Mladenovič. Pripravljati smo se začeli konec julija v Škofji Loki, avgusta smo imeli skupne desetdnevne priprave v Fazani. To so bili treningi za nabiranje moči in splošne telesne pripravljenosti. Nato smo z delom in igranjem nadaljevali štirikrat na teden v dvorani Poden v Loki. Odigrali smo veliko trening tekem s Slovanom in organizirali dober ženski turnir. Igrali smo tudi s Švicarkami, ki so bile na pripravah v Loki, in z Nizozemkami, ki so bile gostje Slovana v Ljubljani. To srečanje in turnir sta zelo koristila našim igralkam za uigravanje.
Do starta bomo skušali odigrati še nekaj prijateljskih srečanj. Liga je kakovostna in izenačena. Izstopal bo le Slovan, naš glavni cilj je, da se v ligi tudi obdržimo. Če pa bomo v sredini prvenstvene lestvice, bo to že uspeh za to mlado ekipo.
Za ekipo bodo igrale Karla Dolinar, Petra Kalan (republiška reprezentantka kadetinj), Polona Maček (republiška reprezen-tantka mladink), Masa Primožič, Vanja Pintar, Lidija Hainrihar, Katjuša Bizjak, Ajda Balderman, Aljoša Luskovec, Renata Fra-kelj, Mateja Križnik, Nastja Čremožnik (vse perspektivne igralke za republiško reprezentanco pionirk), Ema Žagar, Mirjana Zec, Vladka Mladenovič, Nada Trojar in Alenka Žagar.«
D. Humer
Košarkarski turnir za moške ekipe
Kranj, 27. septembra — Košarkarski klub Triglav iz Kranja bo 1. oktobra organiziral že tradicionalni moški košarkarski turnir, ki bo hkrati preverjanje moči za novo prvenstveno sezono.
Turnir se začne 1. oktobra ob 16.30 v dvorani na Planini. Igrale bodo ekipe Jadran iz Trsta, IDC iz Celovca in domača ekipa Triglava.
D. H.
Mladinska ekipa NK Sava igra v prvi slovenski mladinski ligi
Želimo ostati med najboljšimi
Kranj, 25. septembra — Čeprav nogomet na Gorenjskem ni med najbolj popularnimi športi, pa se marsikdo izmed mladih fantov ne more odreči igri z žogo, ki ima povsod drugod po Jugoslaviji, Evropi in svetu veliko privržencev. V nogometnem klubu Sava to vedo, zato prav mladim namenjajo veliko pozornosti. V klubu so vzgojili že precej dobrih nogometašev, ki igrajo ali pa so igrali v I. zvezni ligi in v drugih članskih moštvih.
Tudi Rajko Kožar, trener mladinske ekipe, je med nogometaši že skoraj trideset let. Najprej kot igralec, potem kot trener. O svoji ekipi in možnostih za dobre uvrstitve v letošnji sezoni pa razmišlja takole: »Po daljšem času se je v prvo slovensko mladinsko ligo spet uvrstila ekipa z Gorenjske. To pa ni naključje, saj v našem klubu delu z mladimi namenjamo vedno več pozornosti. Igralci so stari od petnajst do osemnajst let, vsi pa so doma iz Kranja in okolice. Treniramo štirikrat na teden, problem pa je, ker imajo igralci pouk ali službo v dveh izmenah in so zato za nekatere treninge prikrajšani. Velik motiv za fante so nedeljske tekme, na katerih igramo z mladimi ekipami naj-
Rajko Kožar
boljših slovenskih moštev, kot so Olimpija, Slovan in Koper. Velike težave imamo z denarjem; deloma ga dobimo od ZTKO, najbolj pa si pomagamo sami, saj člani in mladinci enkrat na mesec pripravijo ples v disko klubu v Stražišču. Na žalost je pri nas delo z mladimi premalo cenjeno in le veselje do tega športa igralce in tudi nas, trenerje, obdrži pri nogometu,« pravi Rajko Kožar.
Čeprav v prvih letošnjih tekmah niso imeli dosti uspeha, saj so od petih dobili le eno, upajo da bodo imeli še dosti priložnosti za zmage: »Lansko ekipo, ki se je uvrstila v prvo slovensko mladinsko ligo, je zapustilo pet igralcev, tako da imamo zelo pomlajeno ekipo, s katero pričakujemo boljše rezultate čez dve leti. Letos pa nam je cilj ostati
med najboljšimi,« je še povedal Rajko Kožar.
Mladi nogometaši, člani ekipe, so optimisti.
Marko Verbič, dijak srednje šole za računalništvo: »Že devet let igram nogomet. Začel sem v
osnovni šoli, v NK Sava pa sem prišel pred tremi leti. Mislim, da bomo v prvi slovenski ligi lahko ostali, saj smo dovolj močna ekipa.«
Alan Tušar, zaposlen v Globusu: »Nogomet igram že od osme ga leta, naše želje za letošnjo sezono pa so, da ostanemo v lig1; Mislim, da imamo možnosti, saj imamo kvalitetne treninge štirikrat na teden, zato smo dobro pripravljeni.«
Boris Sirk, dijak srednje naravoslovne šole: »Čeprav smo letos ostali brez par dobrih igra1' cev, imamo možnosti za obsta; nek v ligi, saj so moštva precej izenačena in o zmagi navadno odločajo malenkosti. Ze osem le1 igram v Savi in mislim, da so treningi dobri, problem je le, ker se jih zaradi izmenskega pouka ali dela ne moremo vedno vs udeleževati.«
Poleg teh treh igrajo v ekipi še: Tomaž Žnidar, Gorazd Brinovec, Robert Posedi, Gregor Bauman, Bojan Istenič, Andrej Ahčin, Darko Korenjak, Roben Kurelac, Robi Novak, Harndij* Muratagič, Aleš Humar, Suds« Brkić, Uroš Zibert in Franci Dolar.
V. Stanovnik
Izlet na Celjsko kočo
Prvoligaš Voždovac zmagovalec turnirja
Kranj, 27. septembra — Košarkarski klub Sava Commerce iz Kranja je bil v dvorani na Planini v soboto organizator že drugega močnega ženskega turnirja. Sodelovala je prvoligaš iz Beograda ter drugoligaši Marles Branik, Kors Rogaška in Sava Commerce. Največ so pokazale prvoligaške iz Beograda, ki so bile prve, saj so premagale vse nasprotnice.
Izidi — p red tekmovanje — Sava Commerce: Marles Branik 65:72, Voždovac : Kors Rogaška 119:87, finale za prvo mesto — Voždovac : Marles Branik 97:53, za tretje — Kors Rogaška : Sava Commerce 103:88.
Vrstni red — 1. Voždovac, 2. Marles Branik, 3. Kors Rogaška, 3. Sava Commerce. Turnir so sodili — Lovšin, Kobilica, Schulz (vsi Ljubljana), Matja-šič in Hafner (oba Kranj).
D. H.
Kros ob prazniku
Tržič, 28. septembra — V Seni-čnem nad Krizami pripravljajo člani domačega Športnega društva ob sodelovanju TKS Tržič že 8. kros za ekipe krajevnih skupnosti in posameznike, s katerim bodo tudi letos počastili krajevne praznike Križ, Pristave, Sebenj in Se-ničnega. Tekmovanje se bo začelo v sredo, 30. septembra, ob 15.30 in bo potekalo ločeno v štirinajstih kategorijah na progah, dolgih od 300 metrov za cicibane do 5000 metrov za člane in veterane. Pravico do nastopa imajo le občani Tržiča, ki tekmujejo za krajevno skupnost, kjer prebivajo. V točkovanju za ekipno uvrstitev se upoštevata rezultata dveh tekmovalcev v vsaki kategoriji, če pa ju ni, se v tisti kategoriji ekipa ne upošteva. Zmaga ekipa, ki zbere največ točk.
Organizatorji podeljujejo prehodni pokal najboljši ekipi, tekmovalci v posameznih kategorijah prejmejo medalje, posebno priznanje pa dobi tudi najhitrejši tekmovalec na 5000 metrov dolgi progi. Prijave sprejemajo v pisarni TKS Tržič, Bračičeva 4, ali po telefonu 50-342 do 12. ure v sredo, 30. septembra, in pol ure pred začetkom na startu teka.
J. Kikel
Start v novo nogometno sezono 1987-88
Kranj, 23. septembra — V novo sezono so na Gorenjskem startali člani v pokalnem tekmovanju. Začeli pa so tudi v vseh gorenjskih nogometnih ligah. Ze prvo kolo je pokazalo, da bo boj za prvaka hud.
Izidi — pokal SFRJ — Kondor : Šenčur 1 :2, Polet : Bitnje 0 :3, LTH : Tržič 3 :0, Bohinj : Lesce
1 :2, Triglav : Britof 5 :0, Alpina : Alples 0:3. 1
Članska gorenjska liga — LTH :
Bitnje 0 : 3, Tržič : Alpina 4 : 0, Polet : Alples 2:3, Kondor : Britof 3 : 5, Šenčur : LTH 2 :4, Alpina : Alples 2 :2, Bitnje : Polet 3 : 1, Tržič : Bohinj 2 : 0.
Mladinci — Lesce : Bitnje 1 :3, Britof : Šenčur 7:1, Alpina : Alples
2 : 0, Triglav : Jesenice 2 : 8. Kadeti — Naklo : Bohinj 6 :3,
Britof : Jesenice 11:1, Primskovo . Triglav 1 :2, Visoko : Sava 2 :2, Triglav : Visoko 7 :0, Jesenice : Primskovo 5 : 2, Bohinj : -Britof 1 : 1, Polet : Naklo 0 :1.
Pionirji — Tržič : Jesenice B 1 :3, Bohinj : Lesce 8 :2, Triglav : Bitnje 4 : 2, Polet : Alples 1 : 3, Britof : Šenčur 0 :2, Lesce : Tržič 5 :0, Jesenice A : Bohinj 2 :5, Alples : Alpina 6:1, LTH B : Polet 0:7, Britof : Triglav 2:1, Šenčur : Bitnje 1 : 1.
P. Novak
Kranj, 23. september — Planinsko društvo Kranj bo v nedeljo, 4. oktobra, pripravilo enodnevni izlet na Celjsko kočo, Svetinovo in Resevno. Tura ni
Tečaj letenja z zmajem
Tržič, 28. septembra — Trži-ški zmaj ar j i, člani društva za prosto letenje in gradnjo lahkih letal Prepih, bodo tudi letos jeseni organizirali tečaj letenja z zmajem. Uvodno predavanje in vpis v tečaj bo v torek, 29. septembra, ob 17. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Zmajarji se bodo predstavili z diapozitivi in videom, tiste, ki se za zmajarstvo zanimate, pa vabijo, da se prijavite na predavanju ali po telefonu 50-524 (popoldne) in 23-750 (popoldne) pri Matjažu Brezarju.
J. Kikel
Nov uspeh Polone Frelih
Kranj, 28. septembra — Na dvodnevnem zveznem namiznoteni-škem turnirju v spomin na Vilima Harangozo je nov velik uspeh dosegla članica kranjskega Merkurja Polona Frelih. Bila je druga, v finalu za prvo mesto je izgubila z Jasno Faslič, reprezentančno kolegico, s katero igra v dvojicah. Izid srečanja: Faslič : Frelih 21:17, 17:21, 22:20. Pri moških je bil prvi Zoran Kalinič, ki je v finalu premagal Zorana Primorca.
Polona Frelih je v polfinalu izločila lansko zmagovalko Perkočino-vo, v četrtfinalu pa je bila boljša od Ljubljančanke Vesne Ojsteršek. Iskrene čestitke Poloni za ponovni uspeh.
D. H.
zahtevna, hoje je za priblizj10 šest ur. Odhod je z rednim vi«' kom ob 5.40 z železniške post«Je Kranj. Vsak udeleženec kupi p?' vratno karto sam do Šentjurj* pri Celju. Vrnili se boste z vi«' kom ob 19. uri.
Udeleženci bodo hodili po S«" vinjski planinski poti in po P?r XIV. divizije. Na poti so tri os*r bovane planinske koče. Prij«v. sprejemajo v društveni Pisfr?.A Vodila bosta planinska vodniK«1 Igor Kloar in Jožica Muršec.
D. H-
Ligaški izidi
NOGOMET - V članski ski nogometni ligi je kranjski*l glav v šestem kolu gostoval v M* ski Soboti, saj je bil gost nog?*! tašev Mure. Kljub slabemu »grl ^jii ki je bilo namočeno z vodo, so Kranjčani enakovreden gostitelju, čeprav so srečanje izb bili. . «/
Izid - Mura : Triglav 2:1 (2j*J-u sedmem kolu Triglav na stadio? Stanka Mlakarja gosti Ingrad ** divar. II. SNL Jadran Lama s N*^ 0:0, Slavija : Jesenice 1:0. n, ROKOMET - V ženski slov«", ski rokometni ligi sta ženski Kranj-Duplje in Alples z gost°v nja prinesli tri točke. Prvo točke> v Cerknem v tem prvenstvu osvOJ^ le rokometašice Alplesa. ki so Cerknem igrale neodločeno. EJOJ^ Kranj-Duplje    je    gostovala Je Šmartnem pri ERA Šmartno. *> so boljše in so zasluženo zmag* j, V moški ligi je Termopolu iz SK je Loke v dvorani Poden špo^* sreča obrnila hrbet. Že skoraj ^ bljeno srečanje so izgubili z g° Jadrana.
Izidi - Cerkno : Alples l*± (5:5), ERA Šmartno:Kranj-Dn{% 9:13 (4:15), Termopol : Jadran 2»-^ (12:8). Pari prihodnjega *ol*Mt) Kranj-Duplje : Branik (Manijv Itas : Alples, Črnobelj : TerfflOp" HOKEJ NA LEDU - Jesenic* lanski državni prvak, so v tem K ^ v Ljubljani ponovno dokazali.^ so favorit številka ena v tem "^Ljj nem prvenstvu. Bili so prem0faii nasprotnik Kompas Olimpiji v n Tivoli. Kranjska gora Gorenj*8 ^ na Jesenicah gostila hokejist* jjj Novega Sada. Vojvodinci so boljši od Gorenjcev. T ^
Izida — Kompas Olimpija jJ« niče 2:6 (0:2, 1:3, 1:1), Kranjska K
rndina L6.1 ^
ra Gorenjka : Vojvodina
kol*
Aleš Rozman iz Tržiča najboljši med mlajšimi pionirji - Na dirki za državno in republiško prvenstvo v motokrosu ki ira je pripravilo AMD Fam Lukovica, so v odmoru v meddruštve-ni tekmi nastopili najmlajši pionirji motokrosisti. Med štirinajstimi tekmovalci je zmagal član AMD Tržič Aleš Rozman ki je na sliki s startno številko 13. Foto: M Jenkole
1:4, 0:2). Pari prihodnjega ~*"~qo> drevi Bosna : Kranjska gora -renjka, v sredo Jesenice : Cinka (Celje). r KOLESARSTVO - Na kole«^ ski stezi v Stražišču je bilo P^fje. publiško  prvenstvo  za  Pio° pr-vendar je dež preprečil celotno ^a venstvo. Kriterij in ekipna vO* bosta oktobra. nt> Vrstni red - pionirji B, 500 V£ čas - l. Cajič (Ptuj), 2. Ko*V (Sava), 3. Horvat (Beltinci), n«*^ padanje — 1. Petrič (Sloga). l-{a\<y uptman (Rog), 3. Svetnik ga). . . 5. Kosmač (Sava), pi«"'" 3 - 1. Cevc (Rog), 2. Polja"e^,i» Krišelj (oba Sava), zasled°v^ i vožnja 2000 m - l. Poljanf^jK Krišelj (oba Sava), 3. Hajo'nj (Beltinci).
Iskra
iskra kibernetika
Industrija merilno — regulacijske in stikalne tehnike Kr»nj, n.sol.o.
Na osnovi sklepa samoupravnega organa TOZD Tovarna mehanizmov Lipnica razpisuje dela in naloge:
1- vodja tehničnega razvoja
pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri, znanje enega tujega jezika, 5 let ustreznih delovnih izkušenj
2- vodja proizvodnje
pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne, elektro ali kemijske smeri, znanje enega tujega jezika, 5 let ustreznih delovnih izkušenj
3- vodja ekonomskega oddelka
Pogoji: VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, znanje enega tujega jezika, 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za 4 leta.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica. Kandidate vabimo, naj ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljejo v 15 dneh po objavi z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: DO Iskra Kibernetika, TOZD Mehanizmi, Lipnica 8, 64245 Kropa.
TOZD Stikala Kranj
4- vodja gospodarske priprave proizvodnje
P°goji: VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, organizacijske oziroma druge ustrezne tehnične smeri, znanje enega tujega jezika, 5 let ustreznih delovnih izkušenj
imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za 4 leta.
kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati pogoje, določene v družbenem dogovoru uresničevanju kadrovske Politike v občini Kranj.
kandidate vabimo, naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljejo v 15 dneh po objavi z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: DO Iskra Kibernetika Kranj, Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4.
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo oela in naloge:
T°ZD Stikala
!• kontrolor - tehnik ii
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, smer elektronik, 4 leta delovnih izkušenj
2- mojster iii. - orodjar
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju orodja za brizganje termoplastov
3- vodja skladišč
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske ali strojne smeri, poznavanje materialnega poslovanja in del v skladišču, 4 leta delovnih izkušenj
TOZD Inženiring
4- vodja montaže (za področje jakotočnih naprav)
Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri, 5 let delovnih izkušenj, želenih s področja montaže in tehnologije
T°ZD Sestavni deli
5- tehnik - analitik dela
P°goji:V. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali kemijske smeri, želene izkušnje s področja analize dela
6- strugar (več delavcev za delo pri stružnih avtomatih)
?Ogoji:IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri, ustrezne delovne izkušenj
klovna skupnosti
7 varnostnik
P°goji: III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja za nošenje orožja, primerne delovne izkušnje
^andidate vabimo, da pošljejo pisne vloge z dokazili o izpol-jevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po ob-■Jf^ na naslov Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Kranj, **vska loka 4.'
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
arjeva 2 »Bled
^2Pisuje naslednja prosta dela in naloge:
Za^HlNJSKI BLAGAJNIK
^ nedoločen čas
°8oJi: V. stopnja gostinske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, 2-mesečna poskusna K doba-
^ ednost imajo kandidati z Bleda zaradi deljenega delovnega
J*ATAKAr
Po      loČen čas
Soji. IV. stopnja gostinske smeri, pasivno znanje dveh tujih Jezikov, 2 leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega -        minimuma, 2-mesečna poskusna doba
p   edoločen čas - 3 delavci
Soji. IV. stopnja gostinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, lzpit iz higienskega minimuma, 2-mesečna poskusna Pr d°ba-
tev^.V^e se v 8 dneh po objavi. Kandidati naj ponudbe z zah-TovJ^i dokazili pošljejo Komisiji za delovna razmerja u KOMPAS HOTELI, Bled, Cankarjeva 2.
SLOVENSKE ŽELEZARNE
Cesta železarjev 8 ljubljana
Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Družbeni standard
ponovno objavljamo prosta dela in naloge:
tehnolog za prehrano
šifra 9010 U-o 18. kat. 1 oseba
Pogoji: dipl. inž. živilske tehnologije, inž. živilske tehnologije, višji sanitarni tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh v kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta železarjev 8, z oznako »za TOZD DRUŽBENI STANDARD.«
upravni organi in strokovne službe občine jesenice
objavljajo naslednja prosta dela in naloge
I. V Komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje
1. planerja (lahko tudi pripravnik)
II. V Sekretariatu za notranje zadeve
2. komunalnega redarja
III. V upravi družbenih prihodkov
3. knjigovodja
4. kontrolorja-izvršitelja
Poleg splošnih pogojev za sprejem morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod l.:končana višja šola VI. stopnje ekonomske usmeritve in 9 mesecev delovnih izkušenj (2-mesečno poskusno de-lo)
pod 2.:končana srednja šola (V. stopnje) upravne, prometne ali kadetske usmeritve, 1 leto delovnih izkušenj in izpit za voznika B kategorije (1- mesečno poskusno delo).
pod 3. in 4.:končana srednja šola (V. stopnje) ekonomske usmeritve
Izbrani kandidati pod 1. in 2. točko bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Če bo pod točko 1. izbran pripravnik, bo sprejet za določen čas, 9 mesecev.
Izbrana kandidata pod 3. in 4. točko pa bosta sklenila delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk, ki sta na porodniškem dopustu). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Jesenice, Kadrovska služba.
Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem prijavnem roku.
hotel grajski dvor radovljica
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog
1. kuharja ali kuharico
2 delavca
Pogoj: KV kuhar, delovne izkušnje
2. pomivalko v kuhinji
1 delavka
Pogoj :končana osemletka, praksa zaželena
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Stanovanj ni. Pisne vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi komisija za delovna razmerja hotela Grajski dvor Radovljica, Kranjska 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
Združena lesna industrija Tržič p.o.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. dela in opravila finančne operative Pogoji:ekonomski tehnik, 1 do 2 leti delovnih izkušenj, čas
uvajanja 3 mesece Delo združujemo za nedoločen čas.
2. dela in opravila materialnega knjigovodstva
Pogoji:ekonomski tehnik, 1 do 2 leti delovnih izkušenj, čas
uvajanja 3 mesece Delo združujemo za nedoločen čas.
3. dela in naloge krojenje
Pogoji:KV šivilja, 3 mesece delovnih izkušenj, čas uvajanja 2 meseca
Delo združujemo za nedoločen čas.
4. opravila administratorja splošnega sektorja in samoupravnih organov
Pogoji:ekonomski tehnik, administrativni tehnik, administrator, 1 do 2 leti delovnih izkušenj, znanje strojepisja, čas uvajanja 2 meseca Delo združujemo za določen čas — 1 leto (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu).
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Združena lesna industrija Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, Komisija za delovna razmerja.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po obravnavi komisije za delovna razmerja DO.
dom oskrbovancev albina drolca preddvor
Svet Doma oskrbovancev objavlja prosta dela in naloge:
1. opravljanje zdravstvene nege in ambulantnih storitev
1 delavka za nedoločen čas
Pogoji: V. stopnja izobrazbe zdravstvene usmeritve, 6 mesecev delovnih izkušenj, smisel za delo s starimi ljudmi, trimesečno poskusno delo, osebni dohodek 270.000 din, možnost bivanja v samski sobi
2. negovanje oskrbovancev
1 delavka za nedoločen čas
Pogoji: iii. stopnja izobrazbe zdravstvene usmeritve, 1 mesec delovnih izkušenj, smisel za delo s starimi ljudmi, trimesečno poskusno delo, osebni dohodek 210.000 din, možnost bivanja v samski sobi
3. streženje oskrbovancev in čiščenje
2 delavki za nedoločen čas
Pogoji: ii. stopnja izobrazbe, higienski minimum, smisel za delo s starimi ljudmi, trimesečno poskusno delo, osebni dohodek 180.000 din, možnost bivanja v samski sobi
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbi-
gorenjski tiskPO
moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj,
objavlja prosta dela in naloge fotografska dela
Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, smer fotograf,'in 2 leti delovnih izkušenj
Delo je enoizmensko z dvomesečnim poskusnim delom in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi. M
vzgojno-varstvena organizacija radovljica
Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja razpisuje prosta dela in naloge
snažilke
za določen čas v vrtcu na Bledu
Pogoji: po možnosti končana osnovna: šola, opravljen tečaj za snažilke
Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10, Radovljica. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili.
u»i / aliči sj
(S vezenine bled
Vezenine Bled, TOZD Pozamanterija Bled in TOZD Konfekcija Bled objavljata naslednja prosta dela in naloge:
xa\'-'q i>V Iduc    '••••:-ioqB2. jo» TOZD POZAMENTERIJA BLED
1. vezilja ii - 7 delavk
Pogoji: poklicna šola tekstilne smeri — IV.istopnja strokovne izobrazbe, trimesečno poskusno delo
2. vdevalka čipkarskih strojev — 2 delavki (v obratu Čipke Vintgar)
Pogoji: poklicna šola tekstilne smeri ~ IV. stopnja strokovne izobrazbe, trimesečno poskusno delo
Če ne bo dovolj prijav kandidatk z ustrezno izobrazbo, bomo delovno razmerje sklenili tudi s kandidatkami, ki imajo dokončano šolo IV. stopnje katerekoli druge smeri. Pri sklenitvi delovnega razmerja za vdevalko čipkarskih strojev imajo zaradi neugodnih avtobusnih zvez prednost kandidatke iz okolice Gorij in Bohinja.
-■1 -ttOii^
* i naš*'.'!
TOZD KONFEKCIJA BLED
3. čistilka — 1 delavka za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na bolniškem dopustu)
Pogoji: končana osnovna šola, trimesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo prijave v-8 dneh od objave na naslov: Vezenine Bled, kadrovsko-splošni sektor, Bled, Kajuhova 1.
aoiAa obtsi -hrt
\M Iskra
Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n.sol.o.
Iskra Telematika
vzame za svoje strokovnjake
v najem
OPREMLJENO HIŠO ALI GARSONJERO
v Kranju ali okolici.
Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ
KADROVSKA SLUŽBA Oddelek za družbene zadeve Ljubljanska c. 24/a 64000 KRANJ
ali po telefonu 28-861, int. 26-63.
osnovna šola matija valjavec preddvor
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
učitelja matematike in fizike v 6., 7. in 8. razredih
za določen čas s polnim delovnim časom (20 ur pouka)
Pogoj: diplomant ustrezne smeri ali študent absolvent
Začetek dela takoj.
(^EM^©S2IGLAS 10. STRAN
OGLASI, OBVESTILA
V Železnikih, Trnje 20
je odprt nov foto studio. Za vse fofđgrafske storitve se cenjenim strankam priporoča
foto
SALON POHIŠTVA
Lesna industrija Idriia n sol o €528! Spodnia Idrija
KAKO DO NOVE SPALNICE ALI SAMSK€ SOBE?
STARO ZA NOVO
informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267
vsak dan od 8.-48, ure, tudi v soboto in nedeljo!
GORENJSKI DNEVI PRI ŠPAROVCU
od 1. do 15. oktobra 1987 POSEBNA PONUDBA
riž z vedrom
47,50 sch
kava TROJAN 1 kg 56 Sch
• kava BRASIL 1 kg
59 sch
jedilno olje 10 litrov 99 Sch
radio budilka
298 Sch
moške in ženske ure po
30 sch
velika izbira kasetofonov in avtoradijev
Vse dni brezplačna skodelica kave za vsakega obiskovalca!
Vsi, ki boste do 15. oktobra 1987 pri blagajni marketa oddali izpolnjen objavljen kupon, boste sodelovali v velikem žrebanju, ki bo 16. oktobra 1987.
Nagrade so: prva — radio z dvojnim kasetofon, druga — radio budilka, tretja — pločevinka (10 litrov) jedilnega olja, četrta — 2 kg surove kave, peta — 1 kg prežene kave. Rezultate bomo objavili.
—x
S PAR
SPAROVEC  Struga — Strau
Ime
Bivališče
MALI OGLASI
tel.: 27 960 cc«taHA16
Prodam namizni vrtalni STROJ '150 16 Tel : 49-133. od 19 30 do 21. ure-
__16212
Barvni TV iskra mediteran, ekran 56, letnik november 1979, ugodno prodam Tel : 38-012 16217 Prodam barvni TV, najboljšemu ponudniku. Bradaška, C S Žagarja 38, Kranj_16227
Prodam rabljen mizarski tračni brusilni STROJ. Tel: 39-674 16245
gradbeni mat.
Prodam OPAŽ in skobeljni stroj hobi. Tel.: 42-747_ 16135
CEMENTNE STREŠNIKE, rabljene, ze-lo ugodno prodam. Tel: 38-214 16136
Prodam rabljeno strešno OPEKO špi-čak. Franc Šmid, Dolenja vas 34, Sel-ca, tel.: 64-058_16151
Prodam 1 tono PESKA za teranovo. Milan Kocjan, Križe 3, popoldan 16156 Prodam 15 armaturnih MREŽ 5 x 4,2. Tel.: 79-965, po 17. uri_16190
Prodam 190 m2 betonske KRITINE. Tel.: 68-733_16201
Prodam 100 m2 smrekovega OPAŽA,
vrsta. Tel.: 23-928, sreda
16207
Ugodno prodam za centralno : bojler 120-litrski -7 SM, 6 cevi 1/4 col -1 SM, 16 enoročnih ventilov 1/4 in 3/8 cole, 2000 din za kos, in 3 posode za smeti 1,7 milijona kos Vse nerabljeno. Podkočna 3, Javornik Jesenice, popoldan_16208
Prodam 802 lamelnega PARKETA. To-ne Eržen, Sr. Bitnje 20, tel.: 22-525
__16209
Prodam 1 m^
25 955
hrastovih PLOHOV. Tel.: 16210
Ugodno prodam emo central 20.000 cal in 80 litrski BOJLER (vreček). Tre-
bar, Pševo 8, tel: 25 955_16211
Prodam kostanjeve PLOHE in DESKE ter opečni ZDROB. Visoko 39 16213 Prodam OPEKO kikinda 272 2500 kosov in 150 LETEV 4x5 cm. Jesenko, Trata 28, Škofja Loka, tel.: 60 232, dopoldan 16218
LATE 3 x 5 cm prodam. Tel.
62-429 16234
Zelo poceni prodam 2000 kosov rabljene betonske strešne OPEKE (špičak). Božnar, Poljanska 34, Škofja Loka
16240
Gostilna Begič Mato Stražišče
VESTNEGA KV NATAKARJA ALI NATAKARICO
za delo v strežbi za določen čas — lahko je mlajši upokojenec ali upokojenka.
razno prodam
Zelo poceni prodam žensko obleko št. 40-42, kombinezon in malo rabljen otroški VOZIČEK. Grohar, Smledniška 72, Čirče, Kranj 15642
Prodam DRVA. Tel : 62 226
15878
Ugodno prodam belo žensko OBLEKO št 38, za slovesne priložnosti. Hart-man, Lipica 4, Škofja Loka 1-6134
^^^^^^^^T^Tr^^^^T^^^^^^   ^^^^^T^^^^T^^^^T^TT^^^^^^   ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^T^^^^^^^^^^^
KUHINJE T SEDEŽNE I SPALNICE T DNEVNE
GARNITURE
v mesecu oktobru
SOBE
ugodna prodaja pohištva na 6 mesečni
brezobrestni kredit v salonu pohištva Globus in Dekor Kranj
Prodam diatonično HARMONIKO, znamke kapš, C, F, B. Tel.: 45-168
16144
Prodam MOTOR za čoln T 4, Tel.: 22-889, popoldan
k. os 16145
Ugodno prodam plinotesne fluorescentne SVETILKE, primerne za v hleve. Tel: (061) 832-841 16147
Prodam brako dve sezoni. Tel.:
PRIKOLICO 68 063
rabljeno 16154
Prodam TOMOS AVTOMATIK, moško kolo senior na 10 prestav, JADRALNO desko in novo žensko krzneno JAKNO.
Tel.: 33-244_16159
Prodam suha hrastova DRVA. Veleso-vo 31, Cerklje. 16160 Prodam nov češki KLARINET, znamke amatti. Črnivec 17, Brezje, tel.: 79 077
__16167
Prodam zeljnate GLAVE in KRAVO tik pred telitvijo ali po izbiri. Voglje 42,
tel.:49-185_16168
Prodam termoakumulacijsko PEČ 5 KVV in vetrobransko STEKLO za LADO 1200, starejši tip. Hafnerjevo nas. 18, Škofja Loka, tel: 60-585 16205
Prodam suha DRVA 14. do 15. ure
Tel.
62-144, od 16206
Prod a m dobro ohranjen MEŠALEC in novo krzneno jakno zajec, št. 40. Tel.: 74-833, po 14. uri_ 16214
Prodam uvožen kombiniran otroški VOZIČEK. Oman, Koroška 21, Tržič, tel.: 50-792, od 6. do 18 ure 16225 VOZIČEK
Avstrijski dam. Tel.: 61-282
barve pro-16238
Prodam kombinirani otroški VOZIČEK peg, 500 kosov rabljene betonske strešne OPEKE in rabljene pečnice za kamin. Gregor Žitnik, Sorska 7. Škofja
Loka, tel.: 62-386_16239
Prodam drobni KROMPIR. Franci Mar-kovič, Žeje 15 16244
vozila
Prodam nov TOMOS avtomatik A3 MC Telefon 064 35-218
Avtomatik tomos, malo rabljen, prodam, cena ugodna, telefon (064) 42-111_
Prodam LADO 1300 S, letnik 1983. Ve ingerlova 7, Šenčur 15776
Ugodno prodam GS 1,3, letnik 1979. Močnik, Mlakarjeva 30, Šenčur, tel.: 22-221, int. 2285, dopoldan 15885 Ugodno prodam Z 101, letnik 1975, dobro ohranjeno, registrirano do 30. junija 1988, cena po dogovoru. Halid Sije čič, O v Rovte 1, Jesenice 15929
Prodam Z 101, letnik 1978 december, registriran celo leto. Dolenc, Jelendol 9, ogled v torek popoldan od 16. do 19.
ure_16121
Prodam APN 6, star dve leti. Tomo Zupane, Voglje 127 16122 ALFA GTV, letnik 1978, registriran do maja 1988, prodam, cena 360 SM, ali zamenjam za motor. Tel.: 28-647 16123
Prodam Z 101, na gorica 44
letnik 1974. Bevc, Kam-16131
Ugodno prodam MOTOR 15 SLC tomos. Tel.: 74-180 16132
Prodam GOLF JGL, letnik 1981, SM. Tel: 60-175
za 450 16137
Nujno prodam FIAT CUPE 128 3P. Ljubno 51, tel.: 70-145, proti večeru od
19. do 20. ure_16139
Ugodno prodam MOPED avtomatik A 3 MS, letnik 1985, rdeč. Tel.: 24 315
_16141
AVTOMATIK A 3 N, maj 1987, italijan sko sprecialko št. 60 in JADRALNO DESKO imgrad fun ugodno prodam. Britof 396 _16142
elektronic 90. Tel.: 16146
Prodam MOTOR (061)627-196
GOLF J, letnik septembra 1988, Nazorjeva 10, tel.
1977, registriran do prodam za 300 SM. 27 324 16149
Zaradi bolezni prodam AVTOMATIK, star 9 mesecev. Kous, Gradnikova 7,
Kranj_16150
Prodam Z 750, letnik 1976, prevoženih 80 000 km, in nov tomos avtomatik, št. 3 Brane Sitar, Sr. vas 9, Šenčur 16155
1982. Tel.: 16158
FIAT 750, letnik
Prodam 44-133
Ugodno prodam 126 Tel : 88-494, Barbara
letnik 1981 16161
Prodam dve breji KRAVI simentalki. Kokalj, Brezje 41/a 16162 Prodam ŠKODO cupe, primerno za re-zervne dele. Bohinc, Zg. Lipnica 9, Kamna gorica 16164
Ugodno prodam VW 1200, do 11 septembra 1988 Tel
registriran 51 677
16165
Prodam MOTOR husquarna 250 moto cross z dokumenti. Mirko Sova, Šutna
72, Žabnica_ 16169
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, cena 110 SM. Tel.: 28-733 ali 68-537 16171
TOREK, 29. SEPTEMBRA
PEGUOT 604 SL. letnik 1979. prodam
Tel  (061) 59 973_16175
Prodam VISO super E, letnik 1983 No grašek, Predoslje 128, Kranj 16176 Ugodno prodam otroško PONY KOLO Tel 33 873, zvečer _16177
Prodam JUGO 45, letnik 1982 Podre ber 28, Naklo, tel 47 538 16178 Ugodno prodam R 4 TL EX, garažirah, letnik 1979, za 120 SM  Strinh. Križe
15/a__16179
Prodam SAAB 99, letnik 1972, cena 2
Mio. Begunje 49_16181
Prodam Z 750, letnik 1979, dobro ohranjen Šraid, Alpska 8, Lesce, tel.: 75-416 16182
GOLF, letnik 1979, prodam Kranj(Orehek)
Zevnik 1, 16183
Prodam R 5 TS, letnik 1978, prevoze nih 44.000 km, dobro ohranjen. Tel.: 83 969_16184
Prodam FIČKA, vozen, registriran, za 25 SM Krnica 47, Zg. Gorje 16185 Prodam Z 101, letnik 1977, karamboli-ran. Darko Likozar, Sr. vas 5, Golnik
__16186
Prodam Z 750. cena po dogovoru. Ko renjak, Predoslje 85 16187 Prodam Z 1300, prva registracija april
1977. Tel.: 79-452_16188
Prodam ugodno dobro ohranjen GOLF, letnik 1978, cena po dogovoru Tel.: 77-445. dopoldan 16200
Prodam 126 P, letnik april 1979. Bodeš-
če7. Bled, tel.: 77-250_16202
VW 1303 S ugodno prodam Tel.: do poldan 25-189, Klančnik 16203 Prodam R 4, letnik 1981 Ogled vsak dan dopoldan in popoldan. Mirko Zupan, Finžgarjeva 28, Lesce 16204 JUGO 45A, letnik 1986, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 44-552, popoldan_16216
GOLF JL, letnik 1980, dobro ohranjen, ugodno prodam. Mihael Čop, Stara Fužina 53/a (blok), Boh. jezero, tel.:
76-209, dopoldan_16221
Prodam APN 6, star 3 mesece, dobro ohranjen in dodatno opremljen. Marjan Jagodic, Dvorje 69, tel.: 42-105
_16222
Prodam TAUNUS M 12, letnik 1964,in športno ŠKODO, letnik 1977, vozna, neregistrirana. Ratek, Zgornje Gorje
75_16223
Prodam Z 101, letnik 1979, registrirano do julija 1988, cena po dogovoru, in Z KOMBI, letnik 1979, neregistriran, ce
na 40 SM. Tel.: 89 125_16224
Prodam avto MAZDA 1500, letnik 1970, z generalno obnovljenim motorjem. Oman, Koroška 21, Tržič, tel.: 50-792, od 6. do 18. ure 16226
Prodam LADO 1300 S 21.000 km. Tel: 62-450
letnik 1985, 16230
Odlično ohranjen BT 50 prodam ali zamenjam za CROSS 125 CCM, letnik 1985/86, z doplačilom.in nov VIDEO-REKORDER. Tel.: 62-747_16231
Prodam Z 750, letnik 1977, generalno obnovljen, 75 SM, tel: 45-530 16232
Prodam Z 750 LC, letnik 1979, 75.000 km. Janez Medižovec, Osojnik 2, Že lezniki, tel.:66-913_16235
Prodam dve rabljeni GUMI semperit, 900 x 24 AS in 126 P, letnik 1977. Kova čič, Godešič 17, Škofja Loka      16241
DRUŠTVO INVALIDOV KRANJ
Kranj, Begunjska 10
Društvo invalidov Kranj organizira 10. oktobra 1987 enodnevni izlet v Čateške toplice. Prijave sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10.
živali
Prodam 5 mesecev brejo TELICO. Marijan Drol, Sp. Sorica 6 15954 Prodam KONJA haflingerja, star 5 let, težek 400 kg, sposoben za kmečka dela. Danijel Torkar, Kuk 3, Podbrdo
_16219
Prodam TELICO simentalko, 8 mesecev brejo. Marjan Kalan, Dolenja vas 25, Selca, popoldan 16242
iian.opicma
Prodam HLADILNIK gorenje, 180 litr^ ski, TV color panorama 73 za 13 SM ter VIDEOREKOREDER toshiba, nov, za 57 SM. Leskovšek, Frankovo nase
I je 158, Škofja Loka_16125
Poceni prodam otroško POSTELJO z vložkom, dim. 135 x 70. Tel.: 45 666, po
16. uri_16128
Prodam dobro ohranjen: kavč s fotelji, dve postelji z jogijem, šivalni stroj ba-
!)at in motorno KOLO avtomatik. Tel.: 061)50 524_16143
Prodam zakonske POSTELJE z vložki in žimnicami za 6 SM, štedilnik elektri ka, plin 1 SM, kuppersbusch. Slavka Rehberger, Mandeljčeva 8, Kranj tel.: 22 181. popoldan 16148 Prodam FOTELJ posteljo turist. Tel.: 37 261_16152
Prodam sedežno GARNITURO, nizke omarice triglav, mini štedilnik sloboda, primeren za vikend ali prikolico, in termoakumulacijsko PEČ. Tel.: 80 478,
po 18 uri_16153
Prodam 5 let staro SPALNICO. Pinte rič, Pot na Bistriško planino 22, Tržič
_16163
Ugodno prodam kombiniran ŠTEDIL-NIK gorenje In hladilnik. Tel : 47-763
16170
Avto—moto društvo Kranj Kranj, Koroška 53/d
Komisija za delovna razmerja obvešča, da zbira kandidate za izobraževanje za poklic voznika inštruktorja B kategorije.
Izobraževanje je organizirano v srednji šoli tehničnih strok v Ljubljani, Titova 78, tel.: 061/311-688. Informacije daje AMD Kranj, tel.: 21-862.
"1
. DAMSKI SALON
Ina
. "r ; Pezdevšek
64000 KRANJ-ČlRČt Gregoričeva 26
Cenjene stranke obveščam, da imam novo telefonsko številko — se priporočam'.
NOVO!
@ 34-485
Ugodno prodam razno POHI pralni STROJ gorenje. Kapele. w • C. 1 maja 61, tel: 28-937, od 17
ure___7j25
Prodam termoakumulacijsko PE ' KW, sedežno GARNITURO jn tri^j ski kavč. Lukan, Zlato P°jjfjiE-^ Za 11 SM prodam 275-litrski HLA ^ ,NIK gorenje. Tel.: 62-122_______-^
Ugodno prodam malo rabljeno t NICO in DNEVNO SOBO. Tel: w 62j
kupim
Kupim zazidljivo PARCELO v Bleda. Tel.. 77-720, popoldan!^
--» ' -:----:—'• si'^
Kupim  sobo  s  sanitarijami ^
Bled-okolica________—jf"
Kupim manjšo starejšo HIŠO. ^ let, v okolici Škofje Loke, PlaC J16_43 devizami. Naslov v ogl. oddj5__j___^-J Prodam Z 750 de lux, letnik 1978'. novljen. Tel.: 37-312
itanovanja
Mati s hčerko išče garson'ero. ^ol^ (možnost kuhanja) v Kranju aH Šifra: Ana
Miren, kulturen fant, nujno ali stanovanje. Tel:39-208___ Prodam STANOVANJE~r^a£_:aj',?:, 25, blizu stadiona v Kranju, 80 m
24809___r
Mlad zakonski par brez °tr?_nfjj L<f enosobno STANOVANJE v ali bližnji okolici, nudi tudi preW ■* Tel.: 60-591, od 19.30 do 22j____, Mlad zakonski par nujno isce s ^ nje ali sobo v Kranju ali okolid-Poštena plačnika Lastništvo za lastništvo, a^3i«* stanovanje, nasproti pošte sA*|0^f njam za večje ali del hiše od v° (0/ ga - Ičiči. Tel.: (051) 31-059-
dan od 10. do 20. ure____—-""^
Nujno rabim sobo za rnoškeg9-njero ali sobo s souporabo kOP jjjp
Šifra: Čimprej_______-j-Jp
Mlad par brez obveznosti ^„aje1* relaciji Mojstrana, Radovlj'ca stanovanje, po možnosti oP^jriO? Plačilo polletne najemnine mo ^
koj. Šifra: Gradnja______
Iščem sobo z uporabo kopalci , lica Kranja. Tone Bevk, tel.: 24J
zaposliti«
Ali si mogoče že kdaj ozirc-m« ^ opravljal delo akviziterja knj'0 a|i? nu? Pa si zaradi slabih P°fl_,*1|tiO'' služka obupal?! Javi se s. vljenjepisom, po možnosti s $ sko številko zaradi hitrejše vZJgf/ tve zveze in gotovo ti bomo o A li. Šifra: Za najboljše 30-odsto'^ mulacija ____^j Nudimo honorarno zaposlitev ^ ,^ kativnim osebami Informacij6 m od 18. od 21. ure po tel.: Zakonski par išče kakršnokoli ^ no zaposlitev. Mož-šofer, p,_„j|i._ PK natakar, žena- papirn sten prevoz. Šifra: Zapos nudim varstvo popoldan ob
in nedeljah. Tel.: 47-638_
Nujno iščem delo na dom voz, daljše sodelovanje. Šifra- jji;
Iščemo mlajši upokojenki, ku^ ^ delo v popoldanskem ćasU.j8n ll za pomoč v kuhinji, dopo'0' m 75 504__
Vestno in zanesljivo, na upokojenko, iščem za trikrat^J pomoč pri administrativnem m fra: Škofja Loka
poieiii
Zazidljivo PARCELO, gospo' slopje ali staro hišo kupim ■ gori. Tel : 88 782, od 13. ure o9" \f
Najboljšemu ponudniku P^Jo'1 visokopritlično mansardno ^' j«;-renji vasi nad Škof jo Loko .j*' D merna za gostinstvo ali dfUtf 1
Naslov v ogl. oddelku_____jH
Prodam starejšo HlSO^^ Ogled popoldan. Kralj, Most« (I rovnica
OBVESTIU
Opravljam 47 087
PEDIKURO
V območju Škofje Loke VA na domu z bencinskim Jereb, Partizanska 45, tel
Obveščamo cenjene stranrtVot'„l MLIN Novak, Prebačevo, no <, sko številko: 36-430 ■ Cenjene stranke °bvešča^# GOSTILNA pri Slavki, Po°v.mfA nadaljnjega ZAPRTA zarad1
orano
Iščem VARSTVO za klico. Tel.: 38 677 Najamem garažo v Kranju-
29. SEPTEMBRA 1987
OSMRTNICE
11. stran (mmmsmmLAS
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
JELENE MILKOVIČ
s* iskreno zahvaljujemo sosedom, sodelavcem in znancem za pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke Rada in Nada z družinama ter drugo sorodstvo
OSMRTNICA
Po neozdravljivi bolezni je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi
Od
PETER JERALA
nJega se bomo poslovili v torek, 29. septembra, ob 15.30 izpred mrliških vežic v Naklem.
VSI NJEGOVI
Žeje, 26. septembra 1987
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage hčerke, sestre in tete
Veronike podobnik
iz Podjelovega brda nad Sovodnjem
^e iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in ancem, ki so pomagali v težkih trenutkih ob njeni mrti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju oinice Golnik in zdravstvenega doma iz Gorenje vasi a dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi pevcem in govor-K z^ Poslovilne besede, g. župniku za lep cerkveni °red in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri oče, dedek, pradedek, brat, stric in svak
METOD KREK
iz Gmajnice 89 pri Komendi
^boleči ločitvi se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, dob. moutve in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala tar?SOsedom. prijateljem, znancem, sodelavcem Stola, Ti-kih' Gostilni pri Viktorju in Savi iz Kranja, ki so nam v tež-rj ? trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Hvala tudi s Kt°rjema Kralju, starejšemu in mlajšemu ,ter patronažni ter* Za obiske na domu. Zahvala za ganljive besede ob odpr-j"1 grobu, tovarišu Bohincu iz ZB Komende, Pernetu iz GD Zah 6nda in Predstavniku sindikata DO Stol tov. Humarju.
"valjujemo se vsem praporščakom, komendskim gasilcem, greh6"1 KUD Janez Cebulj in g. župniku za lepo opravljen po-Dr»i obred. Vsem, čeprav so vaša imena skrita, še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Komenda, Moste, Kamnik, Kranj, Poljane, Ljubljana in Volča nad Skofjo Loko
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji smrti dragega moža, očeta, brata, starega očeta, zeta in svaka
BOGDANA CANKARJA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala doktorjema Radoševiču in Sedeju za skrb v času njegove bolezni. Hvala GD Dobračeva za častno spremstvo, praporščakom in drugim gasilcem, pevcem GPD Alpina za zapete žalostinke, govornikoma za besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
Žiri, Gorenja vas, Ljubljana, 17. septembra 1987
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, brata in starega očeta
FRANCA KACINA
upokojenca cp Kranj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč. Posebna zahvala velja Gasilskemu društvu Trebija za celotno organizacijo pogreba in krajevni skupnosti Trebija. Zahvala govornikoma ob odprtem grobu ter družinam Kokalj, Dolenc in Vidmar za pomoč v težkih trenutkih, Cestnemu podjetju Kranj in DZS, Poslovalnici Kranj pa za darovane vence. Zahvaljujemo se dr. Gregorčiču za zdravljenje in obiske na domu, g. župniku iz Gorenje vasi za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem Fantom iz Nakla za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Podgora, Radovljica, 22. septembra 1987
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega malega sinčka
DARIA BARUKČIĆA
iz Kranjske gore
se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom, delavcem Gorenjke Kr. gora in delavcem predora Karavanke za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo PM Kr. gora, dr. Kokalju in prijateljem, ki so nam pomagali ter stali ob strani: Perici, Mirku, Smiljki, Stanku, Meri, Branetu, delavcem gostišča Bor, cicibanom, osnovnošolcem, tovarišicam in tovarišem. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, posebej tovarišema Jasoviču in Robniku za lepo organiziran pogreb. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoča: mamica in očka
OSMRTNICA
Sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je v 81. letu prenehalo biti plemenito srce naše ljube mami, babice in prababice
ALOJZIJE HRAST
partizanske mami iz Bukovščice
Od nje se bomo poslovili v sredo, 30. septembra 1987, ob 13. uri iz trinajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah.
Žalujoči: sin Alojz-Oko, Rado z družinami in Ivan ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Beograd, Litija in Kranj
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega
MARJANA FOJKARJA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, delovni organizaciji Jelovica, obrat II. in obrat Preddvor, za izraženo sožalje, denarno pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala gasilskemu društvu Sv. Duh-Virmaše in pevcem KUD Ivan Cankar Sv. Duh. Zahvaljujemo se tudi gospe Kristini in g. župniku za obred.
Žalujoči vsi njegovi
Virmaše
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica
MATEVŽA ČARMANA
se iskreno zahvaljujemo Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, dr. Pavlinovi, dr. Debeljaku in strežnemu osebju za dolgotrajno zdravljenje in pomoč, dr. Štularju pa za zdravljenje na domu. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred in izrečene lepe poslovilne besede ter stražiškim pevcem za pesmi. Zahvalo izrekamo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in cvetje. Vsem še enkrat naša iskrena hvala!
Žalujoči žena Milka in hčerka Tatjana z družino
Kranj, 22. septembra 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
ANTONA ŠTULARJA
iz Kokre
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, Stanetu Dolinšku, Slavki in Marjanu Krču, Hanziju in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: žena Alojzija in sin Anton
Kokra, Jezersko, Bela, 13. septembra 1987
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽA DOLENCA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter DO Jelovica in Gradiš iz Škofje Loke ter Iskri Inženiring za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Terčonu za zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred in tolažilne besede, gasilcem za spremstvo in tov. Renku za poslovilni govor, organizaciji ZB in pevcem društva upokojencev. Iskrena hvala vsem!
Žalujoči: žena Marija, otroci Vera, Marjan ter Milka, Iva in Jože z družinami
nedeljo, 13. septembra 1987, smo spremili na zadnjo pot našo drago mamico, ženo, hčerko in
sestro
MARINKO MOLJ roj. Kozjek
iz Vogelj 37
v tež^uU-'emo se dobrim sosedom, botrom in prijateljici Valeriji za nesebično pomoč, ki so nam jo Hvala t *T.enutkih izkazali. Posebno zahvalo smo dolžni Slavi Jenko za ganljive besede ob grobu. S*'tuta r ^ pevcem. 6- župnikoma iz Vogelj in Šenčurja, dr. Stenšakovi in osebju Onkološkega in-Zrian JurjlJana. kolektivu Globusa, oddelek šport, vaščanom iz Vogelj in s Huj ter prijateljem in Cerr», ki ste njen prerani grob zasuli s cvetjem in jo v velikem številu spremili na zadnjo pot. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: mož Marjan s hčerko Ireno in sinom Boštjanom ter drugo sorodstvo
Voglje, 13. septembra 1987
Kaj jaz morem, če je burja, da ječijo vsi drogovi, tesno v plašč se bom zagrnil in zaspal bom kot bogovi.
(Heine)
ZAHVALA
Vsem, ki ste ga imeli radi, mu pomagali v času njegove bolezni in bili z nami v težkih trenutkih slovesa od dragega
FRANCA OMANA-CETA
iskrena hvala VSI NJEGOVI
NOVICE IN DOGODKI
Prvi del že četrtega čiščenja kanjona Kokre
Poslej le še kazni
Kranj, 26. septembra — 32 vojakov iz kranjske vojašnice Staneta Žagarja, 26 deklet s profesorico iz ekonomske srednje šole in prek 20 članov Horti-kulturnega društva ter posebnega odbora za urejanje kanjona Kokre v Kranju se je v soboto zjutraj zbralo na prvem delu akcije za ureditev kanjona. Žal — ali pa razumljivo — tistih, ki še vedno z vrha mečejo odpadke v kanjon, ni bilo med njimi. Čeprav je nagajalo slabo vreme, so na desnem bregu od hujanskega mostu do votline kar precej naredili. Drugi del akcije bo prihodnjo soboto, 10. oktobra. Takrat naj bi dokončno uredili poti in očistili kanjon, spomladi pa bi postavili tudi klopi.
Darja Stempihar, učenka l.č ekonomske srednje šole iz Kranja: »Starši so mi povedali, da je bil kanjon včasih lepši. Jaz ga poznam le 'kot zapuščen in onesnažen del Kranja. Morda se bo po tej akciji uresničila želja, da bi ga uredili. Vendar bi morali zanj vsi skupaj skrbeti drugače kot do zdaj.«
Franc Benedik iz Kranja: »To je po vojni že četrto čiščenje kanjona. Prav žalostno je, da je ta del Kranja, ki je povrhu še z odlokom zaščiten, tako zanemarjen. Verjamem, da se s takšnimi delovnimi akcijami lahko marsikaj naredi. Tudi program ureditve je že skoraj znan. Žal pa sta še vedno odprti dve osnovni vprašanji, to sta denar za uresničitev programa ter tudi vzdrževanje in kanalizacija. Od mostu na Primskovo do mostu na Planino pri pošti je v kanjon in Kokro speljanih kar 16 večjih kanalizacijskih izlivov. Mislim, da bi v Kranju naredil največ tisti župan, ki bi uredil kanalizacijo. Žal pa se takšne investicije ne vidijo.«
Nevenka Meden, profesorica biologije iz Kranja:
»V l.č ekonomske srednje šole smo se danes odločili za naravoslovni dan. Čeprav nas je na današnji akciji kar precej, bi nas bilo lahko še več. Mislim, da bi bilo treba v kanjonu predvsem ohranjati naravo, ne bi ga smeli toliko odpreti, da bi lahko prišli vanj mo-
toristi. Ko bo očiščen in urejen, pa bi bilo treba predpisati visoke kazni.«
Slaviša Milković iz vojašnice Staneta Žagarja: »Vojaki večkrat sodelujemo pri različnih akcijah. To je neke vrste prijateljsko sodelovanje. Danes bomo naredili precej, upam pa, da takšne akcije, ko bo ta del Kranja urejen, ne bo več potrebne.«
Srečanje treh folklornih skupin
Dober dan, prijatelj
Kranj, 28. septembra — S temi lepimi besedami dobrodošlice so folkloristi kranjske Save v soboto dopoldne sprejeli v goste stare prijatelje: plesalce Kolede iz Titovega Velenja in Stu ledi iz Trsta. Njihovo na novo oživljeno srečanje pa ni bilo samo družabno, ampak predvsem delavno. Popoldne so gostje iz Titovega Velenja zaplesali Kokričanom, tržaški rojaki Retečanom, zvečer pa so se vsi trije predstavili še kranjskim ljubiteljem narodnih plesov.
Brona Mladenovič, plesalka v savski skupini: »Plešem že osmo leto, najraje gorenjske plese. S Tržačani in Ve-lenjčani se večkrat srečujemo na raznih prireditvah. Ogreli smo se za to, da bi postala srečanja, kakršno je zdaj v Kranju, tradicionalna, vselej v drugem kraju, kjer bi se tudi dopolnjevali v umetnosti narodnih plesov. Savčani vadimo dvakrat na teden. Ravno zdaj sprejemamo nove člane.«
Marica Finžgar iz Stražišča: »Če je le priložnost, si z veseljem ogledam narodne plese, najraje gorenjske, ki so mi pač najbližji. Sama nikoli nisem plesala, je pa svakinja, ki nas je, po pravici povedano, v tem dežju, zvlekla' v kino Center.«
Mile Trampuš, strokovni vodja folklorne skupine Koleda iz Titovega Velenja: »Včasih je bilo med mladimi vec navdušnja za narodne plese, zadaj pa imamo včasih že Prob1^: predvsem s fanti. Sku paj nas je osemdeset-Plešemo sedem sloven skih in deset plesov dru gih jugoslovanskih narodov. Srečanje s kra^ skimi in tržaškimi folkloristi je dobro tudi za -da se kaj novega naučimo.«
Tatjana Malalan, pjj: salka skupine Stu leo«
iz Trsta: »Doma sem w Opčin blizu Trsta in tre tje leto med folklorist1-Uči nas Nadja Krisca*-Vadimo dvakrat na te den. Vsak mora znai vse plese in z vsemi F sati, da lahko kadarkon vskoči namesto drug ga. V skupini nas je pr bližno petdeset in smo uspešno nastopali t že pred italijansko publiko. Ker nas od matic domovine loči meja, so vezi z njo še toliko n J potrebne. Srečanje v Kranju je za vse n spodbuda.«
H. Jelovčan Foto: F. Perdan
Angela Logar iz Preddvora: »Inženirka Anka Bernard, ki jo kot strokovnjakinjo zelo cenim, nam je v Hortikulturnem društvu precej podrobno razložila, kakšen je bil nekdaj kanjon Kokre v Kranju. Zares je škoda, da je zdaj tako zanemarjen in zapuščen. Prepričana sem, da ga bomo očistili in uredili. Vendar se po tem ne bi smelo več zgoditi, da bi ga spet zanemarili.«
A. Žalar
Huda ura v Bohinju
Bohinj, 28. septembra — Silovito neurje je v noči s sobote na nedeljo pustošilo po ^^Vmj'v Najhuje je bilo proti Ukancu, kjer je polomljeno drevje trgalo žice daljnovodov, zato so 0 tem koncu nekaj časa brez elektrike. Škodo še ocenjujejo.
20-letnica cerkljanskih lovcev
Nimamo lovišča, vendar delamo
Štefanja gora, 27. septembra — Pri lovski koči na Štefanji gori, ki so jo člani lovske sekcije Turističnega društva Cerklje zgradili pred osmimi leti, se je dopoldne začelo zanimivo tekmovanje v streljanju glinastih golobov, v tarčo srnjaka in za zabavo še v slepo tarčo. Čeprav jim je nagajalo slabo vreme, je otvoritvena prireditev krajevnega praznovanja pod Krvavcem uspela.
Urbančevim iz Stare Fužine se je v neurju zrušil kozolec
precej škode na daljnovodih. Domačini so takoj poprijeli za delo, pomagali so jim delavci komunale, pošte, gozdnega gospodarstva in cestnega podjetja, tako da sta bili cesti Rib-čev laz—Ukane in tista proti Srednji vasi prevozni že v nedeljo navsezgodaj.
Bohinjci imajo po neurju dela čez glavo. Anton Cerkovnik iz Kamenj nam je povedal, da takšnega neurja že dolgo ne pomni. Njemu sicer ni napravilo škode, s sosednje, še nedograjene hiše pa je zmetalo precej opeke. V Bohinjski
Za zabavo in seveda tudi za nagrade pa so pripravili streljanje v slepo tarčo
Ko je bila pred 20 leti ustanovljena Lovska družina Cerklje, so si člani poleg organiziranosti in redne dejavnosti želeli tudi košček lovišča. Te želje do danes sicer še niso uspeli uresničiti, vendar lovci že lep čas organizirano delujejo na drugih področjih. Zdaj so organizirani kot redna sekcija Turističnega društva Cerklje.
»S turističnim društvom smo začeli sodelovati že kmalu po ustanovitvi,« razlaga predsednik sekcije Andrej Ro-pret. »Že osemnajst let namreč prirejamo tudi lovski del razstave na tradicionalni turistični prireditvi cvetja v Cerkljah. Pred osmimi leti smo na Stefanji gori naredili skromno kočo, kjer zdaj vsako leto prirejamo sekcijska oziroma družinska tekmovanja. Dobro sodelujemo tudi z loviščem Kozorog. Seveda pa je želja vseh 22 članov sekcije,
Andrej Ropret, predsednik lovske sekcije: »Se vedno si želimo vsaj kos lovišča.«
malo ponagajalo, so spravili pod streho vsa tri načrtovana tekmovanja: streljanje na glinaste golobe, streljanje v tarčo srnjaka in zabavni del tekmovanja — streljanje v slepo tarčo. Pri slednjem so pripravili kar 25 nagrad. Podelili pa so tudi prehodni pokal krajevnih skupnosti, tri pokale najboljšim ekipam in tri odličja najboljšim posameznikom.
A. Žalar
Martin Arh je bil vso nedeljo in ponedeljek na strehi, ki mu jo je v soboto odkril veter.
Hudo neurje je v noči s sobote na nedeljo zajelo Gorenjsko. Najbolj se je razdivjalo v Bohinju, kjer je močan vrtin-časti veter razkrival strehe, klestil drevje, podiral kozolce, izruvana drevesa pa so zapirala ceste, trgala električne žice in telefonske kable. Najbolj je neurje opustošilo predel od Ribčevega laza proti Ukancu in vasi v tako imenovani Zgornji dolini. Bohinjci so bili vso noč brez elektrike, sredi nedeljskega dopoldneva pa je Elektro Žirovnica odpravilo že
V parku hotela Kompas stran ju jejo podrto drevje
Bistrici   je   podrtega nej«[ drevja, poškodovana je A gfl rina stavba, okleščene ^ ^ poškodovale parkirane a mobile. Tudi hotelom ni P1*' neseno. Škoda je na Zla t gu, pri Kompasu pa je da.glfl hotelsko osebje z direktorj Mirom Mulejem na čelu sa odstranjevalo podrto dre
Ob cesti proti Stari FuJjj Srednji vasi in Češnjici je urje dodobra oklestilo kor u Anton Urh si je ravno og val, koliko škode mu je naP^ vilo in se ob tem spomr"
Takole je zvilo pločevino na strehi cerkve v Srednji vasi-
F. Perdan
Ivan Jenko s Pšate je s posebno napravo med tekmovanjem spuščal glinaste golobe
da bi dobili vsaj kos lovišča, za katerega bi skrbeli.«
Ob njihovem letošnjem 20-letnem jubileju so jim v krajevnih skupnostih na cerkljanskem območju dali nalogo, naj za nedeljo, hkrati kot prireditelji v Zalogu nogometni turnir, pripravijo otvoritveno prireditev krajevnega praznovanja. Pri koči na Stefanji gori so organizirali lovsko tekmovanje. Čeprav jim je vreme
NESREČE
Usoden padec z lestve
Škofja I oka, 27. septembra —
Oseminpetdesetletni Jože Dolenc se je prejšnji četrtek pripravljal na pleskanje v elektrarni Vincarje. Ko je stal štiri metre visoko na lestvi, je iz še neznanega vzroka padel in si poškodoval glavo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je po treh dneh zaradi    možganske krvavitve
umrl.
Smrt na spolzki cesti
Kranjska gora, 27. septembra
— V Logu pri Kranjski gori se je zgodila prometna nesreča, h kateri so poklicali miličnika Dušana Vučka in Milana Perka. S prižganimi svetlobnimi in zvočnimi signali sta se odpeljala proti kraju nesreče, zaradi hitrosti, predvsem pa mokrega in spolzkega cestišča, pa ju je v dvojnem ovinku zaneslo s cestišča, nato pa sta trčila v vozilo šti-riintridesetletnega Jakoba Ko-privnika, ki je pravilno pripeljal iz nasprotne strani. Voznika Dušan Vučko in Jakob Koprivnik sta bila laže ranjena, enaindvaj-
setletni Milan Perko pa je podlegel poškodbam. y g
Truplo v
akumulacijskem
jezeru
Jesenice, 27. septembra — V
nedeljo so jeseniške miličnike obvestili, da so v akumulacijskem jezeru pri hidroelektrarni v Mostah našli truplo. Svojci so prepoznali oblačila štiridesetletnega Jožeta Jeklarja z Jesenic, ki so ga pogrešali od konca avgusta. Predvidevajo, da je naredil samomor, saj je bil pogosto pijan.
K"
hudo uro pred štirimi mu je veter opustošil g°zd' j« bančevim iz Stare Fužin* ^ podrlo kozolec, iz njega s ^ med nedeljskim deževjem Jj sevali seno in ga sprav Jj; pod streho. Martin fl» Srednje vasi je bil ravo0^ strehi, ki mu jo je medI J p jem odkrilo. Takih je m' Oo dni od Bohinjske Bistric^)j-Ukanca in po vsej ZgornJ1 ni še nekaj.
Ko smo si danes °&e ix), s° stanje po neurju v Bohinci ljudje pospešeno odpra „i> škodo; ekipe, ki so na f ocenjevalr nastalo Škod -še niso končale dela. ^ bjr