dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana
št. 10/XIX oktober 1982
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e
Ob dnevu mrtvih
Čustva, ki nas prevzamejo tega dne, so izraz neskončne hvaležnosti, ki jo dolgujemo lahko samo tistim, ki so nam zapustili nekaj neprecenljivega. Slovenski in ostali jugoslovanski narodi imamo dediščino, ki jo imenujemo svoboda, katere cena so bili stotisoči žrtvovanih. Naša dolžnost je, da jih ohranimo v spominu in nadaljujemo tam, kjer so oni morali končati.
Slava jim!
Elegija padlim
Tiho od nas ste odšli, tovariši, v noč — brez
povratka.
V prsih teži me bolest v nemem spominu na vas. Semena zlata čez plan razveli ste v setvah jesenskih, tiho potem ste odšli, niste čakali plodov.
Težka je gruda sedaj v mamljivi vročici zorenja, bukovo listje temni, resje krvavo cvete.
Sonce pekoče žari — svobodna je naša dežela.
Kje ste, tovariši, zdaj?
Iščem vas v senci lesov, čakam vas sredi poljan v žareči opoldanski uri, čakam vas v slutnjah noči, čakam vas v svitanju dne. Zarje krvave plamte nad toplo svobodno poljano. V miren poletni večer v vasi žanjice pojo.
Peter Levec
Sklepi delavskih svetov — poslovanje v zaostrenih razmerah
Poslovanje v letošnjem prvem polletju je potekalo v izredno težavnih pogojih, kar se odraža v naših doseženih rezultatih. Prvič v povojnem obdobju ugotavljamo padec obsega fizične proizvodnje in tudi padec dohodka, če ju primerjamo na primerjalno obdobje preteklega leta. Vzrok temu je v bistvu en sam, in to je pomanjkanje surovin in ostalih reprodukcijskih materialov, kar je povzročilo zastoje v naši proizvodnji, manjšo proizvodnjo in nižji dohodek. Tako je pisalo v poročilu o poslovanju in rezultatih poslovanja v I. polletju 1982, ki smo ga obravnavali in sprejeli na zborih delavcev in kar smo ugotovili na delavskih svetih.
Krepko smo stopili že v drugo polletje letošnjega leta, vendar se stanje z oskrbo s surovinami in reprodukcijskimi materiali ni izboljšalo, nasprotno, še poslabšalo se je, na kar pa je bistveno vplivala zaostrena politika v deviznem poslovanju in vse večji izvoz surovin.
Da bi v teh zaostrenih razmerah poslovanja v drugem polletju letošnjega leta dosegli
vsaj enake poslovne rezultate kot v prvem polletju in s tem zagotovili socialno varnost našim delavcem, so vsi delavski sveti, na predlog komisije za pripravo predloga poslovanja v zaostrenih razmerah, na skupnem zasedanju dne 14. 9. 1982 sprejeli naslednje
SKLEPE:
1.	Podatki o doseženem izvozu za osem mesecev na konvertibilno področje kažejo devetdesetodstotno realizacijo od postavljenega plana SISEOT. Potrebno je doseči tako v nabavni kot tudi proizvodni in prodajni dejavnosti, da bi do konca leta nadoknadili predviden izpad 10 % oz. 13,000.000 deviznih din.
2.	Potrebno je takoj preiti z našimi kupci na možnost dobave surovin v kompenzacijskih poslih, s čimer bi omogočili vsaj boljšo začetno osnovo v letu 1983.
3.	Zaradi novega deviznega zakona je potrebna še večja angažiranost pri združevanju deviz v katerikoli obliki, da bi na
ta način združili vsaj 1,000.000 dolarjev.
4.	Dejavnost predstavniške službe naj se prvenstveno organizira na pridobivanju deviznih sredstev od domačih kupcev, istočasno pa naj se v soglasju z nabavno službo in ostalimi strokovnimi službami v DO angažirajo v pridobivanju surovin pri naših dobaviteljih.
5.	Nabavna služba mora skupno s kontrolno službo z osebnimi stiki v predilnicah doseči boljšo kvaliteto preje.
6.	Iskati moramo kompenzacijske in uslužnostne posle ter poiskati surovine v CSSR in DDR, izpeljati do konca inve-
stiranje v tovarno polipropile-na za izdelavo taslana, z Ohi-som sodelovati pri nabavi mo-nomera iz S S SR in sploh poiskati do danes še nepoznane vire sodelovanja.
7.	Obdržati moramo nivo proizvodnje iz I. polletja letošnjega leta. Za to proizvodnjo 3.050.000 t. m je potrebno zagotoviti 417 ton preje mesečno.
Surovine za izvozno proizvodnjo morajo biti zagotovljene pravočasno in v zahtevani kvaliteti.
Poenostaviti je treba izbor artiklov za domači trg, tako da bo izdelava čimbolj gospodarna
Spremembe zakona o delovnih razmerjih
glede na porabo surovin in stroške proizvodnje.
8.	V zvezi s smotrno izrabo delovnega časa je potrebno:
— ukiniti delovne sobote (sedem do konca leta), v rednih delovnih dnevih pa povečati proizvodnjo za 5 % v primerjavi na I. polletje;
—- za čas delovnih sobot se vsem delavcem obračuna izredni plačani dopust po obračunski osnovi delovnega mesta;
To ne velja za TOZD Predilnica Laško, ki bo na račun nočnega dela okrepil dnevne izmene.
9.	Tehnična služba redno — po trimesečjih -— izdela seznam artiklov po planskih zneskih oziroma odstotkih akumulacije, kar upošteva pri planiranju proizvodnje — seveda v soglasju s prodajno službo.
10.	Varčevanje s sredstvi za delo je ena temeljnih nalog vsakega delavca, ki dela v poslovnem procesu s sredstvi dela. Surovine, pomožne surovine in energija so tako dragocene, da je potrebno z največjo odgovornostjo in odnosom do dela preprečiti vsako nesmotrno porabo. Torej naš odn-os do dela in do sredstev za delo mora biti odgovoren in gospodaren.
11.	Varčevati, posebno še v zaostrenih pogojih gospodarjenja, je potrebno tudi z denarnimi sredstvi. V tem času se je potrebno izogniti vsem manj nujnim izdatkom. Nekatere že predvidene prenovitve je potrebno preložiti na poznejši čas. Kadar pa je določena adaptacija nujno potrebna, mora o njej razpravljati in odločati delavski svet.
12.	Vse stroške, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo in so tudi z družbenim dogovorom omejeni, je potrebno zmanjšati oziroma znižati njihovo rast. Tu gre predvsem za stroške reprezentance, reklame, potne stroške, dnevnice, prevozne stroške in drugo. Vendar pa je kljub temu treba zagotoviti našo poslovno učinkovitost v tem smislu, da ne bomo omeje-
vali tistih poslovnih opravil, ki naj zagotovijo oskrbo s surovinami in devizna poslovna sodelovanja.
13.	Pri LB — Gospodarska banka, Ljubljana se najame devizni kredit za uvoz cel vlakna iz Italije. Kredit bo posredovala DO Unitex, Ljubljana, ki bo tudi uvoznik. Višina kredita je
15.000.	000 deviznih din. 15 % vrednosti je plačljivih vnaprej, ostanek 85 % pa v 11 polletnih anuitetah s 5,5 % polletno obrestno mero.
14.	S tovarno cel vlakna Ložnica se podpiše Samoupravni sporazum o združevanju sredstev, in sicer v skupni višini din
12.800.000,	plačljivo 6,400.000 do konca leta 1982 ter ostanek v štirih obrokih po 1,600.000 v letu 1983. S tem se Ložnica obveže, da nas v letih 1983 do 1985 preskrbi s po 800 tonami cel vlakna na leto. Sredstva se združijo v obliki kredita z odplačilnim rokom 5 let z 8 % obrestno mero.
15.	V zvezi z združevanjem deviz od naših kupcev in Zakonom o deviznem poslovanju, ki ne dovoljuje devizne preprodaje, delavski svet sprejme sklep, da Dekorativna vsem kupcem, ki ji na osnovi skle-njenega SS o poslovno tehničnem sodelovanju odstopijo devize, plača devizno protivrednost po veljavnem tečaju dinarja,
16.	Vrstni red ukrepov v primeru večjih zastojev:
1.	Obvezno koriščenje letnih dopustov
2.	Prerazporejanje delavcev
3.	Opravljanje pomožnih del
4.	Iskanje uslug za nezasedene kapacitete.
17.	Nadurno delo ni dovoljeno. V primeru nujnih del uveljaviti prerazporedtev delovnega časa.
18.	Proizvodnja se obvezuje, da bo izboljšala kvaliteto, da bo proizvedeno čim več kvalitetnega blaga za izvoz.
Prepričani smo, da nam bo z realizacijo teh sklepov uspelo uresničiti planske naloge do konca leta.
Milka Klobučar
Skupščina SRS je na svoji seji dne 14. julija 1982 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih.
Predlagane spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih naj bi zagotovile predvsem boljšo zakonsko podlago za večjo delovno disciplino, produktivnejše zaposlovanje in učinkovitejše določanje in razporejanje delovnega časa ter razporejanje delavcev. Vse to je pogoj za boljše delo.
Predlog zakona upošteva tudi sedanje zaostrene gospodarske razmere in z njimi v zvezi pomanjkanje surovin in
repromateriala, začasno zmanjšanje delovnega programa organizacije združenega dela in podobno. V primerih, kadar bi zaradi naštetih vzrokov delavec ostal brez dela, ga lahko TOZD začasno premesti v drugo TOZD, vendar največ za pol leta. Kdaj in ob kakšnih pogojih lahko pride do take premestitve, morajo določati samoupravni akti.
Navajamo nekatere najpomembnejše novosti iz zakona, ki jih bomo morali upoštevati v naših samoupravnih splošnih aktih:
Zaposlovanje
pripravnikov
Eden glavnih ciljev zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih je produktivnejše zaposlovanje. Tako med drugim zakon tudi določa, da so delavci temeljne organizacije združenega dela dolžni, da vsako leto sprejmejo določeno število pripravnikov. To število delavci določijo v skladu s kadrovskim načrtom TOZD in samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v
občini. Sicer pa problematiko zaposlovanja podrobneje določa zakon o zaposlovanju za primer brezposelnosti.
Razporeditev delavcev
Že sedanja zakonodaja dopušča možnost razporejanja delavcev med TOZD v okviru DO. Pogoji za razporejanje delavcev iz ene TOZD v drugo TOZD mora določati samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO. Razen teh primerov pa je pomembna novost:
Kadar delavcu začasno ni mogoče zagotoviti dela zaradi zmanjšanega obsega dela v temeljni organizaciji (pomanjka-
nje surovin, repromateriala, okvar na strojnih napravah, začasno zmanjšanje programa dela posamezne organizacije združenega dela družbene dejavnosti ipd.), je delavec lahko v primerih in ob pogojih, določenih v samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije ter na podlagi predhodno sklenjenega sporazuma organov upravljanja obeh temeljnih organizacij, začasno razporejen na delo v drugo temeljno organizacijo, vendar le za določen čas, ki sme trajati največ šest mesecev.
Sporazum mora vsebovati določbe o pravicah pri razporejanju ustvarjalnega dohodka na podlagi združevanja dela delavcev v drugi temeljni organizaciji ter o načinu zagotavljanja pravice do samoupravljanja in drugih pravic v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji, v katero je bil delavec začasno razporejen na delo.
Delavec, ki je začasno razporejen na delo v drugo TOZD, obdrži vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz prejšnje TOZD.
Razporejanje
delovnega časa
Delovni čas je lahko med letom neenakomerno razporejen, če to zahteva narava dejavnosti ali narava določenih del oziroma nalog v temeljni organizaciji, zaradi 'organizacije dela, boljše izkoriščenosti delovnih sredstev, racionalnejše izrabe delovnega časa, odvisnosti opravljanja določenih del oziroma nalog od predpisanih rokov ali podobnih drugih primerov, določenih s samoupravnim splošnim aktom.
V	takih primerih se upošteva 42-urni delovni teden kot povprečna delovna obveznost posameznega delavca za obdobje, ki ga določi samoupravni akt in ki ne sme biti daljši od enega leta.
V	primerih višje sile ali izjemnih okoliščin (prekinitev dobave energetskih virov, okvare na strojnih napravah, ovire v dobavi materiala, ovire v prometu ipd.) zaradi katerih pride
do zmanjšanega oziroma povečanega obsega dela ali do prekinitve dela, se lahko ob pogojih in na način, ki ga določa samoupravni splošni akt, začasno prerazporedi delovni čas.
Začasna prerazporeditev de-lovnega časa, upoštevaje povprečno 42-urno delovno obveznost, lahko traja toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se preprečijo oziroma odpravijo posledice izjemnih okoliščin ali višje sile.
Letni dopust
Povečan letni dopust do 5 dni lahko pridobijo delavci nad 50 let starosti, novost pa je določilo, da to velja tudi za delavce, ki jim je priznana najmanj 60 odst. telesna okvara, delovnim invalidom, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa ter delavcem, ki negujejo in varujejo težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto osebo. Tako določeni povečani letni dopust
lahko znaša skupaj največ 5 delovnih dni.
V samoupravnem splošnem aktu se lahko določijo primeri, ko ima delavec pravico izrabiti del letnega dopusta nad 12 delovnih dni najkasneje do konca februarja naslednjega koledarskega leta.
Novost je določilo, da se v pravilniku o delovnih razmerjih lahko določi, da gredo vsi delavci ali del delavcev istočasno na dopust v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin (prekinitev dobave energetskih virov, okvare na strojih, ovire v dobavi materiala, ovire v prometu itd.).
Disciplinska in odškodninska odgovornost
Na področju disciplinske odgovornosti zakon:
—- razširja seznam hujših kršitev delovnih dolžnosti, za katere je predviden ukrep prenehanja delovnega razmerja
Teze zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Sedanji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja se v naši republiki izvaja od 1. januarja 1973 dalje. Izoblikovan in sprejet je bil že po sprejetju ustavnih dopolnil k zvezni in republiški ustavi v letu 1972. Z ustavo SRS, sprejeto 1. 1974, pa je bilo določeno, da republika z zakonom ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Veljavni sistem je bil do sedaj že večkrat dopolnjen in popravljen. Spremembe in dopolnitve je zlasti terjala praksa in novi družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu. Ob pristopu za uskladitev sistema z ustavo je prevladovalo spoznanje, da gre za zahtevno in dolgotrajno nalogo, ki jo bo potrebno opraviti v dveh fazah. V prvi fazi le najnujnejše spremembe, v drugi fazi pa korenitejše vsebinske uskladitve. Ta, druga faza, je sedaj v teku v vsej SFRJ, sprejet je zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, delo na pripravi republiških zakonov pa teče.
Največ polemike je bilo v zvezi s konkretizacijo minulega dela v pokojninskem sistemu. Ker je pokojninski sistem sestavni del združenega dela, je prevladovalo stališče, da mora biti ta kategorija razdelana in izpeljana v delitvenem sistemu v organizacijah združenega dela
in da mora v danih pogojih še vedno ostati osebni dohodek kot rezultat živega in minulega dela delavcev merilo prispevka delavca, upoštevan tudi za oblikovanje položaja upokojenca.
Nova zakonska ureditev prinaša bistveno spremembo v krogu zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V bodoče naj bi se v enotno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključili tudi kmetje, ki jim je kmetijska dejavnost edini oziroma glavni poklic. Temeljno vodilo za takšno rešitev je, naj bi se v bodoče ne širile pravice iz starostnega zavarovanja na podlagi povečanih starostnih prispevkov združenega dela, temveč naj bi si tudi kmetje, tako kot drugi delovni
ljudje, zagotavljali svojo socialno varnost za primer starosti, zmanjšanja ali izgube delovne sposobnosti in smrti, na podlagi dela in ustvarjenega dohodka.
Osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, je potrebno izenačiti z zavarovan-ci-delavci s pravico do varstvenega dodatka; omogočiti dokup let pokojninske dobe na podlagi naknadnega plačila prispevkov za čas pred uvedbo obveznega zavarovanja oziroma pred vstopom v zavarovanje, to je pred letom 1965.
Določiti je potrebno tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vrhunskih športni-kov-neprofesionalcev in dokupa let ,iz tega naslova po 15. 5. 1945.
(izdaja poslovnih tajnosti, zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni itd.);
—- določa, kdaj se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov z dela (5 do 7 dni v obdobju 6 mescev).
Prenehanje delovnega
razmerja
Dosedaj je veljalo določilo, da je delavcu prenehalo delovno razmerje, ko je postal disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka dokončen, sedaj pa zaključi delovno razmerje z dnem, ko je nazadnje delal.
To so samo nekatere značilnosti zakona, ki jih bo treba skrbno proučiti in vgraditi v naše samoupravne akte. Naš cilj pa mora biti čim smotrneje delati in poslovati v zaostrenih gospodarskih razmerah.
Sonja Kosec
Za ženske-delavke, ki se odločijo za upokojitev glede na predlagane spremembe delovne zakonodaje, se predlaga, da lahko uveljavijo povišanje pokojnine za 1 % šele po dopolnitvi pokojninske dobe tako kot mo-ški-delavci, t. j. po 40 letih.
Predlagana je uvedba možnosti predčasne upokojitve, in sicer: »Zavarovanec lahko uveljavi starostno pokojnino, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti (moški), oziroma 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti (ženske). Če zavarovanec uveljavi predčasno pokojnino, se odmerjena pokojnina glede na pokojninsko dobo pred dopolnitvijo 60 (moški) oziroma 55 (ženske) let starosti zmanjša za odstotek, ki ga določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.«
Uvedba tega instituta sicer pomeni znižanje pokojnin in s tem padec socialne varnosti, večje pritiske na varstveni dodatek kot edini socialni kolektiv v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali potrebo po večji obremenitvi združenega dela in večji solidarnosti znotraj sistema. Vendar so številne pripombe in predlogi, zlasti ob sprejemanju zveznega zakona in pri pripravi republiškega zakona apel za ponovno
uvedbo predčasne upokojitve, z obrazložitvami, da je pred upokojitvijo tista povojna generacija, ki je mnogo prispevala k osvoboditvi in obnovi domovine ter je zaradi tega izčrpana tudi zato, ker ni uživala bonitet višjega družbenega standarda, ki se je gradil postopoma.
Bistvena novost v primerjavi s sedanjo ureditvijo naj bi bila v tem, da bi v prihodnje riziko v zvezi z zmanjševanjem delovne zmožnosti ter preven-cijo invalidnosti prevzele temeljne organizacije združenega dela. V okviru skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja naj bi ostala le pravica
do invalidske pokojnine (riziko popolne izgube delovne zmožnosti), medtem, ko bi se zagotavljalo uresničevanje ostalih pravic, pravice do zaposlitve in ustrezne prerazporeditve, pravice do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije ter s tem v zvezi pravice do nadomestila osebnega dohodka, neposredno v združenem delu. To pa hkrati pomeni, da bi združeno delo za uresničevanje teh pravic ne odvajalo več sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo le izjemoma to pravico zagotavljala le še tistim, ki iz objektivnih razlogov ne bi mogli uveljaviti teh pravic v temeljni organizaciji združenega dela. To pravico pa bi v
okviru skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja uresničevali združeni kmetje in osebe, ki opravljajo samostojne dejavnosti.
V poglavju o uživanju in izgubi pravic je treba urediti še naslednja vprašanja:
—	uživanje pravice do družinske pokojnine za čas služenja vojaškega roka v JLA glede na novi zakon o vojaški obveznosti. Ta čas naj bi pravica do družinske pokojnine mirovala in se družinska pokojnina ne bi izplačevala;
—	izplačevanja pokojnine našim upokojencem, ki se po dopolnitvi pokojninske dobe zaposlijo in pokojninsko zavaru-
Sklepi in stališča
Zbora združenega dela SO Laško
Zbor združenega dela SO Laško je na seji dne 9. 9. 1982 obravnaval informacijo o nekaterih značilnostih gospodarskega kriminala. Na podlagi poročila obravnavanega gospodarskega kriminala pri rednem sodišču v Celju v letu 1981 je sprejel stališča in sklepe, ki jih v celoti posredujemo.
1.	V vseh delovnih okoljih je še nadalje razvijati in vsebinsko dopolnjevati sistem samoupravnega delovnega reda s posebnim poudarkom:
— na krepitev samoupravnih odnosov v smislu sprotnega informiranja o družbeno negativnih pojavih, analiziranja njihovih vzrokov ter odločitvah za njihovo odpravo;
—	na boljšo organiziranost notranje kontrole ter samoupravne delavske kontrole;
—	na ustrezno kadrovsko politiko pri izbiri delavcev za odgovorna dela v zvezi z zaupanim premoženjem;
—	na strokovnost nadzora, zlasti nad delom nevodilnih delavcev, kadar le^ti upravljajo in razpolagajo z družbenimi sredstvi v večjem ali manjšem obsegu;
■— na natančnejše delo strokovnih služb, ki morajo v sodelovanju s poslovodnimi delavci zagotavljati razumljivost in pravočasnost podatkov. Le v tem primeru bodo zmogli organi samoupravnega in družbenega nadzora v delovni organiza-
ciji reagirati takoj in učinkovito.
2.	Potrebno je poenostaviti poslovanje in razpolaganje z denarjem ter v okviru zakonitih predpisov z internimi samoupravnimi akti predpisati učinkovit sistem izvajanja in nadzora.
3.	V oživitvi družbene pre-vencije velja izpostaviti kot pomembno vprašanje tesnejšega sodelovanja delavcev v organizacijah združenega dela z organi odkrivanja in pregona ter z družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Prijave kaznivih dejanj od organov ali delavcev delovne organizacije so namreč redke.
4.	Organi odkrivanja, pregona in sojenja morajo še na-
jejo pri tujem delodajalcu v tu-jmi;
—	z novim zveznim zakonom je določeno izplačevanje pokojninskih prejemkov za nazaj, vsem, ki se bodo upokojili po 1. 1. 1983, zato naj bi način izplačevanja pokojnin uredila skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja s samoupravnim splošnim aktom;
—	izenačiti izvenzakonsko skupnost z zakonsko, tako kot je to opredeljeno v novi rodbinski zakonodaji;
—	štetje služenja vojaškega roka v JLA po 15. 5. 1945 nad 24 mesecev v pokojninsko dobo.
Sonja Kosec
dalje usklajeno ter odločno nastopati zoper vse oblike gospodarskega kriminala in bolj vztrajno kot doslej težiti za skrajšanje postopkov. Pristop k vsebinsko poglobljenemu in kvalitetnemu delu na vseh prioritetnih zadevah ostane še naprej v prvem planu.
5.	Družbenopolitične organizacije tako v organizacijah združenega dela kot na ravni občin morajo na obravnavanem področju aktivno usmerjati, analizirati in podpirati vsa pozitivna prizadevanja.
S tem je naložil nove naloge in obveznosti vsem organom samoupravljanja in delavcem v vseh OZD na področju naše občine.
Božo Sola
Razmišljanje o prizadevanju za izdelavo čimbolj kvalitetne tkanine
Vsak dan poslušamo in občutimo, kako resne so gospodarske razmere, občutimo pomanjkanje surovin, predvsem kvalitetnih in s tem je povezana cela vrsta težav. Izhod moramo najprej iskati v notranjih rezervah, ki jih imamo in jih ne smemo zanemarjati.
Mislim, da se v veliki večini zavedamo težke gospodarske situacije in s tem tudi naše dolžnosti. Naša dolžnost je delati bolje in več. To bomo uspeli le z dogovarjanjem, pravilno organizacijo dela, ki jo je potrebno prilagajati trenutnemu stanju, vendar tako, da ne bomo izgubljali na kvaliteti dn kvantiteti ter da bo delo enakomerno porazdeljeno.
Kvaliteti naših tkanin moramo posvetiti še več pozornosti. Ugotovitve, koliko izgubljamo zaradi slabe kvalitete, niso razveseljive. V ta problem se moramo še posebej poglobiti in ga razreševati.
Moje razmišljanje je predvsem o kvaliteti pliš tkanine, katero izdelujemo na Gunne strojih, ki so visoko produktivni. Mislim, da bi bilo treba urediti čiščenje teh strojev, za kar premalo uporabljamo sesalnike za prah. Če bi bilo čiščenje boljše, bi preprečili prenekatero napako, ki jo povzroči prah in tkanina bi bila bolj čista. Saj z ročnimi omeli ne moremo opraviti tega dela tako kvalitetno, kot zahtevajo iti stroji.
Prizadevati si moramo, da si delo čimbolj olajšamo, saj je naša velika želja, da bi z vso sodobno tehnologijo delali čimbolj-šo kvaliteto in dosegali normo, ker psihično najbolj obremenjuje človeka, če ne more izpolniti odmerjene naloge.
Želim, da bi se resnično borili prav vsi, da bi delali bolje in več ter istočasno ustvarjali pogoje za to. Tudi zato, da bi mladi delali bolje in lažje.	Marija Murn
XI. kongres ZSMS
Kongres, ki bo oktobra v Novem mestu, je vzvaloval vrste ZSMS. Predkongresne priprave niso bile še nikoli tako vsebinske kot prav pred XI. kongresom. Mladim niso več ključna le tista vprašanja, ki imajo v družbi okviren pomen, kajti intenzivno smo začeli iskati temeljna družbena protislovja.
Osnutek programske usmeritve XI. kongresa ZSMS po mnenju organizacij in organov ZSMS v občini objektivno in poglobljeno opredeljuje temeljne probleme mladih, čeprav so v nekaterih okoljih opozorili na zahteven jezik — »teoretični nivo«, ki bosta marsikoga namučila pri študiranju gradiva. Študiju zato, ker programske usmeritve niso samo radikalen akcijski dokument, pač pa tudi gradivo za izobraževanje in usposabljanje mladinskih akti-
V naši delovni organizaciji pogosto slišim stališča delavcev. V njih najpogosteje ocenjujejo svoje sodelavke in sodelavce. Ravno v teh ocenah so se v desetletju najpomembneje razlikovala njihova mnenja. V začetku svoje zaposlitve pred trinajstimi leti sem najpogosteje slišal ocene o sodelavcih, ki so govorile o prijetnih ali neprijetnih, tovariških ali netovariških, prijaznih ali neprijaznih sodelavcih.
Danes pa so se stališča bistveno spremenila, ker delavci govorijo o delavnih ali nedelavnih ter pridnih ali lenih delavcih. Nisem poglobljeno raziskoval stališča delavcev o odnosu do dela, vendar mislim, da se je v zadnjem desetletju pomembno spremenil odnos do dela. Pred desetletjem in več je bilo dela dovolj za vse. Organizacije združenega dela so imele dovolj surovin in pomožnega materiala za nemoteno proizvodnjo.
Sčasoma pa so se gospodarske razmere v svetu in doma zaostrile. Pred leti je veljalo osnovno načelo, da je izdelke ali storitve težko prodati. Danes pa se je položaj obrnil: danes ni težko prodajati, danes je težko kupiti. To pa pomeni, da morajo organizacije združenega dela v zaostrenih gospodarskih razmerah izkoriščati notranje rezerve. Pomanjkanje reprodukcijskega materiala in težave v oskrbi z
vistov, saj niso zgolj seznam nalog in problemov, ker le-ta razlagajo s pozicij marksistične teorije in izkušenj socialističnega samoupravljanja.
Skratka, prepričljiv mladinski dokument, ki pomeni temeljito analizo položaja mladih v naši družbi in odpira nove poti za akcijo organizirane mlade generacije.
Kongres res ni tista ustanova, ki bo vse probleme čez noč rešila, to vsi vemo in to tudi ni temeljni cilj kongresa. Premalo pa nam je prišlo v zavest, da je osnovni pogoj za uspešno delo kongresa naša osebna aktivnost. Če bi vsak mladinec kongresne dokumente vsaj pogledal, bi lahko sam hitro ugotovil, ali jim bo kos, ali bo imel z njimi težave in se bo moral posvetovati s kolegi, ki imajo v dokumente boljši vpogled. Tako počasi nam namreč prihaja v zavest, da brez
energijo so prisilile vsa delovna okolja na smotrno gospodarjenje.
Ravno v takšnih pogojih je mnogo bolj vidna vloga posameznika v delovnih skupinah, oziroma v širšem delovnem okolju. Delavci se vedno bolj zavedajo, da samo z dobrim delom lahko dosegajo dobre delovne rezultate. Delavec, ki ne zna, ne zmore ali noče sodelovati pri doseganju skupnih ciljev, je vedno bolj osamljen. Znana pa tudi manj znana vedenja posameznikov v delovnih skupinah težijo k temu, da je samo količinsko in kakovostno opravljeno delo osnova za nadaljnji napredek. Mislim, da so prav takšna stališča zelo dobro razmišljanje in reagiranje na nezdrave pojave nesposobnih posameznikov, ki zavirajo zdrava prizadevanja ter dobre delovne uspehe. Zato se delavci tudi vedno bolj odkrito pogledajo iz oči v oči ter povedo, kaj mislijo o nesposobnih ali nedelavnih sodelavcih.
Današnja gospodarska situacija nas je prisilila, da ne razmišljamo več toliko, kako živeti, ampak kako preživeti. Ravno to pa bistveno spreminja naš odnos do dela kot osebne in družbene vrednote. V zaostrenih pogojih se tudi spreminjajo stališča posameznikov in skupin. Ravno sedaj so najpomembnejši jasni cilji in motivacija za boljše delo.
enotnega in vplivnega nastopa, ki bi ga lahko izvedli prav preko kongresa, ne bomo rešili ne problemov štipendiranja, stanovanjskih problemov in težav vključevanja mladih v samoupravno odločanje v OZD, niti socialnih vprašanj mladih družin, položaja mladinske organizacije v družbenopolitičnem sistemu in še mnogih drugih perečih problemov.
Mi mladi pozdravljamo dokument, ki se ne ukvarja samo z delovanjem ZSMS, ampak dejansko obravnava vse družbene probleme, kot probleme mladih, njihovo reševanje ter preseganje pa kot življenjsko perspektivo mladega človeka.
Na koncu pa še stavek, ki je prisoten na vsakem koraku: »OSNOVNI POGOJ ZA USPEŠNO DELO KONGRESA JE NAŠA OSEBNA AKTIVNOST!«
V preteklih mesecih smo v sredstvih javnega obveščanja brali o izkoriščenosti delovnega časa v naši domovini. Statistični podatki se sicer nekoliko razlikujejo, a niso daleč od resnice, da vsak Jugoslovan dela (v pravem pomenu besede) približno polovico delovnega časa. Vendar več kot te ugotovitve, nisem zasledil ničesar več. Ali je dovolj samo statistika? Verjamem ji, vendar ji bom bolj verjel, ko bom kjerkoli zasledil podatek, kaj smo storili za izboljšanje poraznega stanja.
Od vseh teh razmišljanj pa so se mi zelo vtisnile v spomin besede našega delavca, ki je pred več kot dvema desetletjema prišel iz več kot tisoč kilometrov oddaljenega kraja v Ljubljano. Nekoč je povedal, da je v začetku prišel, da bi zaslužil, danes pa dela zato, da dela. Koliko globokega je v teh besedah preprostega delavca!
Toda, ali je to mnenje večine vseh, ki smo v delovnem razmerju? Verjetno ne. Še vedno večina dela zato, da zasluži, ne pa zato, ker bi spoštovala svoje delo in delo drugih. Iz tega sledi, da delo še vedno ni postalo osebna, kaj šele družbena vrednota. Torej storimo kaj, da bo delo postalo vsaj osebna vrednota, potem pa bomo lahko globlje razmišljali o delu kot družbeni vrednoti.
Vladimir Kočevar
Kaj
storiti
Večina naših delavcev se zaveda težav v gospodarstvu in drugih delovnih področjih. Zavedamo se, da se iz teh težav lahko izvlečemo le, če se bo sleherni od nas zavedal, da nam nihče drug ne bo pomagal, moramo si pomagati sami.
Ni dovolj, da le kritiziramo naše delo in prakso, moramo pokazati in izvajati pripravljenost za disciplino, red, doslednost in odgovornost slehernega delavca samoupravljalca.
Gospodarski položaj in stabilizacijski ukrepi zahtevajo, da varčujemo z vsemi sredstvi (energetskimi viri, devizami, surovinami, reprodukcijskimi materiali itd.). Potrebno je, da aktiviramo vse oblike skupne porabe v realno rast dohodka, v dogovorjene oblike.
Seveda pa je bistvena naloga, ta trenutek, bitka za surovine. Pomanjkanje le-teh vpliva na produktivnost, s tem pa na vse stabilizacijske ukrepe.
Pri premagovanju vseh težav stabilizacijskih ukrepov, pa je nujno zaostriti partijsko odgovornost vseh komunistov. Komunist mora biti nosilec intenzivne aktivnosti, da v vsaki organizaciji združenega dela znova ocenimo realnost nastalega položaja in s še več zavzetosti ustvarimo pogoje in odpremo perspektive za ohranjanje proizvodnje in tudi njen razvoj. Pomemben pogoj za izhod iz sedanjih zaostrenih razmer je večja izvozno usmerjena proizvodnja, saj le-ta lahko zagotavlja večji dohodek.
Seveda pri tej borbi za izvoz nastajajo problemi. Kažejo se človeške slabosti in nevestnost, saj malokdo planira za nekaj let naprej. Skoraj vsak rešuje trenutni položaj. Tu se kaže, da ljudje ne poznamo več besede: odrekanje za boljši jutri.
Večina delovnih organizacij same »plavajo« v kotlu goispo-darjega položaja in ne najdejo skupnega jezika z ostalimi organizacijami združenega dela, ki so povezane s proizvodnimi plani in se ne morejo dogovoriti o razdelitvi deviznih sredstev dokler se ne bodo našli kontakti med razdelitvijo deviznih sredstev (in tu se kaže človeški faktor in ozko gledanje na posamično delovno organizacijo), se bomo vrteli v vrtincu gospodarskega kotla.
Pomislimo, koliko je od nas samih vse odvisno, kaj je treba storiti ?
Tihomir Simončič
Branka Tušar
Kako delamo
Predstavljamo vam obratno pisarno pripravljalnice
Pred leti, ko se je obrat B preselil iz Titove na Celovško cesto in se je začela oblikovati današnja delovna organizacija, so se pokazale potrebe po prilagajanju novemu delovnemu procesu. Nastajali so oddelki, ki so se pozneje organizacijsko in tehnološko izpopolnjevali. Iz majhne pripravljalnice je zrasel nov, modernejše opremljen oddelek, ki sicer po moderni tehnologiji zaostaja za drugimi oddelki, vendar je kljub temu sposoben zalagati tkalnico in barvarno. Vzporedno z rastjo proizvodnje in večanjem oddelkov so se razvijale tudi obrobne službe, ki so nujne v takem procesu. Potreba po mestu, kjer se bodo zbirali vsemogoči podatki in od koder se bo vodilo delo v proizvodnji je narekovala razvoj obratne pisarne pripravljalnice. Ker to delo nekoliko poznam, sem se odločil, da vam ga predstavim. Mnogi mislijo, da ga poznajo, v resnici pa ga pozna le malokdo.
Pred enajstimi leti so nastanili skladiščnike, lanserje in vodjo snovalnice v majhen, ozek prostor v ploski tkalnici. Kmalu pa je bilo ugotovljeno, da ta prostor ne ustreza zahtevam in naravi tega dela, ker je bil premajhen in ker je prihajalo iz tkalnice preveč hrupa. Zato so jih preselili v sedanje prostore, ki pa so jih pozneje še nekoliko razširili. Prostor je lokacijsko dovolj primeren, ker povezuje praktično vse tri oddelke. Neprimeren pa je zaradi tega, ker je v neposredni bližini mehanična delavnica, nad njim pa je prostor za prebijanje kart. Včasih je hrup tako močan, da otežkoča normalno delo in sporazumevanje. Pri načrtovanju nove pripravljalnice, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev in stabilizacijskih ukrepov ni bilo realizirano, so mislili ločiti vodje snovalnice od lanserjev in skladiščnikov, vendar bi s tem nastale nekatere težave in bi bilo delo nekoliko otežkočeno zaradi skupne rabe nekaterih pripomočkov. Vedeti je namreč treba, da obratna pisarna pripravljalnice vsebuje planske kartice, zbirnike, zbire materialov, kartoteke polizdelkov in še veliko drugih stvari, ki jih bom pozneje opisal in ki služijo vsakomur, ki si zna z njimi pomagati.
Prav zaradi tega, ker je proizvodnja postala zelo zahtevna, ker je vedno več novih podat-
kov, je bilo ustanovljeno delovno mesto koordinatorja del v pisarni ali po domače vodje pisarne. Delovno mesto zahteva dobro strokovno znanje, poznavanje del dn nalog v vseh treh oddelkih, poznati mora artikle in materiale, smisel mora imeti za komuniciranje z ljudmi, v stalnem kontaktu mora biti z dessinaturo, kontrolno službo in pripravo dela.
Vodji snovalnice sta tukaj pravzaprav po naključju, ker ni bilo na voljo drugih prostorov, ker pa uporabljata ista pomagala kot lanserji in skladiščniki, je ta prostor najbolj primeren. Delata v dveh izmenah s tem, da se popoldanska začne ob 12. uri in konča ob 20. uri. Dve uri delata skupaj, da si preneseta trenutno problematiko in pripravita snovalne naloge za naslednjih 24 ur. Popoldne predvsem naročata material, dopoldne pa pišeta snovalne naloge, dajeta morebitne spremembe tkalnici, razen tega pa rešujeta sprotno proizvodno in strokovno problematiko. Vodita vsak svojo izmeno.
Lanserji so trije. Dva delata v izmenah, enako kot vodje snovalnice, eden pa dela le dopoldne. T;a daje barvat material po planskih karticah v barvamo, naroča pa tudi materiale za križne stroje, komple-tira partije za barvarno itn opravlja vso administracijo v zvezi z barvarno. Ostala lanser-
ja se ukvarjata z organizacijo sukanja in previjanja na križnih strojih, naročata surovino za votek, snovalnico in za križne stroje.
Skladiščnik je v zadnjem času le eden in dela v dopoldanski izmeni. Pomaga mu administrator, ki hkrati pomaga tudi lanserjem in vodjem sno-valmiice. Skladiščnik naroča materiale za snovalnico in votek. Skrbi za prevzem in izdajo materiala v skladišču polizdelkov v prvem nadstropju in skladišču že pobarvanih partij v kleti. Poleg tega pa ima na skrbi še ostanke, ki so za prodajo, fiksirane partije, ki prihajajo iz Škofje Loke in Laškega, občasno pa tudi usluge, ki nam jih delajo drugod, bodisi sukanje ali barvanje.
Najvažnejši element, brez katerega si ne moremo zamisliti dela v obratni pisarni, so terminske kartice za pliš in plosko tkalnico. Vsak stroj v ploski tkalnici ima svojo kartico. Vsaka kartica je razdeljena na 31 dni. Vsebuje še vse podatke o artiklu in o kupcu. Na osnovi teh razčlemb v karticah se barva, suka, previja, navija votek im osnova. Velikokrat pride v mesecu tudi do sprememb, ki so posledica pomanjkanja surovin, ali pa iz drugih vzrokov. Takrat se poruši ves red in potrebno je ponovno planirati barvanje, sukanje itd. za enega ali več tkalskih strojev, kar se
ZAHVALA
Ko po 35. letih dela v Dekorativni odhajam v pokoj, se spominjam vseh sedanjih in nekdanjih sodelavk in sodelavcev ter vse iskreno pozdravljam. Zahvaljujem se vsem za lepo tovariško in delovno sodelovanje ter vsem želim trdnega zdravja in polno osebne sreče. Še prav posebej se zahvaljujem tistim, ki so prispevali za nakup lepih daril, katera mi bodo vselej v prijeten spomin.
Delavkam in delavcem Dekorativne želim tudi v bodoče uspešno delo, saj bo v najlepše zadovoljstvo njim in pa tudi nam, vašim nekdanjim sodelavkam in sodelavcem.
Marica Kosmač
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za prelepo darilo, ki me bo spominjalo na leta, ki sem jih preživela med vami. Posebno pa se za-
zadnje čase večkrat dogaja. Podobne so tudi plišarske kartice, ki pa so enostavnejše.
Drugi najvažnejši pripomoček je zbirnik vseh pobarvanih materialov po rastočih Nm in barvah. Iz njega je razvidno, koliko materiala je še na zalogi v kleteh. Barvarska knjiga je kot dopolnilo zbirniku. Tam so zapisane vse barvarske partije po zaporednih številkah. V barvarski knjigi je tudi razvidno koliko kilska je partija. Naslednji pripomoček je zaloga polizdelka, ki jo ima skladiščnik. Zaloga je v karticah po rastočih Nm in barvah. Zaloga surovin, ki jo dobijo iz EOP, naj bi pomagala s tem, da bi bila točna in ažurna. Vendar to največkrat ni, zato so pri naročanju surovin težave. Poleg teh pripomočkov ima še vsak svoje, ki so specifični za njegovo delo.
Sodelavci, ki delajo z menoj v tej pisarni, naj mi ne zamerijo, ker sem pravzaprav zelo površno opisal njihovo delo. Vsi vemo, da je delo v tej pisarni zelo dinamično im odvisno od različnih dejavnikov. Vsak izmed nas se zaveda, da je le delo sredstvo za doseganje skupnih ciljev, zato tudi s tem v zvezi ni bilo nilkoli nobenih problemov. Prepričan sem, da jih tudi v bodoče ne bo,
Dušan Vidmar
hvaljujem tovarišu direktorju Albertu Šobi in tov. obratovod-ji Francu Preku za lepo odpravnino in lepe besede, ki jih bom imela v lepem spominu.
Delovni organizaciji želim še v naprej lepe uspehe, dobre poslovne rezultate, delavcem pa veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Tovariško vas pozdravja
Terezija Karalič
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sindikalni organizaciji najlepše zahvaljujem za darilo, ki mi bo drag spomin na sodelavce in delovno organizacijo. Se posebno pa se zahvaljujem tov. direktorju Albertu Sobi in obratovodji tkalnice tov. Peklaju za prijetne poslovilne besede.
Delovni organizaciji še vnaprej želim dobre poslovne rezultate, delavcem pa veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
Ivanka Zajc
Naši delavci odhajajo v pokoj
DRK ANGELA
»Le še nekaj dni,« se mi je nasmehnila tov. Angela Drk, ko sem jo povprašala o njeni delovni poti, »in zapustila vas bom. Pa tabo hitro mi minevajo ti zadnji dnevi, da si prej kaj takega tudi misliti nisem mogla.«
Iz Savinjske doline je prišla leta 1947 v Ljubljano in se zaposlila kot gospodinjska pomočnica. »Takrat sem si zelo želela postati šivilja, toda ker doma pač ni bilo denarja, se nisem mogla izučiti. Imela pa sem srečo, da so bile v tej družini tudi dobre šivilje, tako sem se te obrti naučila tudi jaz. Ko sem se poročila pa tega celodnevnega dela nisem več mogla opravljati in v letu 1958 sem se zaposlila v Dekorativni. Delala sem kot tkalka težkega pohištvenega blaga na zagrebških strojih. Tudi na drugih strojih sem morala prijeti za delo, le na frotirskih strojih ne. Najtežje mi je bilo takrat, ko ob prihodu na delo nisem vedela ali bo sploh delo ali ne in na katerem stroju bom delala. Takrat so bile namreč hude težave z materialom. Delali smo v treh izmenah, nekaj časa celo v štirih, kljub temu pa sem rada delala, ker me je vsakršno delo s tekstilom vedno veselilo.
Eden izmed najlepših trenutkov v mojem življenju je bil, ko sem dobila stanovanje. Takrat sem namensko varčevala in sem dajala celo plačo v ta namen, živeli smo pa le ob moževi, plači.
Pred sedmimi leti pa nisem bila več kos delu v tkalnici in so me premestili v šivalnico, kjer sem popravljala blago. To delo sem prav tako z veseljem •opravljala.
Kot mati, gospodinja in delavka pač nisem mogla sodelovati tudi pri drugih aktivnostih. Na teh področjih se izkažejo bolj moški, kajne. Doma sem našla vedno toliko dela, da mi je za vse ostalo zmanjkalo časa. Sedaj se mi že nabirajo kupi na šivalnem stroju, tako da mi v upokojitvi dolgčas res ne bo. Ko bo tudi mož upokojen, bova morda šla na kakšen krajši izlet, sicer sem pa raje doma.
Že od vsega začetka sem se razumela s sodelavci. Ne spominjam se, da bi se kdaj hudo skregali. Že tako je kratko življenje in je škoda, da bi še s spori zapravljali čas, ko pa imamo na voljo toliko lepih trenutkov. Dovolj je bilo trpljenja med vojno in še nekaj let po njej. Z mladimi se tudi razumemo, le zdi se mi, da so premalo disciplinirani. Sicer pa so pridni in upam, da bodo vnaprej pri delu zelo uspešni.«
V prihodnosti nam tov. Drk želi več materiala in s tem več dela. Pravi, da če je veliko dela, so tudi plače boljše, življenjski standard je višji in tudi delovni čas hitreje in prijetneje mineva. Zahvalila sem se ji za res prijeten klepet in ji ob odhodu v pokoj zaželela čimveč svetlih in prijetnih dni, predvsem pa zdravja in zadovoljstva v osebnem življenju.
MINKA ZABUKOVEC
Septembra je minilo že petintrideset let, odkar je tovarišica Minka Zabukovec začela združevati svoje delo v naši delovni organizaciji, najprej v obratu B za Bežigradom, kasneje pa tu, na Celovški cesti. O svoji delovni poti mi je povedala:
»Iz prvih let se spominjam predvsem slabega materiala in težav, ki smo jih imeli z njim in s prodajo. V spominu mi je ostalo tudi udarniško delo in okopavanje krompirja na ekonomiji »Stare«. Ker ni bilo dobrih avtobusnih zvez, sem se morala štirinajst let s kolesom voziti na delo iz Zadobrove.
Po nekako desetih letih sem začela delati kot preddelavka v pliš tkalnici in to delo sem opravljala do upokojitve. Čeprav je bilo včasih delo težko in so bili delovni pogoji res slabi, sem kljub temu rada delala tako nekoč, kot tudi danes. Z leti se vse hudo zbriše, tako mi bodo ostali v spominu predvsem
lepi trenutki, ki sem jih preživela na delu v tovarni.
S sodelavkami sem se dobro razumela. Med seboj smo si pomagale, tako da je bilo naše delo lažje in kvalitetneje opravljeno.
Ob vnučki ter delu na vrtu in v hiši, mi bo verjetno prostega časa še primanjkovalo. Zadnje čase sem namreč kar dostikrat neko delo preložila na čas, ko bom upokojena, češ, takrat bom tako imela premalo pravega dela.
Sodelavkam iz tkalnice se lepo zahvaljujem za prelepo darilo ob odhodu v pokoj in jim želim, da bi imeli več kvalitetnejšega materiala in še mnogo delovnih uspehov.«
Tovarišici Zabukovec smo hvaležni za ves vloženi dolgoletni trud in ji želimo še veliko zdravja in osebnega zadovoljstva v naslednjih letih.
MARIJA AMBROŽIČ
Po več kot dvajsetih letih je odšla v pokoj tov. Marija Ambrožič, previjalka na križnih strojih v pripravljalnici. Ob slovesu sem jo zaprosila, naj mi pove nekaj besed o svoji delovni poti v naši delovni organizaciji.
»V Dekorativno sem prišla v aprilu, leta 1960. Potrebovali so več delavcev, pri nas, okoli Polhovega Gradca, pa nas je bilo kar nekaj ljudi pripravljenih stopiti v službo, med njimi tudi jaz. In tako se je začelo. Sprva smo delali v treh izmenah, pa moram povedati, da je bilo kljub temu bolj lepo kot danes. Razumele smo se in tudi bolj pri zdravju sem bila. Bilo je pa drugače hudo. Zjutraj
sem vstaj ala že ob treh, da sem lahko do odhoda postorila vsa jutranja opravila na kmetiji in se potem odpravila čez hrib. Pozimi je bila ta pot zasnežena čez in čez. Vsa mokra od gaze-nja sem po eni uri le prisopihala do postaje, kjer nas je čakal avtobus iz Dekorativne. Pri delu samem nam tudi ni bilo preveč z rožicami postlano. Material je bil izredno slab, skoraj pihniti nisi smel, da se ne bi utrgal. Potem si moral votek previjati tudi po dvakrat, trikrat, po normi pa je bilo potrebno to storiti le enkrat. Prenašati smo morale težke košare z materialom, pa iz velikih zabojev pobirati material. Ker sem bolj pri majhnih, sem morala kar zlesti v zaboj, da sem lahko prišla do materiala na dnu. Žal pa je vse to pustilo posledice na mojem zdravju, zato sem bila v bolniškem sta-ležu dve leti. Ko sem se vrnila, skoraj več nisem vedela, kaj bi, tako se je vse spremenilo.
Ker sem bila tako oddaljena od tovarne, včasih sem prišla s popoldanske izmene domov celo ob dveh zjutraj, se nisem mogla vključiti v razne druge aktivnosti v tovarni, v katerih pa bi vsaj v prvih letih prav rada sodelovala. Se pač ne da in konec.«
Ko sem je vprašala, kako se je počutila pri nas, se je na njenem obrazu prikazal temen smehljaj. »O ja, v začetku je bilo prav prijetno. V zadnjih letih pa je bilo med nami, sodelavkami, čutiti premalo razumevanja. Od mene so le preveč pričakovale, pa kaj morem, moje telo ni bilo več sposobno opravljati težja dela. Premeščena sem bila na lažje delovno mesto, pa so hotele, da bi spet opravljala prejšnje delo. Le kako? Ropota nisem več mogla prenašati. Seveda pa ne morem reči, da so bili vsi tako nerazumevajoči. Veliko vrst ljudi je, pa naj bodo mladi ali stari. Nekateri govorijo in govorijo in mislim, da so le-ti poslušani, premalo pa je posluha za boli tihe in skromne. Tudi te lahko včasih kaj teži, pa tega ne morejo pokazati.«
Sedaj, v zasluženi upokojitvi ji dela ne bo zmanjkalo. Posvetila se bo domačim in delu na vrtu pa ji bo čas hitro minil. Tov. Ambrožič želimo v prihodnjih letih mnogo lepih trenutkov, največ pa seveda zdravja.
VERA SMREKAR
Še nekaj dni je ločilo tov. Vero Smrekarjevo do zaslužene upokojitve, ko je stekel najin pogovor.
»Zaposlila sem se leta 1947 v Dekorativni. Najprej sem delala v obratu B za Bežigradom, in sicer v šivalnici, kjer smo popravljali blago. Delo v po-pravljalnici je bilo težje kot danes, saj smo morale vdevati tudi po 15 m dolge nitke. Po nekako šestih letih mojega dela so v tovarni priredili tekmovanje v navijanju votka. Uspešnejše so nas potem premestili na delovna mesta previjalke.«
Posebno težko se ji je zdelo leta 1952, ko je bilo na trgu zelo malo materiala, in s tem tudi malo dela. Nekatere delavke so začasno »posodili« v sorodne tovarne, tako se je tudi tov. Smrekar znašla v škofjeloški Predilnici, kjer je delala 9 mesecev. »Takrat je bilo zares hudo,« pravi, »ker ni bilo dela, smo delali vse mogoče. Odšla sem tudi v Semič in v Kočevski Rog, kjer smo pripravljali drva. Zame, ker sem bila šibka, je bilo to posebno težko. Tudi za lopato smo morali prijeti in kidati sneg s tovarniške strehe. Je pač bilo tako, pa je bilo kljub temu prijetno,« se je nasmehnila.
Na srečo vseh pa se časi Spreminjajo na boljše, tako tudi ni več problemov zaradi .otroškega varstva. Tov. Vera je namreč osem let nepretrgoma delala samo popoldne, da bi lahko dopolne pazila na svoje otroke.
»Nekaj let sem sodelovala tudi pri folklori. Nastopali smo predvsem v tovarni na kakšni kulturni prireditvi. Škoda, da takrat še nismo imeli pevskega zbora, v katerega bi se takrat prav rada vključila.
Pred tremi leti sem bila invalidsko premeščena in od takrat sem delala le štiri ure dnevno. Zdi pa se mi, da je bila norma sedaj zame le prehuda. Material je bil namreč slab in moji prsti niso več enakovredni prstom mlajših sodelavk. Sioer pa se mi zdi, da bi morali mladi več in bolje delati. Tudi nas starejše premalo upoštevajo. Kljub temu pa upam, da nas bodo uspešno nadomestili pri delu.
V Dekorativni sem se dobro počutila. Tako z mojstri, .pretiti elavkami kot tudi z ostalimi sodelavkami smo se vedno razumeli. Saj vendar ne moreš delati z nekom sprt pri istem stroju.«
Ko sem jo pobarala, če ji bo morda v upokojitvi dolgčas, se
je zasmejala: »O, to pa gotovo ne. Sedaj imam precej dela na vrtu, poleg tega pa me čaka doma še 16-mesečna vnučka. Dela doma pa tako ali tako nikoli ne zmanjka. Vsem skupaj pa želim veliko dobrega materiala, ker če ni dela, so tudi plače slabe, tega pa vam gotovo ne privoščim.«
Tov. Smrekarjevi želimo mnogo prijetnih dni, predvsem pa zdravja in osebne sreče v naslednjih letih.
ALOJZ BIVIC
»Moja delovna pot se je začela že leta 1937,« mi je na svoj zadnji delovni dan pripovedoval tov. Alojz Bivic, tekstilni mojster v tkalnici ploskih tkanin. »Takrat sem končal tekstilno srednjo šolo in se zaposlil pri Eiflerju. Pol leta sem delal na vseh tkalskih strojih, celo v pripravi na snovanju. Potem sem postal pomočnik mojstra tkalnice in ko se je mojster po petih letih upokojil, sem prevzel tkalnico. Delovni pogoji so bili takrat slabi. V tkalnici so bila tla cementirana, tako da smo kurili peč na premog in drva, da smo sploh lahko delali. Delalo se je sezonsko od septembra do marca, poleti pa smo bili zaposleni le dobri delavci. Ob službo si lahko bil kaj kmalu. Če ti je npr, manjkala v blagu le pol metra dolga nit in se ti je to zgodilo že drugič, si se mimogrede znašel na cesti. Leta 1941 je prišla II. svetovna vojna in se je delalo v občutno manjšem obsegu. Ko sem prišel leta 1947 iz vojske, sem se zaposlil v Induplatih v Jaršah. Po šestih mesecih me je Tekstilna direkcija poslala na strokovni izpit in zaposlil sem se v Tovarni dekorat-ivnh tkanin, moji znanki še iz predvojnih časov.«
Drobne gubioe po obrazu mi govorijo, da je tov. Bivic ali Slave, kakor so ga klicali so-
delavci, že mnogo skusil v svojem življenju. Živel je v različnih družbenih ureditvah in sodeloval pri obnovi med vojno porušene Jugoslavije. Prvih povojnih časov se takole spominja: »Struktura zaposlenih se je zelo spremenila. Moške tkalce je zamenjala ženska delovna sila in tudi vedno več mladih je prihajalo. Potrebno se je bilo priučiti za delo pri strojih. Starejših delavcev je bilo malo, mnogi so odšli v pokoj ali v druga podjetja, mnogo jih je padlo med NOV. Značilno za tisto obdobje je bilo izredno menjavanje delavcev. Delavci so bili zaposleni včasih le po nekaj dni, tako da si imel marsikdaj občutek, kot da si v hotelu. Delovni pogoji so se pa precej izboljšali.«
Tov. Bivic je služil vsakdanji kruh tudi preko naše meje. »Da sem šel na delo v Nemčijo, se je zgodilo zgolj po naključju. Prijatelj, ki se je preselil v Nemčijo, me je nekoč povabil na obisk. Beseda je dala besedo in ostal sem. Dobil sem službo v fabriki Miiller. Plača je bila dobra, delo je bilo lahko, le domotožje me je preganjalo in sem se po štirih letih vrnil in se spet zaposlil v Dekorativni.«
Tudi politično je bil tov. Bivic aktiven. Bil je član delavskega sveta, opravljal pa je tudi funkcijo predsednika sindikata. Pravi, da pa je sedaj na vrsti mlajša generacija, kateri naj se da možnost, da stopi v prve bojne vrste. »Všeč so mi mladi v našem delovnem kolektivu. Za delo se zanimajo, so pridni in sodelujejo na mnogih področjih. Upam, da bodo uspešno dograjevali naše delo in naše dosežke.
V Dekorativni bi se dalo marsikaj izboljšati. Zdi se mi, da je danes preveč administra-
Avtorji članka ugotavljajo, da je med desetimi leti v slovenskem združenem delu izhajalo okrog 200 glasil v mesečni nakladi 400.000 izvodov. Leto kasneje je bilo 50 glasil več, naklada se je povečala za 50 tisoč -izvodov, tovarniško glasilo sta prejemali okrog dve tretjini zaposlenih. Leta 1976 je bilo 400 tovarniških glasil z mesečno naklado 600.000 izvodov. Leto kasneje, ob 30-letnici tovar-
cije. Nikomur pa ne sme biti vseeno za delo, ki ga opravlja, naj bo to v proizvodnji ali v upravi. V proizvodnji bi bila potrebna večja vestnost pri delu. Seveda je to danes težko, material je namreč zelo slab in to gre na račun kvalitete blaga. Tkalke bi zato morale posvečati večjo pozornost pri tkanju. Poleg tega pa mislim, da bi tkalke na ploskih tkaninah lahko delale na večih strojih, ker je tkanje ploskih tkanin lažje v primerjavi s tkanjem pliš tkanin, -kjer imajo tkalke kar štiri stroje. Potrebno bi bilo tudi bolj porabljati .ostanke materialov, s čimer bi se dalo precej prihraniti.
Takega kolektiva kot je Dekorativna, ni. Delavcem so bile vedno zagotovljene plače, p-o-skrbljeno je bilo za delavčevo socialno varnost, urejevali so se mnogi stanovanjski problemi. V spominu mi bodo ostali lepi trenutki, ki smo jih preživeli na naših sindikalnih izletih. Na žalost je sedaj tega vse manj, pa kaj moremo, stabliza-cija trka na naša vrata.
S sodelavci, tako z mladimi, kolt s starimi, sem se vedno- dobro razumel. Kaj bi s-e prepirali, ko pa se s pametno govorico lahko vse zgladi. Delavcem Dekorativne želim še mnogo delovnih uspehov, sploh pa boljšega materiala. Rad sem delal v proizvodnji in priznam, da ne vem, čemu se bom posvetil v upokojitvi. Zdaj bom izkoristil še zadnje proste dopustniške dneve, kaj bom počel po tem, res ne vem povedati. Dela je pač zmeraj dovolj in mislim, da mi dolgčas nikakor ne bo.«
Tudi mi želimo tov. Bivicu v naslednjih letih veliko zdravja in mnogo srečnih dni v .osebnem življenju.
Janja Hofer
niškega tiska, je imelo svoje glasilo že 500 slovenskih delovnih organizacij, mesečna naklada se je povzpela na 800.000 izvodov. Po letu 1979 se število glasil -ni bistveno spremenilo, še vedno jih je okrog 600 z mesečno naklado 800.000 izvodov. Verjetno pa se je leta 1980 v akciji »Tisoč delavcev-sodelavcev« še povečalo število soustvarjalcev tovarniških glasil.
Po drugi strani pa so sl na
Kakšna bo usoda tovarniških glasil?
V sredo, 22. septembra 1982, je bil v dnevniku Delo objavljen komentar o tovarniških glasilih, ki menda porabijo tretjino vsega rotacijskega papirja v SR Sloveniji, ki ga zelo primanjkuje.
Oktober - mesec varstva pred požari
posvetu o obveščanju v Novem mestu enotni, da je najučinkovitejša ustna informacija, sledijo razglasne deske in ciklostirana obvestila. Manj učinkovita so glasila, v katerih je vse preveč nepotrebnih statističnih podatkov. Samostojnih uredniških odborov je premalo. Trditev potrjuje anketa med delavci novomeškega podjetja Pionir. Od 313 anketiranih jih 26,2 odstotka problematiko podjetja spoznava prek razglasnih desk, 18,5 odstotka na zborih delavcev, 17,3 odstotka na sestankih, 6,7 odstotka iz tovarniškega glasila, 2,8 odstotka iz sredstev javnega obveščanja.
Avtorji članka nadalje ugotavljajo, da nekatera glasila zelo neredno izhajajo, da uporabljajo predrag papir in da vsebinske zasnove niso pravilno sestavljene. Ugotavljajo tudi, kako so ukrepali v posameznih
regijah in kakšni so rezultati. Zanimivo je, da je najmanj podatkov o tovarniških glasilih prav iz ljubljanskih občin.
In kako je pri nas? Strinjamo se, da se ni mogoče pogovarjati le o varčevanju z rotacijskim papirjem, ampaik o gospodarnosti in učinkovitosti obveščanja. Mislim, da so vsebinske zasnove našega glasila, kii redno izhaja že vrsto let dobre in da je uredniški odbor sposoben samostojno in gospodarno voditi naše glasilo. Nimam novih podatkov, kakšen odstotek in katero mesto zavzemajo posamezne oblike informacij v naši delovni organizaciji. Pomembno je le, da vse oblike informacij, ki so na voljo našim delovnim ljudem, in teh ni malo, dajo hitro im realno podobo o dogodkih v našem delokrogu in zunaj njega.
Dušan Vidmar
V	letošnjem letu sta svet za SLO in DSZ pri RK SZDL in predsedstvo gasilske zveze Slovenije sprejela sklep, da se vsakoletni teden požarne varnosti podaljša v mesec varstva pred požari. Obenem pa naj bi bil tudi sestavni del letošnje akcije NNNP 82.
V	mesecu oktobru bomo tako v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih dali več poudarka požarni kulturi. Ni dovolj, da za požarno varnost skrbijo samo gasilci, dolžnost vsakega občana je, da skrbi, da do požara ne pride, če pa že pride, pa da takoj ukrepa po svojih zmožnostih. V krajevnih skupnostih bodo opravljena predavanja in praktične vaje v sestavu akcije NNNP.
Pri nas bomo obnovili preizkus znanja z rodnimi gasilnimi aparati z vsemi člani kolektiva. V mesecu septembru smo opravili pregled in kontrolo ročnih gasilnih aparatov in zidnih hidrantov. Ugotovljeno je bilo, da ni bil niti en aparat izpraznjen ali odplombiran. Tudi to je že del požarne kulture vsakogar izmed nas. Se v bodo-
če moramo skrbeti, da bodo dostopi do zidnih in zemeljskih hidrantov vedno dostopni^ kakor tudi do vodnih bazenov, kateri pri nas služijo za požarno vodo.
Skrbimo vsak na svojem delovnem mestu za red in čistočo! Tudi cigaretam in cigaretnim ogorkom dajmo mesto zanje v točno določen prostor.
Članice in člani PIGD Dekorativna smo se tudi letos udeležili občinskega tekmovanja, ki je bil organiziran že v mesecu septembru. Tekmovali smo za memorial Matevža Haceta, dolgoletnega predsednika GZ Slovenije, borca iz NOB in partizanskega pisatelja. Obe, moška in ženska ekipa, sta zasedli prvo mesto in dosegli 80 % republiškega povprečja. S tem sta se uvrstili in imeli možnost udeležiti se regijskega tekmovanja. Tudi tu smo dosegli lepe uspehe. Upamo, da smo s tem tudi mi prispevali svoj delež k večji požarni varnosti.
Tako naj bo 'osnovno geslo v mesecu oktobru: Vse za požarno varnost!
Lojze Kogovšek
OKTOBER
14. do 17. Kritično vremensko stanje — prodor vetrov z Atlantika proti severu.
18. do 25. Padec zračnega tlaka se razširi na vso Evropo. Okrog 20. prične deževati na zahodu in se dež razširi, na vzhod ter preide v sneženje, posebno v gorskem svetu.
26. do 31. S prodorom južnih vetrov se konča mrzlo obdobje in porast temperature. Padavine bodo postopoma prenehale.
NOVEMBER
I.	do 10. Menjajoča vremenska slika zaradi istočasnega vpliva ciklona z zahoda in anticiklona z vzhoda. Izmenoma dež in sneg.
II.	do 13. Umirjanje vremena, nekaj sončnih dni, ki pa traja verjetno le do 15. novembra.
A. J.
Kronika
Rotar Adolf Zabukovec Marija Lokar Minka
TOZD SUROVA TKANINA
Lovrenčec Nadja — barvarna preje
DSSS
Hofer Janja — KS S Založnik Stanka — KSS M ar kovinovič Marica — KSS
Novak Danica — GPS
30 let
Levičar Ivan Merjasec Slavka Kuplenk Pavla
25 let
Ramič Alaga Pave Jelka Pečjak Ana Majnarič Marija Fajfar Kristina Sinočič Jožica Vitigoj Cirila Juvan Franc Sivka Avgust Peternelj Štefka Šanj Štefka Kupljenik Ana Lampelj Kristina
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD SUROVA TKANINA
Kljajič Lucija — izjava del. Bezak Igor — izjava del. Karalič Terezija — inv. upokojitev Smrekar Vera — upokojitev Justin Tončka — izjava de] Ambrožič Marija — invalidska upokojitev Zabukovec Marija — upokojitev
TOZD GOTOVA TKANINA
Kosmač Marija — upokojitev Stamenova Cveta — izjava delavca
DSSS
Videnič Slavka — upokojitev
Jerkič Polona -—• iz j. del. Rakovič Dragica — izjava delavca Božič Lado — izjava del.
TOZD PREDILNICA LAŠKO
Teršek Irmina — starostna upokojitev
DELOVNI JUBILEJI
35 let
Smrekar Vera Peklaj Peter
Cankar Kati Murovec Antonija Čepon Julka Drača Vidosava Grah Ana Župan Jože Penezic Olga Prestar Alojz Nemec Matilda Rot Tončka Rajh Franc Guček Stanislav Razboršek Marijana Baič Angela Eržen Rozalija Strle Marija Mlakar Ana Prosi c Justi Oenoen Draga Dežman Monika Gabrovšek Fani Leskovar Fani Golob Mihael
15 let
Gimpelj Jožica Krempelj Rudi Zabret Marija
10 let
Plemenič Branko Kotnik Francka Dominik Marija Mikša Vinko Sečnik Marija Kovač Marija Matjašič Jelena Bojc Cveta Vovk Marija Blatnik Marija Bivic Slavko Hotujec Ana Vencelberger Terezija Tomšič Karmen Klemenčič Tomaž Florjančič Marjan
Medle Bernarda Zabukovec Tatjana Pečaver Marjan Jambrošič Katica Pintar Ana Berce Minka Junuzovič Enisa Požun Franc Truden Nada Šalamon Amalija Colarič Milena Ališič Saima Žalig Lidija Bračun Zinka Jurečič Marija
j^^^POROKE
Uzejrovič Meulida — poročena Kočan Živanovič Mila — poročena Oprič
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, OO sindikata pa za denarno pomoč.
Nika Čamil
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega očeta se najiskreneje zahvaljujem delovni organizaciji in sodelavcem za izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji pa za podarjeni denar namesto venca.
Iskrena hvala!
Marija Sirnik
Ganibovič Islam Ninkovič Dragoljub Blaznik Vojko
ROJSTVA
Stojkovič Nada — sin Rupar Francka — sin Jeršin Jože — sin Klenovšek Eva — sin Mavri Angela — hči Škorjanc Anica — hči Suhadolnik Ivica — hči Kramberger Marija — sin Hasanagič Jusuf — sin
ZAHVALA
Ob bridki izgubi najine mame Sonje Aškerc, se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, posebno pa se zahvaljujeva za vso pomoč in poklonjeno cvetje.
Boris in Zdenka
ZAHVALA
V enem izmed mojih najtežjih trenutkov v življenju, ko mi je umrl oče — se iskreno in srčno zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so mi izrazili sožalje, predvsem pa sindikalni organizaciji »Dekorativne« za denar, ki sem ga dobila namesto venca.
Hvala!
Štefka Nartnik
PRIPOROČAM VAM
Pred nekaj 'dnevi mi je prišla v roke knjiga Japonska od posnemanja do izvirnosti, avtorjev dr. Veljka Rusa, dr. Lojzeta Sočana in dr. Staneta Možine. Začel sem jo citati skoraj neprizadeto, kajti mislil sem, da je to suhoparna študija neke dežele iin njenega sistema. Vendar sem kmalu opazil, da se krepko motim.
Avtorji, ki so Japonsko spoznali — vsak zlasti z zornega kota svoje stroke — ne le kot bežni opazovalci, ne ponujajo njenega zgleda brez tehtnega premisleka. Japonsko recepturo razlagajo im prikazujejo bolj kot spodbudo, koristno pa tudi uporabno za bistveno drugačne družbene razmere, seveda pa prilagojene ciljem, ki' si jih je ta družba zapisala v svoje temeljne listine.
Knjigo je izdalo ČGP Delo, TOZD Gospodarski vestnik. Stane 550 din in bi jo veljalo nabaviti za našo knjižnico. Ta knjiga bi morala postati »obvezno branje« vsaj strokovnega kadra v naši DO.	Dušan Vidmar
Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pestotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.