381 Farm Vestn 2024; 75 več kot dvajsetletnemu zavedanju, da gre za napačno rabo, se nepravilni izraz „kristaliničen“ pogosto še vedno neustrezno uporablja na znanstvenih in strokovnih sreča- njih. Delno k napakam zagotovo prispeva dejstvo, da je farmacija zelo specifična znanstvena veda, za katero je v zadnjih dveh desetletjih značilen velik napredek, kar se kaže tudi v vpeljavi številnih novih izrazov, zlasti v angleškem jeziku. Aktivno znanje vsaj enega razširjenega tujega jezika 1 Uvod Naslov, pri katerem sva se avtorja zgledovala po Francetu Prešernu, kar je povzročilo težave pri prevodu v angleški jezik, nakazuje, da bo prispevek posvečen strokovni far- macevtski terminologiji, ki je ključnega pomena za razvoj določene znanstvene vede. Izbrani primer poimenovanja, ki sega na področji farmacevtske tehnologije in farmacevt- ske kemije, je zaradi široke uporabe napačnega izraza v preteklosti verjetno najbolj značilen, saj kaže, da je osveš- čanje znanstvene, strokovne in laične javnosti na področju izrazoslovja nujno, napake pa so zelo trdožive. Kljub že AL’ PRAV SE REČE KRISTALEN ALI „KRISTALINIČEN“? IS IT CORRECT TO SAY CRYSTALLINE OR “CRYSTALLINIC”? AVTORJA / AUThORS: dr. Marjeta Humar1 prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm.2 1 ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Sekcija za terminološke slovarje, Novi trg 2, 1000 Ljubljana 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Katedra za farmacevtsko kemijo, Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: E-mail: ales.obreza@ffa.uni-lj.si POVZETEK Za razvoj določene vede in obogatitev jezika je nujno treba razvijati lastno strokovno terminologijo. Na tem področju se slovenska farmacija lahko pohvali z dosežki, s katerimi se lahko primerjajo le redke evropske države. Skrb za izrazoslovje sega že več kot pol stoletja nazaj s pripravo prevoda 3. Jugo- slovanske farmakopeje in kakovostnega dela, zlasti na področju farmacevtske tehnologije. V zadnjih petindvajsetih letih sta najpomembnejši publikaciji slovenski dodatek k Evropski farmakopeji, Formu- larium Slovenicum, ki se dopolnjuje vsako leto, in že druga izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja. KLJUČNE BESEDE: strokovna terminologija, Formularium Slovenicum, terminološki slovar. ABSTRACT In order to develop a certain profession and also enrich the language, it is absolutely necessary to develop one’s own professional terminology. In this field, Slovenian pharmacy can boast with achieve- ments that only a few European countries may com- pare with. Care for terminology goes back more than half a century with the preparation of the trans- lation of the 3rd Yugoslav Pharmacopoeia and work of high quality, especially in the field of pharmaceu- tical technology. In the last twenty-five years, the most important publications have been the Slove- nian supplement to the European Pharmacopoeia, named Formularium Slovenicum, which is updated every year; and the second edition of the Pharma- ceutical dictionary. KEY WORDS: professional terminology, Formularium Slovenicum, terminological dictionary S TR O K O V N I Č LA N K I 382 Farm Vestn 2024; 75 farmacije in v zbornikih izobraževanj za magistre farmacije in farmacevtske tehnike (Farmacevtski vestnik, Lekarništvo, Naša lekarna, zborniki izobraževanj Lekarniške zbornice Slovenije (LZS), Slovenskega farmacevtskega društva (SFD) in UL FFA (5). 2 razvoJ SlovenSke farmaCevtSke terminologiJe Zaradi prostorskih omejitev članka lahko v zgodovinski pre- gled vključimo le nekaj izbranih mejnikov v razvoju sloven- skega izrazoslovja na širšem področju farmacije, ki traja že zadnjih sto let. Na začetku so to bili predvsem članki v znanstvenem in strokovnem glasilu hrvaškega lekarniškega društva, ki je izhajalo v obdobju med obema svetovnima vojnama, Vjesniku ljekarnika/Apotekarskom vjesniku in v reviji Farmaceutski vjesnik/Farmaceutski glasnik, v katerih so bili številni prispevki objavljeni v slovenščini (6). Kot naj- pomembnejši dosežek iz obdobja pred osamosvojitvijo mo- ramo omeniti slovenski prevod tretje izdaje Jugoslovanske farmakopeje iz leta 1972 (Ph. Jug. III, Pharmacopoeia ju- goslavica tertia, Transliteratio slovenica), ki je bila edina v slovenščino prevedena izdaja Jugoslovanske farmakopeje. Slovenski prevod je skupaj s terminološko komisijo, ki jo je imenoval SFD, pripravil prof. dr. Aleš Krbavčič (7). S pristopom Slovenije h Konvenciji o izdelavi Ph. Eur. ter Protokolu h Konvenciji o izdelavi Ph. Eur. leta 1993 se je država zavezala, da bo na svojem ozemlju sprejela in uve- ljavila Ph. Eur. S 1. januarjem 1997, je v Sloveniji stopila v veljavo 3. izdaja, v času priprave prispevka je veljavna 11. izdaja Ph. Eur. (2). V zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja se je zlasti na področju farmacevtske tehnologije pojavila potreba, da se poenoti izrazoslovje o farmacevtskih oblikah, saj bi slednje močno olajšalo pripravo dokumen- tacije za registracijske postopke, kar bi koristilo tudi far- macevtski industriji. Na pobudo Sekcije farmacevtskih teh- nologov SFD je bila leta 1994 ustanovljena Komisija za farmacevtsko-tehnološko terminologijo, ki je pripravila Slo- var farmacevtskih oblik in leta 1996 še knjižico z naslovom Standardni farmacevtsko tehnološki izrazi, v katero je vklju- čila Slovar farmacevtskih oblik, Slovar farmacevtske ovoj- nine in prevod dokumenta Standardni izrazi za farmacevt- ske oblike, za načine uporabe, ovojnino, zapirala ter dodatno opremo (8). Slovenski standardni izrazi so bili prvič objavljeni leta 1996 v posebni izdaji Pharmeurope, glasilu Ph. Eur., in se od takrat nenehno dopolnjujejo, po je zato nujno, pri čemer med slovensko strokovno farma- cevtsko populacijo v zadnjem obdobju močno prevladuje angleščina, v manjši meri ji sledi nemščina. S tem je far- macevtom omogočen dostop do večine informacij, poda- nih v različnih medijih, kot so znanstvena, strokovna in po- ljudna literatura, svetovni splet (1). Poleg tega jim omogoča globalno komunikacijo in s tem pretok informacij, potrebnih za razvoj in napredek, po drugi strani pa se zaradi značil- nosti znanstvenega in strokovnega angleškega jezika, ki je močno poenostavljen, poveča možnost uvedbe neustrez- nih ali celo napačnih novih slovenskih izrazov. Slednje po- gosto opazimo tudi pri Evropski farmakopeji (Ph. Eur.) ob uvedbi novih monografij, ki jim pogosto že v nekaj letih sledi vsebinska in terminološka revizija (2). Kot klasičen primer navajava monografijo S funkcionalnostjo povezane lastnosti pomožnih snovi (angl. Functionality-related cha- racteristics, FRC), ki je bila kot novost uvrščena v Ph. Eur. leta 2007. Monografija je bila skoraj v celoti spremenjena in popravljena že leta 2012 in drugič leta 2016 (3, 4). Za razvoj določene stroke in obogatitev jezika je poleg po- znavanja angleških izrazov nujno treba razvijati lastno stro- kovno terminologijo. Farmacija je specifična zaradi izrazite interdisciplinarnosti, saj se v njej prepletajo naravoslovne in zdravstvene vsebine, vključeni so tudi nekateri pristopi, ki so sicer značilni za družboslovne znanosti, zlasti na po- dročju socialne farmacije. To lahko privede do težav, saj so na sorodnih področjih pogosto uveljavljeni različni izrazi, ki imajo enak pomen, ali pa se pomen enakega izraza pri sorodnih vedah lahko vsaj nekoliko razlikuje, zato je treba biti med komunikacijo previden, da ne pride do napačnega razumevanja informacije. Slovenščina ima v prvi vrsti ne- zamenljivo in ključno vlogo pri stiku lekarniškega ali klini- čnega farmacevta z bolnikom, zlasti ko gre za starejše osebe, ki tujih jezikov niso vešče. Poleg tega je pomembna za medsebojno sporazumevanje na znanstvenem in stro- kovnem področju, pripravo ustrezne dokumentacije o zdra- vilih in drugje. Slovensko strokovno izrazoslovje je vključeno v učne načrte številnih učnih enot enovitega študijskega programa Farmacija, pa tudi študijskih programov Indu- strijska farmacija in Kozmetologija na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za farmacijo (UL FFA), Študentom je na primer na voljo recenzirani spletni univerzitetni učbenik z naslovom: Pomožne snovi v farmaciji: od njihovega poimenovanja do vloge v zdravilu, saj je poznavanje ustreznega izrazoslovja potrebno za bodoče farmacevte, ne glede na njihovo de- lovno mesto. Študenti se tekom študija seznanijo tudi z vsemi najpomembnejšimi izrazi s področja farmacije v an- gleškem jeziku. Skrb za ustrezno terminologijo zasledimo tudi v znanstvenih, strokovnih in poljudnih revijah s področja A L’ P R AV S E R E Č E K R IS TA LE N A LI „ K R IS TA LI N IČ E N “? potrebi ukinjajo, spreminjajo in popravljajo. Slednje se do- gaja zlasti v zadnjih desetih letih, ko se novi standardni izrazi v angleškem jeziku pogosto, verjetno tudi zaradi pri- tiska proizvajalcev, uvajajo nekritično, brez potrebnega raz- misleka in so velikokrat neprimerni in zavajajoči. Standardni izrazi so obvezni v postopkih pridobivanja dovoljenja za promet z zdravili. Preden se podrobneje posvetimo Slovenskemu dodatku k Ph. Eur. in Farmacevtskemu terminološkemu slovarju, lahko omenimo še primer prej omenjenega recenziranega splet- nega univerzitetnega učbenika za študente različnih študij- skih programov UL FFA, ki je v celoti namenjen terminologiji in potrjuje vlogo, ki jo ima slovensko farmacevtsko izrazo- slovje tudi v študijskem procesu (9). Če je slovensko po- imenovanje zdravilnih učinkovin kljub nekaterim nerodno- stim, ki so predstavljene v nadaljevanju, precej dobro rešeno, pa je zaradi številnih sinonimov, nejasnosti pri an- gleških poimenovanjih in zelo širokem naboru pri pomožnih snoveh to bistveno težje. V učbeniku so bile upoštevane so bile vse zakonitosti slovenskega poimenovanja zdravilnih učinkovin in reagentov z mednarodnimi nelastniškimi imeni (angl. international nonproprietary names, INN), hkrati smo morali vključiti tudi molekule, za katere velja mednarodna nomenklatura za sestavine kozmetičnih učinkovin (INCI) in sistem oznak za barvila (CI). Študenti zato učbenik upora- bljajo kot pomoč pri pripravi seminarjev in zaključnih nalog. 3 formUlariUm SloveniCUm Uradni verziji Ph. Eur. sta angleška in francoska, zato se je po njenem sprejetju pojavila tudi potreba po slovenskem dodatku, ki bi vseboval prevode izbranih poglavij Ph. Eur. in določene vsebine, ki so pomembne za slovensko far- macevtsko stroko, a jih v Ph. Eur. ni, na primer standardne izraze. Junija 1998 je izšla prva izdaja Formulariuma Slo- venicuma (FS). Izdala ga je Komisija za pripravo nacional- nega dodatka pri takratnem Uradu Republike Slovenije za zdravila, Ministrstva za zdravje, danes pa je izdajanje FS v pristojnosti Javne agencije za zdravila in medicinske pri- pomočke (JAZMP). Komisija, sestavljena iz priznanih stro- kovnjakov, ki jo je dolga leta vodila prof. dr. Jelka Šmid - Korbar, v zadnjih letih pa Tanja Tekavčič Glover, je nato skoraj vsako leto pripravila novo izdajo ali pa dopolnilo k FS. Jeseni 2024 je izšlo že prvo dopolnilo k šesti izdaji, torej FS 6.1 (10). Zaradi interdisciplinarnosti se Komisija pri svojem delu pogosto posvetuje s strokovnjaki sorodnih ved, zlasti z veterinarji, biologi, mikrobiologi, zdravniki in slavisti, kjer že dve desetletji farmacevti plodno sodelujejo z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenorazisko- valnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Pri svojem delu se komisija srečuje s števil- nimi težavami, saj so besedila Ph. Eur. v zadnjih letih po- gosto pripravljena nenatančno in so lahko dvoumna, iz- brani (na novo definirani) so neustrezni strokovni izrazi, ali pa besedilo vsebuje izraze z drugih področij, ki jih je zelo težko natančno prevesti. Kot primer lahko navedemo poglavje o fizikalnih in fizikalno-kemijskih metodah, kjer smo začeli s prevajanjem posameznih monografij. Sča- soma smo prišli do metod, ki so bile zlasti zaradi številnih izrazov s področja strojništva, ko gre za opise aparatur, in fizike, ko so predstavljene fizikalne osnove, zelo zahte- vne in bi lahko z uvajanjem novih slovenskih izrazov, ki še niso uveljavljeni, vodile do napačnega razumevanja be- sedila. Kot primer monografije, ki se je zaradi napak in pomanj- kljivosti v zadnjem času povsem revidirala, lahko omenimo splošno monografijo z naslovom S funkcionalnostjo pove- zane lastnosti pomožnih snovi, kjer smo se že v času prvega prevoda veliko ukvarjali s slovenjenjem na novo vpeljanih izrazov, na primer »physical (chemical) grades«. Po dolgotrajnem razmisleku in posvetovanju s strokovnjaki iz industrije smo se odločili, da je termin »fizikalni (kemijski) kakovostni razredi« najustreznejši. Za lažje razumevanje monografije smo v tem in podobnih primerih dodali kratek terminološki slovar (5). Struktura FS v največji smiselni meri sledi Ph. Eur., za upo- rabnika je pripravljeno natančno kazalo, ki omogoča hitro iskanje posameznih besedil. Kazalu sledijo Splošna po- glavja Ph. Eur., kjer so bila v zadnjih letih prevedena obse- žna Splošna obvestila, ki veljajo za vsa besedila Ph. Eur. Prav tako že nekaj let poteka delo na usklajevanju farma- kopej, procesu, ki poleg prvotnih farmakopej, Ph. Eur., Farmakopeje Združenih držav Amerike in Japonske far- makopeje, po novem vključuje še Indijsko farmakopejo, kot opazovalka pa se je pridružila tudi Svetovna zdrav- stvena organizacija. V nadaljevanju FS so prevedene le iz- brane monografije, pri čemer so zelo dobro pripravljeni prevodi tehnoloških vsebin, kar kaže na dolgoletno delo farmacevtskih tehnologov na področju farmacevtskega iz- razoslovja (11). Posebej je treba omeniti sklop farmacevt- skih oblik (12), kjer so vse monografije prevedene v celoti in se posodabljajo, skladno s spremembami originalne an- gleške verzije v Ph. Eur. Podobno velja za prevedene mo- 383 Farm Vestn 2024; 75 S TR O K O V N I Č LA N K I nografije farmacevtskih vod in farmacevtsko tehnološke postopke, ki jih je prevedena dobra polovica (13). Velik pomen za uporabnike ima trojezični seznam mono- grafij zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi, ki poleg se- znama ATC-klasifikacije, prav tako prosto dostopnega na spletnih straneh JAZMP (14), omogoča iskanje slovenskih INN. S poimenovanjem nekaterih skupin organskih molekul je že od začetka kar nekaj težav, zlasti to velja za estre, kjer je po mnenju avtorjev tega prispevka pisanje slovenskih INN brez presledka nerodno in se razlikuje od pravil Med- narodne zveze za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) in an- gleških INN, ki estre vedno pišejo narazen. Tako pride do nepotrebnih razlik, ko se na primer uporablja ime etilacetat v slovenščini in ethyl acetate v angleščini. Sistem, ki je bil postavljen, je bil morda sprejemljiv pred 25 leti, v zadnjem času pa se je pojavilo večje število zelo zapletenih angleških imen zdravilnih učinkovin, kar naredi sistem poimenovanja nepraktičen, zlasti z vidika iskanja. Kot primer lahko nave- demo medoksomilolmesartanat z angleškim INN olmesar- tan medoxomil. Slovensko INN je za praktično uporabo neustrezno, angleško pa samo po sebi napačno. Drugi primer, ki pa je bil zaradi manjšega števila molekul v zad- njem obdobju popravljen, je zapis kvaternih amonijevih spojin, ki so se pred tem pisala z za slovenščino neznačilno in zelo nerodno končnico -onium (vekuronium, pankuro- nium), sedaj jih poimenujemo kot ostale soli s kratico -ijev (vekuronijev, pankuronijev) in dodamo ime aniona. Še bolj težavno je bilo prevajanje imen reagentov, kjer smo uporabili vse pristope poimenovanja zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi, vendar se zapleta pri prevodih angleških IUPAC imen. Ta so zlasti pri molekulah z višjo molekulsko maso in več heterocikli napačna. Kljub vsemu se pri slovenjenju ni- smo odločili za popravljanje napak, saj bi bili potem obe verziji neprimerljivi in smo se odločili obdržati nepravilno poimenovanje (15). Kljub ustreznemu seznamu v Ph. Eur. in ATC-klasifikaciji se pri zdravilih še vedno najdejo napake pri poimenovanju. Omenimo lahko zdravilo, ki ima kot zdravilno učinkovino naveden srebrov sulfadiazin, ime, ki izhaja iz angleškega poimenovanja silver sulfadiazine z ATC-oznako D06BA01. V ATC-klasifikaciji je pravilno poimenovanje srebrov sulfa- diazinat, saj gre v tem primeru za v vodi skoraj netopno srebrovo sol sulfadiazina (14). Na prvi pogled nepomembna napaka je verjetno posledica pomanjkanja pozornosti pri pripravi in pregledu dokumentacije za registracijo zdravila. V čem je pravzaprav težava? Sulfadiazin je protimikrobna zdravilna učinkovina, ki zaradi kisle sulfonamidne skupine lahko tvori soli z bazami. V našem primeru je torej kislinski del soli, ki mora imeti končnico -at in se ne sme poimeno- vati kot prosta kislina. Napaka je podobna, kot če bi dobro znano salinično odvajalo natrijev sulfat poimenovali natrijeva žveplova kislina. Ob slednjem imenu bi verjetno vsakdo z osnovnim znanjem kemije hitro ugotovil, da nekaj ni v redu. V zaključku FS najdemo nacionalne monografije, vsako leto posodobljeni standardni izrazi in posebni del, ki za lažje razumevanje FS vsebuje tudi angleško-slovenski slovar farmacevtskih izrazov, ki je bil osnova za začetek priprave Farmacevtskega terminološkega slovarja. 4 termin V nadaljevanju članka se bova nekoliko bolj posvetila ter- minologiji ali strokovnemu izrazju in Farmacevtskemu ter- minološkemu slovarju. Slovar sodi med redke evropske farmacevtske slovarje. Odseva visoko znanstveno in stro- kovno raven slovenske farmacije ter seveda skrb za far- macevtsko izrazje, ki je potrebno za medsebojno spora- zumevanje med farmacevtskimi strokovnjaki, tudi študenti farmacije, zdravniki in farmacevti, lekarniškimi farmacevti, pacienti in zdravniki. To izrazje potrebujejo tudi novinarji in laiki, ki pišejo o farmacevtskih temah ali jih farmacija zanima. Kot posebnost moramo zapisati še to, da je že leta 2007 izšel Srednješolski farmacevtski slovar, ki ga je v samoza- ložbi izdal Ferdinand humski (16). Strokovni in/ali znanstveni slovarji predstavljajo termine strok ali znanosti. Termini so temeljni elementi znanstvenega in strokovnega sporazumevanja in pričajo o razvitosti zna- nosti ali stroke. Ustrezati morajo več načelom: gospodar- nost, ustaljenost, jezikovnosistemska ustreznost, pomen- ska predvidljivost, mednarodnost ipd. Na upoštevanje teh načel je treba paziti pri rabi v pisanih in govorjenih besedilih, pri slovenjenju ali uvajanju novega izrazja, tudi pri prikazu v slovarjih (17, 18). Načelo gospodarnosti določa, da mora termin izraziti vse- bino pojma z najmanj jezikovnimi sredstvi. Termin naj bi bil ustaljen. Ustaljenost se doseže z ustreznim poimenovanjem pojma in dogovorom med strokovnjaki določenega po- dročja, da ga uporabljajo. Pri uveljavljanju stalne rabe imajo najpomembnejšo vlogo zlasti predavatelji šol vseh stopenj in pisci znanstvenih in strokovnih besedil. Po načelu jezi- kovnosistemske ustreznosti mora biti izraz skladen s slo- venskim jezikovnim sistemom, glede na načelo pomenske predvidljivosti pa naj bi bilo iz njegovih besednih delov raz- vidno, kaj poimenuje. Primer: iztiskalnik je naprava za izti- 384 A L’ P R AV S E R E Č E K R IS TA LE N A LI „ K R IS TA LI N IČ E N “? Farm Vestn 2024; 75 skanje; iztiskanec izdelek, ki nastane z iztiskanjem; iztiska- nje pa je postopek. Za farmacijo so značilni izvorno slo- venski in izvorno latinski izrazi, pomensko predvidljivi in ra- zumljivi pa so zlasti strokovnjakom (18). V sodobnem času se zaradi razvoja znanosti in strok po- javljajo novi termini, ki prihajajo zlasti z angleškega govor- nega področja. Pri tem se v strokovnih in znanstvenih be- sedilih pogosto pojavlja neke vrste dvojezičnost. Ob slovenskem izrazu je v oklepaju naveden npr. angleški ter- min – navedimo primer iz tehniškega jezika: ocena življenj- skega cikla (angl. life cycle assessment, LCA), kar je delno sprejemljivo v začetni fazi rabe, kasneje pa ne več. Pri iskanju poimenovanja za nove pojme ali pri preverjanju pravilnosti izbire pravilnega termina, če jih je v rabi več, se lahko uporabniki obrnejo na Terminološko svetovalnico In- štituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer so na naslovni strani zapisali: »Pri pripravi vsakega termi- nološkega odgovora sodelujemo vsi terminologi, ki pripra- vimo ločena mnenja o terminološkem vprašanju, na podlagi katerih nastane skupno mnenje. Pri terminoloških odgo- vorih upoštevamo osnovna terminološka načela, kar po- meni, da o terminološkem problemu svetujemo z vidika terminološke vede. Da bi lahko pripravili terminološki od- govor, ki vam bo zares v pomoč, je bistveno, da dobimo čim več podatkov o terminu, predvsem njegovo definicijo, zelo koristni pa so tudi podatki o besedilih, v katerih se pojavlja, morebitna že obstoječa poimenovanja, tujejezični ustrezniki itd.« (19). 5 terminologiJa, termografiJa in SodelovanJe farmaCevtov z inŠtitUtom za SlovenSki Jezik frana ramovŠa zrC SazU Terminologija je »veda, ki se ukvarja s poimenovanjem poj- mov posameznega strokovnega področja z besedami in besednimi zvezami, s proučevanjem tega besedja, z nje- govo predstavitvijo v slovarjih, leksikonih, enciklopedijah,« pojmovnikih, glosarjih, šifrantih, standardih ipd. Izraz ter- minologija pomeni tudi »besede in besedne zveze, ki po- imenujejo pojme posameznega strokovnega področja,« kar imenujemo termini ali strokovno izrazje (20). Termino- logija je temelj vsake znanosti ali stroke. Terminografija pa obsega teorijo in prakso predstavljanja terminov v slovarjih, leksikonih, enciklopedijah ipd. »Terminologija je zelo pomemben del vsakega jezika. V sodobnem času se znanost zelo hitro razvija. Nove pojme je treba ubesediti v vseh kulturnih jezikih, sicer bodo nastala t. i. izgubljena področja, kar se je v nekaterih evropskih je- zikih že zgodilo. Monografija Terminologija in sodobna ter- minografija opozarja na to, da je treba ohraniti Evropo ena- kopravnih jezikov ne samo načelno, ampak dejansko. K temu bo prispevala prav terminologija (21).« V ta namen je bila že leta 1996 ustanovljena Evropska zveza za termino- logijo (The European Association for Terminology, EAFT). Takrat se je poživilo sodelovanje med evropskimi termino- logi in širše, pri nas pa se je začelo tudi intenzivno sodelo- vanje med ZRC SAZU in slovenskimi farmacevti. Sekcija za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je pripravila več strokovnih srečanj, ki so se jih udeleževali tudi farmacevti (1). Na pod- lagi tega sodelovanja je bil konec leta 2007 med UL FFA, JAZMP, SFD, LZS in Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podpisan dogovor o izdelavi farma- cevtskega terminološkega slovarja. Pripravljalna dela pa so stekla že spomladi tega leta. Prva izdaja Farmacevt- skega terminološkega slovarja je bila objavljena leta 2011, druga, dopolnjena in pregledana izdaja pa leta 2019 (22). Poudariti je treba, da je Farmacevtski terminološki slovar s tega stališča nekaj posebnega, saj terminološki slovarji redko doživijo več izdaj. Celotni slovar je vsem uporabni- kom brezplačno na voljo tudi na portalu Fran, kjer si upo- rabnik lahko poišče posamezni termin in vse zveze z njim, npr. receptor in 115 zvez z njim, recept in 28 zvez: beli re- cept, elektronski recept, e-recept, izdaja zdravila na zdrav- niški recept, magistralni recept, neobnovljivi recept, obno- vljivi recept, posebni zdravniški recept, privatni recept, recept v duplikatu, recept v dvojniku, recept za samoplač- nika, recept za zdravstvene zavarovance, samoplačniški recept, veterinarski recept, zdravilo na recept, zdravniški recept, zeleni recept. Za slovensko farmacijo lahko rečemo, da skrbi za slovensko farmacevtsko terminologijo in termi- nografijo. 6 farmaCevtSki terminoloŠki Slovar Terminološki slovarji vsebujejo izrazje enega ali več stro- kovnih ali znanstvenih področij, lahko so razlagalni, prevodni 385 Farm Vestn 2024; 75 S TR O K O V N I Č LA N K I ali/in normativni. Objavljeni so v tiskani obliki (v samostojnih knjigah, strokovnih revijah), v elektronski obliki na spletu, ki omogoča hitro iskanje poimenovanj. Največja sta portala Fran in Termania. Tudi t. i. splošni slovarji, npr. Slovar slo- venskega knjižnega jezika, navajajo termine. Njihova izbira pa je omejena s pogostostjo pojavljanja tega izrazja v javnih sredstvih obveščanja, namenjenih v prvi vrsti nestrokov- njakom. Take so tudi razlage, ki morajo biti razumljive splo- šno razgledanim in izobraženim ljudem. V razlagalnih terminoloških slovarjih so termini pomensko opisani, imajo strokovne razlage razlag – definicije, ki so v prvi vrsti namenjene in razumljive strokovnjakom. V pre- vodnih terminoloških slovarjih so namesto definicije, ali ob njej, tujejezične ustreznice. V normativnih slovarjih pa je iz- razje prikazano glede na jezikovno ali strokovno ustreznost ali pogostost rabe z označevalniki ali/in sinonimi. Zahtev- nejši slovarji imajo vse tri lastnosti. Tak je Farmacevtski ter- minološki slovar, ki je razlagalen, prevoden in normativen. Primer recept: Farmacevtski terminološki slovar daje pred- nost natančnejšima poimenovanjema: zdravniški recept in veterinarski recept. Zato je slovarski članek oblikovan kot kazalka na prednostna izraza: recépt  -a m 1.  farm. zak.  zdravníški recépt 2.  farm. zak.  veterinárski recépt Zdravniški recept ima kot prednostni termin označevalnik področja rabe (farm. zak. = farmacevtska zakonodaja), de- finicijo (opis pomena), sinonim recept ter angleško in latin- sko ustreznico: zdravníški recépt -ega -a m farm. zak. javna listina, na- vadno na uradno veljavnem obrazcu v papirni ali elektronski obliki, na katerega strokovnjak, usposobljen in pooblaščen za predpisovanje zdravil, predpiše vrsto, količino in od- merjanje zdravila za posameznega pacienta, ki ga v lekarni izda pooblaščena oseba S: recépt  ang.: prescription lat.: praescriptio, praescriptionis f Za primerjavo poglejmo razlago izraza recept v splošnem slovarju, kot je Slovar slovenskega knjižnega jezika (23): recépt -a  in recèpt -êpta m  (ȇ;̣ ȅ ē) zdravnikovo naročilo, navodilo lekarni, naj naslovniku da, izdela določeno zdravilo, zdravstveni pripomoček: napisati, predložiti recept; to zdravilo se dobi samo na recept; recept za očala, tablete / izgubiti, zmečkati recept; izpolniti recept obrazec zanj / pog. plačati recept določen prispevek za zdravilo, zdravstveni pripomo- ček, ki se dobi na recept / zdravniški recept Termini, prikazani v terminološkem slovarju, imajo zapisane naglase, sklanjatveni vzorec in spol, ki je označen tudi pri latinskih ustreznicah. Da nastane dober terminološki slovar, je treba izpolniti več pogojev: izrazje mora biti izbrano iz ustreznih strokovnih in znanstvenih besedil, za obdelavo gradiva mora biti na voljo ustrezno računalniško orodje, slovar mora imeti širšo pod- poro znanosti in stroke, zlasti pa so pomembni sodelavci: pri izdelavi morajo sodelovati ljudje, ki so odlični strokovnjaki na svojem področju, ki se zavedajo pomembnosti in po- trebnosti svojega dela in za to podarijo svoj čas in znanje. Taki sodelavci so ustvarili obe izdaji Farmacevtskega ter- minološkega slovarja. Druga izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja vse- buje 1035 novih gesel, 1160 pa je dopolnjenih oziroma popravljenih. Čeprav je med izdajama minilo le 8 let, so z razvojem farmacije nastali novi termini, npr. s področja in- dustrijske farmacije, nanotehnologije in kozmetologije, ki so bili vključeni v 2. izdajo. Dodani pa so bili tudi termini, ki so se uporabljali v preteklosti. Tako bo tudi naprej: farmacija se intenzivno razvija, zato bo treba slovar dopolnjevati in tudi popravljati (22). V slovenskem in evropskem prostoru ni veliko farma- cevtskih slovarjev – slovenski je bil med prvimi, kar nas navdaja s ponosom. Prepričani smo, da smo s 1. in z 2., dopolnjeno in pregledano, izdajo prispevali pomem- ben temelj za nadaljnji razvoj slovenske in svetovne far- macevtske znanosti in izobraževanja. Slovar priča o vi- soki razvitosti slovenske farmacije, odličnosti znanstvenikov in sistema farmacevtskega izobraževanja ter zavedanja, da stroka, znanost in strokovno šolstvo ne morejo uspevati in napredovati brez osnovnega te- melja: terminov. Terminološki slovar je tudi nujni učni pri- pomoček v učnem procesu za uveljavljanje slovenskega izrazja s področja farmacije tako med študenti kot pe- dagoškimi delavci. »Terminološki slovar predstavlja terminologijo stroke, je odraz njene razvitosti in skrbi strokovnjakov za slovensko terminologijo. Stroka se neprestano razvija in z njenim raz- vojem nastaja nova terminologija,« je na predstavitvi slovarja v atriju SAZU razloge za nastanek novega slovarja pojasnila Jelka Šmid - Korbar. Spoštovana prof. dr. Jelka Šmid - Korbar, bili ste odlična sodelavka, zmeraj ljubezniva in prijateljska. hvala Vam, da ste kot soavtorica in sourednica Farmacevtskega termi- nološkega slovarja z nami delili svoje široko strokovno zna- nje. Z vami je bilo res lepo delati. Iskrene čestitke ob visoki življenjski obletnici. 386 A L’ P R AV S E R E Č E K R IS TA LE N A LI „ K R IS TA LI N IČ E N “? Farm Vestn 2024; 75 7 Sklep Prispevek poudarja pomen razvoja farmacevtske termino- logije in delo, ki se nadaljuje, zlasti v sklopu vsakoletne pri- prave nove izdaje ali dopolnila FS. Na področju farmacije prihajajo nove vsebine, zaradi česar določene rešitve kmalu postanejo zastarele. Zaradi tega bo potrebno v naslednjih petih letih začeti s pripravo že tretje izdaje Farmacevtskega terminološkega slovarja, ki bo vključeval številne spre- membe in novosti zadnjih desetih let. Zelo pomembno pa bo tudi uvajanje novih generacij magister in magistrov far- macije v razvoj farmacevtskega izrazoslovja. 8 literatUra 1. Obreza A, Šmid-Korbar J, Gašperlin M. Kako je vključevanje v evropske integracije spodbudilo razvoj slovenske farmacevtske terminologije. V: HUMAR, Marjeta (ur.), ŽAGAR KARER, Mojca (ur.). Nacionalni jeziki v visokem šolstvu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; 2010. 103-106. 2. European pharmacopoeia, 11th Ed. Strasbourg: Council of Europe: European Directorate for the Quality of Medicines and Healthcare; 2022. 3. Baumgartner S, Obreza A. FRC - kako pomembne so spremembe v monografiji in kako se je monografija uveljavila v industriji. V: JEZERŠEK, Mirjam (ur.). [Zbornik prispevkov]. Ljubljana: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke; 2013, 27-30. 4. Obreza A. Prenovljeni monografiji s funkcionalnostjo povezane lastnosti pomožnih snovi (FRC) in Referenčni standardi (RS). V: JEZERŠEK, Mirjam (ur.). Strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrte izdaje Formulariuma Slovenicuma (FS 4.0) : [zbornik prispevkov]. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke; 2018, 35-37. 5. Božič B, Obreza A, Atkinson J. Pharmacy practice and education in Slovenia. Pharmacy. 2019;7(1):1-12. 6. Obreza A. Ohranjeno gradivo knjižnice slovenskega farmacevtskega društva na fakulteti za farmacijo. V: Božič B, Obreza A, Tivadar A. 1. znanstveni simpozij Sekcije za zgodovino farmacije pri SFD : zbornik prispevkov : Ljubljana, 19. september 2024. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo, 2024. 56-61. 7. Ph. Jug. III, Pharmacopoeia jugoslavica tertia, Transliteratio slovenica, Zvezni zavod za zdravstveno varstvo, Beograd 1972. 8. Standardni farmacevtsko tehnološki izrazi, Slovensko farmacevtsko društvo. Ljubljana; 1996, 63 str. 9. Obreza A, Bevc B, Baumgartner S, Sollner Dolenc M, Humar M. Pomožne snovi v farmaciji: od njihovega poimenovanja do vloge v zdravilu : spletni učbenik za študente farmacije, industrijske farmacije in kozmetologije. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2015. ISBN 978-961-6378-63-5. 10. Tekavčič Glover T, Šmid-Korbar J, Obreza A, German Ilić I, Kocbek P, Lunder M, et al. Formularium Slovenicum 6.1: slovenski dodatek k Evropski farmakopeji. 6. izd., 1. dopolnilo. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, 2024. 11. Sodobni tehnološki pristopi k oblikovanju zdravil. Ljubljana, Slovensko farmacevtsko društvo, Sekcija farmacevtskih tehnologov; 1996; 108. 12. Šmid-Korbar J, Kristl J. Oficinalne farmacevtske oblike. Med Razgl. 1999;38(4):569–589. 13. Kerč J. Farmacevtsko-tehnološki postopki. V: Farmacevtska tehnologija za srednjo stopnjo. Didakta; 1997. 41–80. 14. Tekavčič Glover T. Anatomsko-terapevtsko-kemična (ATC) klasifikacija zdravil : (slovenski in latinski prevod). 4., popravljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, 2012. 530 str., najnovejša verzija na spletni strani: https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC _2024.pdf. 15. Obreza A, Vučko Mole S. Reagenti v Ph. Eur. in slovenska različica. V: MARINKO, Petra (ur.). [Zbornik prispevkov]. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 2005, 41-46. 16. Humski F, Obreza A. Srednješolski farmacevtski slovar. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo; 2008. 1 optični disk (CD-ROM). 17. Terminologišče [Internet]. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU; Založba ZRC; 2015. 18. Humar M. Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje. Zbornik referatov s posvetovanja o slovenskem naravoslovno-tehničnem izrazju, Založba ZRC SAZU, Ljubljana; 1997, 79-106. 19. Spletna stran: https://isjfr.zrc- sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje#v. 20. Humar M. Terminologija. Enciklopedija Slovenije, 239. Ljubljana, Mladinska knjiga 1999. 21. Humar M. Uvodnik v zbornik Terminologija in sodobna terminografija, str. 9. Ur. Ledinek N, Žagar Karer M, Humar M. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. 22. Obreza A, Šmid-Korbar J, Humar M, Janeš D, Lunder M, Razinger-Mihovec B, et al. Farmacevtski terminološki slovar. 2., dopolnjena in pregledana izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 434 str. Zbirka Slovarji. 23. Slovar slovenskega knjižnega jezika: SSKJ 2 [Internet]. 2., dopolnjena in deloma prenovljena izd. Ljubljana: Cankarjeva založba; 2015. 2 zv. Dostopno na: http://www.fran.si/130/sskj- slovar-slovenskega-knjiznega-jezika 387 Farm Vestn 2024; 75 S TR O K O V N I Č LA N K I